|
Na
podlagi drugega odstavka 39. člena
zakona o
urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93
in 44/97) in 18. člena statuta Občine Škofja Loka je Občinski svet občine
Škofja Loka na 13. seji dne 16. 11. 2000 sprejel
|
|
|
O D L
O K
|
|
|
o
spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Škofja
Loka, za območje Občine Škofja Loka
|
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
1.
člen
|
|
|
Ta odlok
ureja spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev v Občini
Škofja Loka (Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 67/99), za območje Občine
Škofja Loka, nastale zaradi uskladitve z odlokom o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje
1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje
1986–1990, oboje za območje Občine Škofja Loka, dopolnjenega 1999 in 2000 in
zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo.
|
|
|
2.
člen
|
|
|
Odlok
vsebuje besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki jih je izdelal
PA–ARHING Ljubljana pod št. projekta 21/92–A v januarju 1993 in dopolnil v
juniju 1993 in spremembe in dopolnitve besedila odloka, ki jih je v januarju
2000 pod št. projekta 3/99 izdelal LOCUS d.o.o. Domžale in dopolnil v
oktobru 2000 na podlagi pripomb iz javne razgrnitve.
|
|
|
3.
člen
|
|
|
Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev vsebujejo:
|
|
|
–
besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;
|
|
|
–
grafični prikaz, ki je sestavni del predpisa in določa razmejitve ter merila
in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu
1:5000;
|
|
|
–
obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor;
|
|
|
–
soglasja pristojnih organov in organizacij k spremembam in dopolnitvam
prostorskih ureditvenih pogojev.
|
|
|
4.
člen
|
|
|
Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev obsegajo:
|
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
II.
SPLOŠNI IN PODROBNEJŠI POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR
|
|
|
III.
MEJO, OBSEG IN FUKCIJO OBMOČJA OZIROMA NASELJA TER VRSTO POSEGOV
|
|
|
IV.
SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR:
|
|
|
1.
Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in ostalih posegov v prostor
|
|
|
2.
Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna zemljišča
|
|
|
3.
Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišč.
|
|
|
4.
Merila in pogoji glede prometnega urejanja zemljišč
|
|
|
5.
Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč ter njihovo urejanje
|
|
|
6.
Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
|
|
|
7.
Merila in pogoji glede varovanja okolja
|
|
|
8.
Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
|
|
|
9.
Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
|
|
|
V.
KONČNE DOLOČBE
|
|
|
5.
člen
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt in so podlaga za
izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za upravno odločanje
za posege v prostor po 51. členu zakona o urejanju naselij.
|
|
|
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi
strokovnih osnov in situacije predvidene rabe površin znotraj ožjega območja
v skladu z določili PUP.
|
|
|
Zaradi
posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne
izrabe prostora na območju občine mora lokacijska dokumentacija vsebovati
analizo in utemeljen predlog rešitev odvisno od lokacije posameznega posega.
|
|
|
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja
oziroma ogroža pretežna namembnost območja oziroma naselja. Vpliv novih
dejavnosti na okolje ne sme presegati zakonsko dovoljenih meja.
|
|
|
6.
člen
|
|
|
Pri vseh
posegih v okolje, s katerimi ustvarjamo nov odnos v prostoru, ki ima
pričakovan večji vpliv na okolje in prostor, lahko občinski organ pristojen
za varstvo okolja in urejanje prostora v postopku v katerem se ugotavlja
skladnost lokacijske dokumentacije z prostorskimi ureditvenimi pogoji izda
podrobnejše smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
|
|
|
Občinski
upravni organ lahko v teh primerih zahteva od investitorja posebne strokovne
presoje, še posebno kadar gre za pomembne, oblikovalsko in tehnično zahtevne
objekte ter zazidave večjih površin.
|
|
|
V
primeru pomembnih, oblikovalsko in tehnično zahtevnih objektov se predlog
pozidave novih površin razgrne za 14 dni in v tem času se poseg javno
obravnava.
|
|
|
Če vseh
pogojev, ki izhajajo iz podanih smernic in upravičenih zahtev iz faze
razgrnitve in javne obravnave ni moč izpolniti, takšna dejavnost na lokaciji
ni možna.
|
|
|
7.
člen
|
|
|
Posegi v
prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani
tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do
objektov in naprav ter njihova uporaba. Tudi pri prenovi posameznih delov
naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih
arhitektonskih ovir.
|
|
|
II.
SPLOŠNI IN PODROBNEJŠI POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR
|
|
|
8.
člen
|
|
|
V
obravnavanih območjih in naseljih so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v
tem odloku ni določeno drugače:
|
|
|
1. redno
vzdrževanje obstoječih objektov in naprav
|
|
|
2.
adaptacija
|
|
|
3.
rekonstrukcije
|
|
|
4.
prizidave
|
|
|
5.
nadzidave
|
|
|
6.
rušitve
|
|
|
7.
gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne ureditve, prometa, zvez in
energetike
|
|
|
8.
urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske
ureditve
|
|
|
9.
postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak, stojnic in
spominskih obeležij
|
|
|
10.
gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost
objektov in ljudi.
|
|
|
9.
člen
|
|
|
Poleg
navedenih posegov so v posameznih tipih območij oziroma naselij dovoljeni
še:
|
|
|
A)
Območja in strnjena naselja s pretežno stanovanjsko zazidavo:
|
|
|
1.
novogradnje
|
|
|
2.
sprememba namembnosti za:
|
|
|
–
stanovanja
|
|
|
–
potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo
povzročale prekomernih motenj v okolju.
|
|
|
3.
postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov
kot npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ipd.
|
|
|
4.
nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in
površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov prvotnega objekta.
|
|
|
5.
urejanje odprtih površin kot so zelenice, parki, športne površine, otroška
igrišča, peš poti, ploščadi, parkirišča, postavitev mikrourbane opreme.
|
|
|
B)
Območja in strnjena naselja z mešano stanovanjsko-kmečko zazidavo:
|
|
|
1.
novogradnje
|
|
|
2.
sprememba namembnosti za:
|
|
|
–
stanovanja
|
|
|
–
potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na
kmetijah
|
|
|
–
potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo
povzročale prekomernih motenj v okolju.
|
|
|
3.
nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in
površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta.
|
|
|
4.
postavitev pomožnih objektov kot npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice,
ograje, drvarnice ipd.
|
|
|
5.
postavitev pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij
|
|
|
6.
urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme.
|
|
|
C)
Območja in naselja s pretežno kmečko zazidavo
|
|
|
1.
novogradnje
|
|
|
2.
sprememba namembnosti za:
|
|
|
–
stanovanja
|
|
|
–
potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na
kmetijah
|
|
|
–
potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo
povzročale prekomernih motenj v okolju.
|
|
|
3.
nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in
površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta.
|
|
|
4.
postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov
|
|
|
5.
pomožni objekti za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij
|
|
|
6.
urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme.
|
|
|
D)
Območja s pretežno počitniško zazidavo
|
|
|
1.
novogradnje kot zaključitev obstoječih območij
|
|
|
2.
sprememba namembnosti pod posebnimi pogoji za:
|
|
|
–
stanovanja
|
|
|
–
potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo
povzročale prekomernih motenj v okolju.
|
|
|
3.
nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in
površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta.
|
|
|
4.
postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih
počitniških objektov.
|
|
|
E)
Območja in naselja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
|
|
|
1.
novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov tako, da ne
bodo onemogočale celovite zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega
načrta.
|
|
|
2.
sprememba namembnosti za:
|
|
|
–
stanovanja in potrebe terciarne in kvartarne dejavnosti
|
|
|
3.
nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in
površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta,
če ne bodo onemogočale celovite zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega
načrta
|
|
|
4.
postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov
in kmetij.
|
|
|
F)
Območja naselij, ki po pretežni namenski rabi prostora niso namenjena
poselitvi
|
|
|
1. na
površinah namenjenih za kmetijstvo in gozdarstvo
|
|
|
–
agrooperacije in pogozditve
|
|
|
2.
postavitev pomožnih objektov za potrebe primarne kmetijske in gozdarske
funkcije, ki ne potrebujejo komunalne opreme
|
|
|
3.
postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov
in kmetij
|
|
|
4.
novogradnje posameznih objektov na stavbnih zemljiščih, za dejavnosti ki
služijo kmetijskim in dopolnilnim in dodatnim dejavnostim na kmetijah, ob
upoštevanju krajinske tipike (samotne kmetije, zaselki, razloženo naselje,
ob upoštevanju oblikovalskih značilnosti ostalih objektov na območju) in
ostalih pogojev tega odloka,
|
|
|
5.
nadomestna gradnja na stavbnih zemljiščih ob sočasni rušitvi objekta, ki po
svojih gabaritih ne odstopajo več kot 10% od prvotnih gabaritov.
|
|
|
6.
dozidave in nadzidave za objekte, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega
zemljišča in so zgrajeni pred letom 1967
|
|
|
7.
sprememba namembnosti obstoječih objektov, razen pomožnih objektov, za:
|
|
|
–
stanovanja
|
|
|
–
potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na
kmetijah
|
|
|
–
sekundarna bivališča
|
|
|
–
potrebe podjetništva, terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo
povzročale prekomernih motenj v okolju.
|
|
|
8.
gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije, gostinstva in turizma
na stavbnih zemljiščih, če ti ne bodo povzročali prekomernih motenj v
okolju.
|
|
|
9.
določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim objektom
|
|
|
10.
postavitev začasnih objektov za potrebe monitoringa, za potrebe raziskovalne
in študijske dejavnosti (meritve in zbiranje podatkov)
|
|
|
11.
vodnogospodarske ureditve obstoječih strug potokov in hudournikov
|
|
|
12.
postavitev turističnih oznak in usmerjevalnih tabel
|
|
|
13.
objekti in naprave za potrebe komunale, prometa, zvez in energetike, ki ne
spreminjajo namembnosti in prejšnje rabe zemljišč
|
|
|
14.
rekonstrukcije javnih cest in javnih poti z njihovimi sestavnimi deli v
okviru njihovih obstoječih tras
|
|
|
15.
postavitev nadstreškov in kioskov ter postajališč v območju varovalnega pasu
javnih cest in poti.
|
|
|
III.
MEJA, OBSEG IN FUNKCIJA OBMOČJA OZIROMA NASELJA TER VRSTE POSEGOV
|
|
|
1. V
območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom
predvidena izdelava prostorskih ureditvenih pogojev – stalni PUP (S)
|
|
|
2. V
območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom
predvidena izdelava izvedbenih načrtov – začasni PUP (Z)
|
|
|
10.
člen
|
|
|
ŠKOFJA
LOKA
|
|
|
A/
STANOVANJSKA OBMOČJA
|
|
|
S1/1 –
ureditveno območje (Kamnitnik) (S)
|
|
|
Obsega
obstoječo strnjeno stanovanjsko gradnjo, obstoječa stavbna zemljišča
razpršene gradnje, objekte centralnih dejavnosti in skladišč s pripadajočimi
funkcionalnimi površinami.
|
|
|
– V
območju obstoječe strnjene pozidave so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in
9.A členom.
|
|
|
– V
območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje so dovoljeni posegi skladno z
9.F členom.
|
|
|
– Za
obstoječe objekte, ki služijo centralnim dejavnostim oziroma skladiščem, je
dovoljeno le redno vzdrževanje oziroma manjši posegi, ki so nujni za
normalno funkcioniranje dejavnosti v obstoječem obsegu na tem prostoru,
dovoljena je sprememba namembnosti teh površin za potrebe stanovanjske
gradnje skladno s 6. členom tega odloka.
|
|
|
–
Postavitev kioskov je dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
|
|
|
S1/1 a –
ureditveno območje (Kamnitnik) (Z)
|
|
|
Območje,
ki je z DP in z SP namenjeno za organizirano stanovanjsko gradnjo vključno s
pripadajočo družbeno infrastrukturo.
|
|
|
V
območju stanovanjske gradnje, kjer bo izdelan izvedbeni načrt, so dovoljeni
posegi skladno z 8. in 9.E členom.
|
|
|
Sl/2 –
ureditveno območje (Frankovo naselje) (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo v individualno stanovanjsko gradnjo, nekaj kmetij, obstoječo
blokovno gradnjo, objekte centralnih dejavnosti (šola, trgovina, športne
površine, vrtec, ATC, RTP, parkirne površine, park).
|
|
|
–
Frankovo naselje je opredeljeno kot sekundarni mestni center v okviru
stanovanjskega območja in ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. A, B členom, postavitev kioskov je
dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
|
|
|
– Na
območju RTP so dovoljeni vsi posegi za normalno obratovanje.
|
|
|
S1/3 –
ureditveno območje (Podlubnik) (S)
|
|
|
– Obsega
skoraj v celoti realizirano stanovanjsko sosesko, ki obsega:
|
|
|
a) cono
obstoječe individualne stanovanjske gradnje
|
|
|
b) cono
obstoječe starejše stanovanjske gradnje in kmetije ob severnem delu
ureditvenega območja
|
|
|
c) cono
stanovanjskih stolpnic (blokovna gradnja)
|
|
|
d) cono
javnih objektov s centralnimi funkcijami soseske
|
|
|
e) cono
javnih zelenic oziroma zelenih površin ob individualni stanovanjski gradnji
|
|
|
f) cono
javnih zelenic, otroških igrišč in večnamenske ploščadi ob blokovni gradnji.
|
|
|
–
Območje ima mešano funkcijo.
|
|
|
a) V
coni obstoječe novejše individualne stanovanjske gradnje so dovoljeni vsi
posegi skladno z 8. in 9.A členom. Vsi novi posegi v ureditvenem območju
Podlubnika se morajo prilagoditi obstoječim oblikovnim merilom naselja glede
višine, gradbene črte, naklona streh in smeri slemena, razmerju fasad,
orientaciji, merilih in razporeditvi fasadnih elementov, barvi, teksturi
streh in fasad, načinu ureditve funkcionalnega zemljišča. Pri lociranju
novih prizidkov je obvezno upoštevati gradbeno linijo in odmike od
komunalnih naprav in na podlagi analize poiskati ustrezno rešitev za celoten
niz ter ugotoviti tudi vplive novih posegov na najbližjo okolico in njeno
zazidavo. Gabariti novih prizidav se morajo obvezno prilagoditi obstoječim
gabaritom. Površina prizidkov k obstoječim stanovanjskim hišam, ki
predstavljajo izboljšanje bivalnih pogojev, praviloma ne sme presegati 50 %
zazidane površine obstoječega objekta in ne sme presegati višinski gabarit
obstoječega objekta. Objekt mora skupaj s prizidkom predstavljati
arhitektonsko celoto.
|
|
|
b) V
coni obstoječe starejše stanovanjske gradnje ob severnem delu ureditvenega
območja so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom na še prostih
površinah v kombinaciji za uslužnostne dejavnosti.
|
|
|
c) V
coni obstoječe blokovne gradnje so dovoljeni posegi za redno vzdrževanje
objektov in manjši posegi v okviru pripadajočega funkcionalnega zemljišča za
dopolnitev tistih funkcij, ki so za življenje in delo nujno potrebna
(parkirna mesta, ureditev funkcionalnega zelenja, peš poti, otroška igrišča,
športne naprave, ipd.).
|
|
|
d) V
coni javnih objektov, kjer leži obstoječi trgovski center, je dovoljena
izgradnja garažne hiše in eventualna gradnja za razširitev ponudbe, ki jo
stanovanjsko naselje potrebuje, postavitve kioskov so dopustne skladno s 6.
členom tega odloka.
|
|
|
e,f) V
coni javnih zelenih površin so dovoljeni posegi, ki so dovoljeni za
zagotovitev osnovne rabe.
|
|
|
V
območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno
z 9.F členom.
|
|
|
S1/5 –
ureditveno območje (Vešter) (S)
|
|
|
Vešter
je gručasto naselje v stiku s pobočjem, proti bregu ima izrazit rob,
dominant ni.
|
|
|
– Obsega
kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
V
ureditvenem območju naselja so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.B
členom.
|
|
|
V
območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno
z 9.F členom.
|
|
|
S1/6 –
ureditveno območje (Trnje) (S)
|
|
|
S1/7 –
ureditveno območje (Trnje) (S)
|
|
|
Trnje je
zloženo naselje v stiku s pobočjem, pretežno z neizrazitim robom in brez
dominante.
|
|
|
– Obsega
kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in območja razpršene poselitve.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
V
ureditvenih območjih naselij S1/7 in S1/6 so dovoljeni vsi posegi v skladu z
8 in 9.C členom.
|
|
|
V
območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno
z 9.F členom.
|
|
|
S1/8 –
ureditveno območje (Virlog) (S)
|
|
|
Virlog
je gručasto naselje v pobočju, z izrazitim robom proti Virloškemu potoku,
dominant ni.
|
|
|
Ureditveno območje Virlog obsega ureditveno območje naselja Virlog in
območje razpršene poselitve.
|
|
|
– Obsega
kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
V
ureditvenem območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.B členom.
|
|
|
V
območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno
z 9.F členom.
|
|
|
S1/9 –
ureditveno območje – (Binkelj) (S)
|
|
|
Binkelj
je gručasto, sestavljeno naselje v ravnini ob robu agrarnih površin, rob
naselja je pretežno neizrazit, dominante so vključene v naselje.
|
|
|
Ureditveno območje Binkelj obsega ureditveno območje naselja Binkelj in
območje razpršene poselitve.
|
|
|
– Obsega
kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
V
ureditvenem območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.B členom.
|
|
|
V
območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno
z 9.F členom.
|
|
|
S1/10 –
ureditveno območje (Center slepih in slabovidnih) (S)
|
|
|
Obsega
obstoječe objekte Centra slepih in slabovidnih, doma upokojencev,
Starološkega gradu in obstoječo stanovanjsko gradnjo na zahodnem delu.
|
|
|
Območje
ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
V
območju so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
|
|
|
V
zaščitenem območju Starološkega gradu so dovoljeni posegi skladno z odlokom
o razglasitvi za kulturni spomenik.
|
|
|
S1/11 –
ureditveno območje (Stara Loka – zahod) (S)
|
|
|
– Obsega
v celoti realizirano manjšo novejšo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom, v območju novejše
stanovanjske gradnje je gradnja pomožnih objektov dovoljena le na podlagi
enotnih oblikovalskih pogojev.
|
|
|
S1/12 –
ureditveno območje (Stara Loka – vzhod) (S)
|
|
|
– Obsega
kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe pokopališče, objekte
centralnih dejavnosti, cerkev Sv. Jurija in razpršeno gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom vključno s posegi za
ureditev pokopališča.
|
|
|
V
območjih razpršene gradnje so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
|
|
|
Za
objekte pomembnejše stavbne dediščine je potrebno upoštevati
likovno-prostorsko študijo, ki jo je izdelala FAGG.
|
|
|
S1/13a –
ureditveno območje (Groharjevo naselje – blokovna gradnja)
|
|
|
Obsega
obstoječo blokovno in individualno gradnjo večje gostote, objekte centralnih
dejavnosti, zelene površine, večnamensko ploščad, parkirišča in garaže.
|
|
|
V
območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. členom tega odloka.
|
|
|
S1/13b –
ureditveno območje (Groharjevo naselje – individualna gradnja z razpršeno
poselitvijo)
|
|
|
V
območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.A členom tega odloka.
|
|
|
S1/15 –
ureditveno območje (zdravstveni dom) (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti, parkirne
površine in mestne zelene površine.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
Na
območju objektov centralnih dejavnosti in parkirnih površin so dovoljene
spremembe namenske rabe znotraj posameznih funkcionalnih območij posameznih
obstoječih dejavnosti za potrebe stanovanjskih in centralnih dejavnosti, ki
nimajo negativnih vplivov na okolje ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
|
|
|
Na
območju mestnih zelenih površin posegi niso dovoljeni, razen za potrebe
komunalne in prometne infrastrukture.
|
|
|
V
območju obstoječe stanovanjske gradnje so dovoljeni vsi posegi skladno z 8.
in 9.A členom.
|
|
|
–
Postavitev kioskov je dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
|
|
|
S1/16 –
ureditveno območje (Pod plevno) (S)
|
|
|
– Obsega
območje realizirane novejše organizirane stanovanjske gradnje, za katerega
je sprejet zazidalni načrt (Ur. vestnik Gorenjske, št. 32/8l, 21/86),
obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
– V
območju obstoječe stanovanjske gradnje in kmetij so dovoljeni posegi skladno
z 8. in 9.B členom.
|
|
|
– Na
obstoječi lokaciji gostilne Plevna so znotraj določenega funkcionalnega
zemljišča dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.A členom.
|
|
|
– Na
zaščitenem območju Španove kmetije so dovoljeni posegi skladno z odlokom o
razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik.
|
|
|
S1/17 –
ureditveno območje (Suha) (S)
|
|
|
Suha je
gručasto, zloženo naselje na terasi, rob naselja ni izrazit, poudarjena
dominanta je odmaknjena od naselja (cerkev), dominante so tudi v jedru in ob
robu naselja.
|
|
|
– Obsega
obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
|
|
|
V
območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F
členom.
|
|
|
– Na
zaščitenem območju kmetije pri “Miklavžku” in pri cerkvi na Suhi so
dovoljeni posegi v skladu z odloki o razglasitvi za kulturni spomenik.
|
|
|
S1/18 –
ureditveno območje (Hafnerjevo naselje) (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
|
|
|
Pri
lociranju novih prizidkov je obvezno upoštevati gradbeno linijo in odmike od
komunalnih naprav in na podlagi analize poiskati ustrezno rešitev za celoten
niz ter ugotoviti tudi vplive novih posegov na najbližjo okolico in njeno
zazidavo.
|
|
|
V
območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F
členom.
|
|
|
S1/19 –
ureditveno območje (Trata) (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
|
|
|
V
območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F
členom.
|
|
|
S1/20 –
ureditveno območje (Lipica) (S)
|
|
|
Lipica
je gručasto naselje na ravnini ob agrarnih površinah, brez izrazitega roba,
z dominantami znotraj naselja.
|
|
|
– Obsega
obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja kmetijsko funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.C členom.
|
|
|
V
območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F
členom.
|
|
|
PUŠTAL
|
|
|
S1/21 –
ureditveno območje (Puštal) (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo stanovanjsko gradnjo obstoječe kmetije, Puštalski grad, cerkev Sv.
Križa na Hribcu, mestne zelene površine, površine za šport in rekreacijo z
obstoječimi objekti kopališča in parkirne površine.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
– V
območju so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom razen na zelenih
površinah, kjer so dovoljeni posegi za komunalno in prometno infrastrukturo.
|
|
|
– Na
površinah za šport in rekreacijo z obstoječimi objekti kopališča in
parkirnimi površinami so dovoljene spremembe namembnosti v skladu z 6.
členom tega odloka. Predvideni posegi se obvezno razgrnejo za 14 dni in v
tem času javno obravnavajo.
|
|
|
– V
zaščitenem območju pa je pri posegih potrebno upoštevati določbe odloka o
razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik.
|
|
|
S1/22 –
ureditveno območje (Puštal–Žolšče) (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo stanovanjsko gradnjo ter obstoječo počitniško gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A, D členom.
|
|
|
S1/23 –
ureditveno območje (Puštal) (S)
|
|
|
– Obsega
območje novejše stanovanjske gradnje.
|
|
|
–
Območje ima mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
|
|
|
S1/24 –
ureditveno območje (Puštal) (S)
|
|
|
– Obsega
območje novejše stanovanjske gradnje in novopredvidene površine za
stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami.
|
|
|
–
Območje ima mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
|
|
|
V
območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F
členom.
|
|
|
S1/25 –
ureditveno območje (Zabrajda) (S)
|
|
|
– Obsega
območje obstoječe stanovanjske gradnje.
|
|
|
–
Območje ima mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
|
|
|
S1/26 –
ureditveno območje (Karlovec, Trata) (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo strnjeno stanovanjsko gradnjo, kmetije in objekte centralnih
dejavnosti s pripadajočimi funkcionalnimi površinami.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
|
|
|
– V
zaščitenem območju je pri posegih potrebno upoštevati določbe odloka o
razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik.
|
|
|
V
območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F
členom.
|
|
|
S1/27 –
ureditveno območje (Vincarje) (S)
|
|
|
Vincarje
so gručasto, zloženo naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti
grajskemu hribu in potoku, drugje je rob neizrazit, dominant ni.
|
|
|
– Obsega
obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije.
|
|
|
–
Območje ima mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
|
|
|
V
območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F
členom.
|
|
|
V
zaščitenem območju pa je potrebno pri posegih upoštevati določbe odloka o
razglasitvi podzemeljske geomorfološke dediščine Škofje Loke za naravni in
kulturnozgodovinski spomenik.
|
|
|
11.
člen
|
|
|
ŠKOFJA
LOKA
|
|
|
B/
PROIZVODNO-POSLOVNA OBMOČJA
|
|
|
P1/1 –
ureditveno območje – (Z)
|
|
|
Dovoljeni so posegi ter gradnja objektov in naprav v zvezi z
ekološko-tehnološko sanacijo obstoječih dejavnosti, manjši posegi na
obstoječih objektih in napravah ter manjše zaokrožitve obstoječih objektov,
gradnja potrebne komunalne in cestne infrastrukture kot logična prostorska
funkcionalna zaokrožitev obstoječih obratov, predvsem s ciljem zmanjšanja
oziroma združevanja števila iztokov voda in izpustov v zrak.
|
|
|
Na novih
površinah je možna gradnja objektov proizvodno-poslovnih dejavnosti ob
predhodni ureditvi prometnih dostopov na območje, ob zagotovitvi vseh
ukrepov za varstvo okolja. Lociranje novih dejavnosti in sprememba
namembnosti obstoječih dejavnosti je možna ob upoštevanju 6. člena tega
odloka. Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na okolje z
posebnim poudarkom na varovanju in izboljšanju kvalitete zraka. Poročilo
mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni
list RS, št. 32/93, 1/96).
|
|
|
Na
funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj
parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
|
|
|
Na
območjih razpršene poselitve so možni posegi v skladu z 8. in 9.A členom.
|
|
|
– Rob
industrijskega območja je potrebno obvezno zazeleniti.
|
|
|
P1/2 –
ureditveno območje
|
|
|
1.
Ureditveno območje P1/2a
|
|
|
Obsega
območje obstoječih objektov, kjer so dovoljene: adaptacije, nadzidave
obstoječih objektov do višine najvišjega objekta na ureditvenem območju ter
posegi in gradnja objektov v zvezi z ekološko tehnološko sanacijo obstoječih
dejavnosti, gradnja potrebne komunalne in cestne infrastrukture. Dovoljena
je sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe poslovno proizvodne
dejavnosti ob zagotovitvi vseh ukrepov za varstvo okolja.
|
|
|
Na
funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj
parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
|
|
|
Sprememba namembnosti za trgovske dejavnosti so možne samo v okviru in za
potrebe proizvodnih in komunalnih dejavnosti, ki se nahajajo oziroma se bodo
nahajale na območju.
|
|
|
2.
Ureditveno območje P1/2b
|
|
|
Obsega
območje za katerega je izdelan zazidalni načrt (Uradni list RS, št. 44/98).
|
|
|
3.
Ureditveno območje P1/2c
|
|
|
Lociranje novih dejavnosti in gradnja objektov je možna ob upoštevanju 6.
člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na
okolje z posebnim poudarkom na varovanju in izboljšanju kvalitete zraka.
Poročilo mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93, 1/96).
|
|
|
Območje
je prometno dostopno preko območja P1/2b, kjer je predvidena gradnja
prometnice, ki omogoča dostop do območja P1/2c.
|
|
|
Predlog
pozidave novih površin se razgrne za 14 dni in v tem času se poseg javno
obravnava.
|
|
|
Na
funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj
parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
|
|
|
P1/3 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
–
Dovoljeni so posegi na obstoječih objektih (adaptacije, nadzidave do višine
najvišjega objekta na obravnavanem območju manjše prizidave do 50% tlorisne
velikosti obstoječega objekta ter do višine obstoječega objekta ter posegi
in gradnja objektov v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo s ciljem
zmanjšanja oziroma združevanja števila iztokov voda in izpustov v zrak ter
izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture znotraj funkcionalno
zaokroženih površin skladno s sanacijskim programom.
|
|
|
– Pas ob
Kidričevi cesti je potrebno zazeleniti z drevesno vegetacijo.
|
|
|
Na novih
površinah je možna gradnja objektov proizvodno-poslovnih dejavnosti ob
predhodni ureditvi prometnih dostopov na območje, zazelenitvi z drevesno
vegetacijo na celotnem južnem in zahodnem robu, ob zagotovitvi vseh ukrepov
za varstvo okolja.
|
|
|
Lociranje novih dejavnosti in sprememba namembnosti obstoječih dejavnosti je
možna ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano
delno poročilo o vplivih na okolje s posebnim poudarkom na varovanju in
izboljšanju kvalitete zraka. Poročilo mora vsebovati vse elemente
opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96)
|
|
|
Na
funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj
parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
|
|
|
V
zelenem pasu so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom znotraj
funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov s poudarkom na obrtni
dejavnosti.
|
|
|
P1/4 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
Pri
obstoječih objektih je dovoljeno redno vzdrževanje, adaptacije, manjše
prizidave do 50% tlorisne velikosti osnovnega objekta ter do višine
osnovnega objekta, nadzidave do višine najvišjega objekta na obravnavanem
območju za funkcionalno zaokrožitev objektov, posegi za ekološko sanacijo
ter izgradnja potrebne prometne in komunalne infrastrukture.
|
|
|
Na novih
površinah je možna gradnja objektov proizvodno-poslovnih dejavnosti ob
predhodni ureditvi prometnih dostopov na območje ob zagotovitvi vseh ukrepov
za varstvo okolja. Lociranje novih dejavnosti in sprememba namembnosti
obstoječih dejavnosti je možna ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na okolje z posebnim
poudarkom na varovanju in izboljšanju kvalitete zraka, vode in tal. Poročilo
mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni
list RS, št. 32/93, 1/96).
|
|
|
Na
funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj
parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
|
|
|
Smotrni
so predvsem programi trgovsko-servisne ponudbe. Južni rob območja je
potrebno zazeleniti z drevesno vegetacijo.
|
|
|
V
opredeljenem zelenem pasu so dovoljeni vsi posegi skladno z 8.in 9.A členom
znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih stanovanjskih objektov s poudarkom
na obrtni dejavnosti.
|
|
|
P1/5 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
V
območjih obstoječih dejavnosti so dovoljeni posegi ter gradnja objektov in
naprav v zvezi ekološko-tehnološko sanacijo obstoječih dejavnosti, gradnja
potrebne komunalne in cestne infrastrukture. Dovoljena je sprememba
namembnosti obstoječih objektov za potrebe poslovnih dejavnosti ob
zagotovitvi vseh ukrepov za varstvo okolja.
|
|
|
Na
funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti je potrebno
zagotoviti dovolj parkirišč za zaposlene in obiskovalce.
|
|
|
Na novih
površinah je možna gradnja objektov poslovnih dejavnosti ob zagotovitvi
ukrepov za varstvo okolja, ob predhodni ureditvi prometnih dostopov na
območje ter ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
|
|
|
Predlog
pozidave novih površin se razgrne za 14 dni in v tem času se poseg javno
obravnava.
|
|
|
P1/7 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
Ureditveno območje se ureja z ureditvenim načrtom (Uradni list RS, št.
4/99).
|
|
|
P2 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
Posegi v
območju obstoječe pozidave so dovoljeni le na podlagi predhodno izdelanega
celovitega sanacijskega programa (usedalniki, hrup, zrak). Dovoljena je
izgradnja prometne in komunalne infrastrukture.
|
|
|
Širitev
na nove površine za to dejavnost ni dovoljena, za druge dejavnosti pa
skladno s 6. členom tega odloka. Vedutno izpostavljene objekte je potrebno
zazeleniti z avtohtono drevesno vegetacijo.
|
|
|
P3/1 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
Na
območju TERMA so do izdelave ureditvenega načrta dovoljeni vsi posegi
potrebni za funkcionalno zaokrožitev proizvodnje in skladno s sprejetim
programom ekološko-tehnološke sanacije.
|
|
|
Dovoljena je tudi izgradnja potrebne prometne in komunalne infrastrukture.
|
|
|
P3/2 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
V
območju so dovoljeni posegi na obstoječih objektih, oziroma izgradnja
objektov na podlagi že izdanih dovoljenj ter gradnja potrebne komunalne in
prometne infrastrukture oziroma posegi v zvezi z ekološko-tehnološko
sanacijo.
|
|
|
P3/3 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
V
ureditvenem območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. členom tega
odloka.
|
|
|
P5 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
Območje
je namenjeno za potrebe industrije in proizvodne obrti. Dovoljeni so posegi
in gradnja objektov, kolikor to omogoča predhodno opravljena strokovna
preverba ekološke ranljivosti prostora.
|
|
|
– Na
obstoječih objektih je dovoljeno redno vzdrževanje, adaptacije ter manjše
zaokrožitve obstoječih objektov do 50% tlorisnega in višinskega gabarita
osnovnega objekta, gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture
skladno z izdelanim razvojnim in sanacijskim programom s ciljem zmanjšanja
oziroma združevanja števila iztokov voda in izpustov v zrak.
|
|
|
– Pri
obstoječih stanovanjskih objektih v opredeljeni coni, je dovoljeno le redno
vzdrževanje ter gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča.
|
|
|
– Posegi
na nove površine niso dovoljeni.
|
|
|
P6 –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
–
Dovoljeno je redno vzdrževanje objektov in posegi v zvezi z
ekološko-tehnološko sanacijo obstoječe dejavnosti.
|
|
|
Lociranje novih dejavnosti in sprememba namembnosti obstoječih dejavnosti je
možna ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano
delno poročilo o vplivih na okolje z posebnim poudarkom na varovanju in
izboljšanju kvalitete zraka, vode in tal. Poročilo mora vsebovati vse
elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93,
1/96).
|
|
|
V delu
območja, kjer se nahajajo objekti obstoječe kmetije se dovolijo posegi v
skladu z 8. členom tega odloka.
|
|
|
12.
člen
|
|
|
ŠKOFJA
LOKA
|
|
|
C)
OBMOČJA STANOVANJ IN CENTRALNIH DEJAVNOSTI OBMOČJA STANOVANJ IN OBRTNIH
DEJAVNOSTI
|
|
|
SC1 –
ureditveno območje (Kapucinsko predmestje) (Z)
|
|
|
Ureditveno območje SC1 obsega ureditvena območja SC1/a, SC1/b, SC1/c, SC1/d
|
|
|
Ureditveno območje leži med Selško Soro, Partizansko cesto in hribom
Kamnitnik ter obsega stanovanjsko gradnjo (blokovno in individualno),
kompleks bivše vojašnice ter centralne dejavnosti (avtobusna postaja, Pošta,
NAMA, hotel, poslovna hiša, tržnica, šola, zelene površine, pokopališče).
|
|
|
Ureditvena območja SC1/a, SC1/b (Z)
|
|
|
V
ureditvenem območju so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.E členom.
|
|
|
Postavitve kioskov so dovoljene le skladno s 6. členom tega odloka.
|
|
|
SC1/c
(Z)
|
|
|
Na
območju bivše vojašnice so v ureditvenem območju do izdelave ureditvenega
načrta dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.E členom tega odloka.
|
|
|
SC1/d
(S)
|
|
|
V
območju so dovoljeni posegi na podlagi 9.A člena.
|
|
|
SO1 –
ureditveno območje (Obrt Virmaše) (Z)
|
|
|
– Do
sprejetja ZN so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.E členom.
|
|
|
SO –
ureditveno območje (Obrt Hrastnica) (Z)
|
|
|
– Do
sprejetja ZN so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.E členom.
|
|
|
13.
člen
|
|
|
ŠKOFJA
LOKA
|
|
|
D)
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI OBMOČJA OSTALIH CENTRALNIH DEJAVNOSTI
|
|
|
C1/1 –
ureditveno območje (Športne površine Trata) (S)
|
|
|
–
Območje obsega površine, namenjene športu in rekreaciji z delno že
realiziranim programom.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno s 6. členom tega odloka.
|
|
|
Na
funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov so dovoljeni vsi posegi za
funkcionalno zaokrožitev obstoječih dejavnosti.
|
|
|
Cl/2 –
ureditveno območje (šola, vrtec, srednje šole Poden) (S)
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi v skladu z 8. členom odloka ter na prostih površinah
izgradnja športnih igrišč in športnih objektov za potrebe šol in športne
hale v skladu z 6. členom tega odloka, izgradnja potrebne komunalne in
prometne infrastrukture ter izgradnja objektov za oskrbne dejavnosti.
|
|
|
C1/3 –
ureditveno območje (športne površine Puštal) (S)
|
|
|
–
Obstoječe objekte in naprave na telovadišču v Puštalu je dovoljeno redno
vzdrževati oziroma adaptirati, ter dograjevati potrebno komunalno in
prometno infrastrukturo, dovoljena je gradnja rekreacijskih objektov in
začasnih objektov.
|
|
|
C2 –
ureditveno območje (športne površine Kamnitnik) (Z)
|
|
|
– Posegi
na to območje do sprejetja izvedbenega načrta niso dovoljeni.
|
|
|
V1 –
ureditveno območje (vrtičkarstvo – Podlubnik) (S)
|
|
|
Dovoljeni so posegi v skladu z 29. in 30. členom tega odloka.
|
|
|
V2 –
ureditveno območje (vrtičkarstvo – Sorška cesta) (S)
|
|
|
Dovoljeni so posegi v skladu z 29. in 30. členom tega odloka.
|
|
|
ŠR –
ureditveno območje (šport in rekreacija GORAJTE) (Z)
|
|
|
–
Dovoljeni so posegi za ureditev obstoječega stanja igrišč in spremljajočih
objektov ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
|
|
|
ŠR/I-
ureditvena območja (šport in rekreacija) (S)
|
|
|
Dovoljeni so posegi za ureditev obstoječega stanja igrišč in spremljajočih
objektov ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
|
|
|
CP –
ureditveno območje (centralno pokopališče Lipica) (Z)
|
|
|
Znotraj
obstoječega območja pokopališča je dovoljeno redno vzdrževanje ter posegi za
funkcionalno zaokrožitev obstoječih objektov ter izgradnja potrebne
komunalne in ostale infrastrukture v skladu z določbami 6. člena tega
odloka.
|
|
|
CČN –
ureditveno območje centralna čistilna naprava Suha (Z)
|
|
|
Dovoljeni so vsi posegi, ki so potrebni za normalno obratovanje in
ekološko-tehnološko sanacijo centralne čistilne naprave.
|
|
|
Obstoječo čistilno napravo je treba opremiti z rezervoarjem za zbiranje
vsebine iz greznic, ki mora biti z regulacijskim zasunom povezan s čistilno
napravo.
|
|
|
CČNP –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
– Obsega
ureditveno območje predvideno za selitev centralne čistilne naprave za
ureditveno območje Škofje Loke.
|
|
|
– Do
izdelave lokacijskega načrta na območju ni dovoljeno izvajati nobenih
posegov.
|
|
|
Ureditveno območje ČNB
|
|
|
Območje
predvidene naprave za naselje Bukovica. V območju gradnje je možna gradnja
čistilne naprave ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti
izdelano delno poročilo o vplivih na okolje. Poročilo mora vsebovati vse
elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93‚
1/96).
|
|
|
Ureditveno območje ČNR
|
|
|
Območje
predvidene naprave za naselje Reteče. V območju gradnje je možna gradnja
čistilne naprave ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti
izdelano delno poročilo o vplivih na okolje. Poročilo mora vsebovati vse
elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93,
1/96).
|
|
|
MV –
ureditveno območje (mestna vrtnarija) (S)
|
|
|
K –
ureditveno območje (konfiskati) (Z)
|
|
|
– Posegi
na navedena ureditvena območja so dovoljeni skladno s 6. členom tega odloka.
|
|
|
ŽP –
ureditveno območje (Z)
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z določbami 6. člena tega odloka.
|
|
|
14.
člen
|
|
|
KS STARA
LOKA – PODLUBNIK
|
|
|
Crngrob
(S)
|
|
|
–
posamični zaselki, pogojeni s terenskimi razmerami in z dominanto (cerkev)
na izpostavljenem delu, v stiku z agrarnimi površinami rob neizrazit,
dominanta ob zaključku naselja
|
|
|
Križna
gora (S)
|
|
|
–
gručasto naselje na grebenu, pretežno z izrazitim robom, dominanto na
izpostavljenem delu, (cerkev) in dominantami vključenimi v naselje
|
|
|
Moškrin
(S)
|
|
|
–
gručasto naselje v ravnini s pretežno neizrazitim robom, brez dominante
|
|
|
Pevno
(S)
|
|
|
–
gručasto naselje v stiku s pobočjem, s pretežno neizrazitim robom in
dominanto kot delom naselbinskega telesa
|
|
|
–
Ohranjajo prevladujočo kmečko funkcijo.
|
|
|
– V
območjih naselij so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.C členom.
|
|
|
– V
območjih razpršene poselitve v skladu z 9.F členom.
|
|
|
– Za
naselje Crngrob veljajo pogoji II. varstvenega režima za varovanje
urbanistične dediščine.
|
|
|
– Za vse
posege v vplivnem območju cerkve Sv. Križa na Križni gori in cerkve Sv.
Uršule v Pevnu je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško-varstvene
službe.
|
|
|
– Posegi
v zaščitenem območju cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu so dovoljeni
skladno z odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik.
|
|
|
S8 –
Papirnica (S)
|
|
|
–
Razloženi posamični zaselki, prilagojeni terenskim danostim, pretežno z
neizrazitim robom, brez dominante
|
|
|
–
Ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
V
območjih naselij so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.C členom.
|
|
|
V
območjih razpršene poselitve v skladu z 9.F členom in v skladu z določbami
6. člena tega odloka.
|
|
|
Forme,
Dorfarje, Sv. Duh in Virmaše
|
|
|
Območja
razpršene poselitve Forme, Dorfarje, Sv. Duh in Virmaše se ureja v skladu z
9.F členom.
|
|
|
Ureditvena območja naselij se urejajo z PUP za mikrocelote Forme, Dorfarje,
Sv. Duh in Virmaše.
|
|
|
15.
člen
|
|
|
KS
ŠKOFJA LOKA – mesto
|
|
|
Sv.
Andrej nad Zmincem (S) – posamični zaselki razpršena poselitev kot tipična
poselitev
|
|
|
Ožbolt
nad Zmincem (S) – posamični zaselki razpršena poselitev kot tipična
poselitev
|
|
|
Sv.
Barbara (S) – posamični zaselki razpršena poselitev kot tipična poselitev
|
|
|
–
Ohranjajo prevladujočo kmečko funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. C.,F členom.
|
|
|
– Za vse
posege v vplivnem območju cerkve Sv. Andreja v naselju Sv. Andrej nad
Zmincem je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško-varstvene službe.
|
|
|
S7 –
Podpulferca (S) – razloženo naselje
|
|
|
Obsega
ureditveno območje naselja in razpršeno poselitev.
|
|
|
Ohranja
mešano funkcijo.
|
|
|
V
ureditvenem območju naselja S7 so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.B
členom.
|
|
|
V
območjih razpršene poselitve pa v skladu z 9.F členom.
|
|
|
16.
člen
|
|
|
KS TRATA
|
|
|
Draga
(S)
|
|
|
–
Gručasto naselje v stiku s pobočjem, ob gozdu, z neizrazitim robom proti
ravnini in dominanto ob robu naselja.
|
|
|
Gosteče
(S)
|
|
|
–
Gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti gozdu in
dominantama na robu naselja.
|
|
|
Pungert
(S)
|
|
|
–
Gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti gozdu, brez
dominante.
|
|
|
–
Naselja ohranjajo pretežno kmečko funkcijo.
|
|
|
– V
ureditvenih območjih naselij so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. C.
členom. V območjih razpršene poselitve so dovoljeni posegi v skladu z 8. in
9.F členom.
|
|
|
– Vsi
posegi v zaščitenem območju cerkve Sv. Andreja v Gostečah so dovoljeni
skladno z določili odloka o razglasitvi za kulturni spomenik.
|
|
|
S9 –
Hosta (S)
|
|
|
–
Posamični zaselki na terasi med vodo in gozdom, brez dominante, z izrazitim
robom na robu terase.
|
|
|
–
Ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
– V
ureditvenem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.B členom.
|
|
|
V
območju razpršene poselitve naselja Hosta so posegi dovoljeni skladno z 8.
in 9.F členom.
|
|
|
Na
stavbnih zemljiščih je možna gradnja stanovanjskih objektov z namenom
sanacije in zgostitve razpršene poselitve.
|
|
|
17.
člen
|
|
|
KS
RETEČE – GORENJA VAS
|
|
|
Ureditveno območje S2/1 a
|
|
|
– Obsega
pretežno obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ima mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8.in 9. A členom.
|
|
|
Ureditveno območje S2/1b(Z)
|
|
|
Obsega
območje predvidene kompleksne stanovanjske enodružinske gradnje.
|
|
|
Do
sprejetja zazidalnega načrta so dovoljeni posegi v skladu z 8. členom razen
točk 2., 3., 4. in 5.
|
|
|
S2/2 –
ureditveno območje Reteče – med regionalno cesto in železnico (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekte centralnih dejavnosti s
pripadajočimi površinami.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
|
|
|
S2/3 –
ureditveno območje Reteče – ob šoli (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti s
pripadajočimi površinami.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
|
|
|
Ureditveno območje S2/4a
|
|
|
– Obsega
obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in cerkve Sv. Janeza
Evangelista ter obstoječe pokopališče.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom, za posege v vplivnem
območju cerkve je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško-varstvene
službe.
|
|
|
Ureditveno območje S2/4b
|
|
|
V
ureditvenem območju so dovoljeni posegi v skladu z 9.A in 6. členom.
|
|
|
Pred
pričetkom gradnje na tem območju je potrebno izdelati predlog pozidave
območja, ki se za 14 dni razgrne in se v tem času opravi javna obravnava.
|
|
|
Ta
predlog je potrebno upoštevati pri vsaki gradnji na obravnavanem območju.
|
|
|
Ureditveno območje S2/4c
|
|
|
V
območju je dovoljena gradnja ribogojnice ob upoštevanju vseh predpisov s
področja varstva narave in okolja.
|
|
|
S2/5 –
ureditveno območje Gorenja vas – Reteče (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
|
|
|
W –
ureditveno območje Reteče – počitniški objekti (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo počitniško gradnjo in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8., 9.A in 9.D členom.
|
|
|
V
ostalem območju naselij Reteče in Gorenja vas–Reteče so dovoljeni vsi posegi
skladno z 8. in 9.F členom razen 4. točke 9.F člena.
|
|
|
18.
člen
|
|
|
KS
GODEŠIČ
|
|
|
S3/l –
ureditveno območje Godešič – sever (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter objekte centralnih
dejavnosti s pripadajočimi površinami.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
|
|
|
S3/2 –
ureditveno območje Godešič – vaško jedro (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo ter cerkev Sv. Miklavža.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom, v vplivnem območju
cerkve je potrebno pridobiti soglasje spomeniško-varstvene službe.
|
|
|
S3/3 –
ureditveno območje Godešič – Na Ježi (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter novopredvidene
površine za stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
|
|
|
V
ostalem območju naselja so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.F členom
razen 4. točke 9.F člena.
|
|
|
Ureditveno območje G1
|
|
|
Območje
gostinsko-servisnega objekta. V območju stavbnih zemljišč so dovoljene
novogradnje za potrebe gostinskih, servisnih dejavnosti s funkcijo
obcestnega postajališča ob državni cesti Ljubljana–Kranj.
|
|
|
Posegi
so možni v skladu z 6. členom odloka. Rešitev ureditve mora biti javno
razgrnjena za obdobje 14 dni z javno obravnavo posega.
|
|
|
Vsi
posegi morajo biti izvedeni tako, da ne bodo vplivali na podtalnico in v
soglasju z pristojno gozdarsko službo.
|
|
|
19.
člen
|
|
|
KS
BUKOVICA – BUKOVŠČICA
|
|
|
Bukovica
(S)
|
|
|
–
gručasto, sestavljeno naselje v stiku s pobočjem, rob naselja je izrazit,
dominanta (cerkev) je vgrajena v silhueto naselja
|
|
|
Bukovščica (S)
|
|
|
–
gručasto naselje v stiku s pobočjem, pretežno izrazit rob naselja, dominanta
je vgrajena v silhueto naselja, posamični zaselki
|
|
|
Knape
(S)
|
|
|
–
gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti agrarnim
površinam, brez dominante, posamični zaselki
|
|
|
Pozirno
(S)
|
|
|
–
gručasto naselje v pobočju, delno z izrazitim robom, brez dominante
|
|
|
Praprotno (S)
|
|
|
–
gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazito omejenim robom proti
agrarnim površinam, brez dominante
|
|
|
Stirpnik
(S)
|
|
|
–
samotne kmetije, posamični zaselki vezani na konfiguracijo terena, brez
izrazitih omejitev in dominant
|
|
|
Strmica
(S)
|
|
|
–
gručasto, sestavljeno naselje v pobočju, pretežno izrazit rob naselja, brez
dominante
|
|
|
Tomaž
nad Praprotnim (S)
|
|
|
–
gručasto, sestavljeno naselje v pobočju, z izrazitim robom, dominanta nad
naseljem (cerkev)
|
|
|
Vsa
naselja, razen Bukovice, ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
|
|
|
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.C, F členom ob upoštevanju že
izdelanih strokovnih osnov s področja naravne in kulturne dediščine in
varovanju značilne kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih
ambientov.
|
|
|
Za
posege v vplivnem območju cerkve Sv. Klemena v Bukovščici je potrebno mnenje
pristojne spomeniško varstvene službe.
|
|
|
Naselje
Bukovica je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino,
naselje ohranja mešano funkcijo, dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in
9.B, F členom.
|
|
|
ŠEVLJE
|
|
|
S4/2 –
ureditveno območje Ševlje–sever (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
|
|
|
S4/3 –
ureditveno območje Ševlje–jug (S)
|
|
|
– Obsega
obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
|
|
|
V
ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.F členom.
|
|
|
20.
člen
|
|
|
KS
LENART NAD LUŠO
|
|
|
Golica
(S)
|
|
|
–
gručasti zaselki v pobočju, brez izrazitih robov, jedra in dominant
|
|
|
Lenart
nad Lušo (S)
|
|
|
–
posamični zaselki v pobočju, brez izrazitega roba, dominanta (cerkev) na
izpostavljenem delu naselja
|
|
|
Rovte v
Selški dolini (S)
|
|
|
–
razloženo naselje v pobočju, brez izrazitega roba in dominante
|
|
|
Spodnja
Luša (S)
|
|
|
–
razloženo naselje v pobočju, pretežno z izrazitim robom, brez dominante
|
|
|
Zgornja
Luša (S)
|
|
|
–
razloženo naselje v pobočju, pretežno brez izrazitega roba in brez dominante
|
|
|
Naselja
ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
|
|
|
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom ob varovanju kulturne
krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov.
|
|
|
V
območju počitniških objektov v naselju Zg. Luša in Lenartom so dovoljeni
posegi skladno z 8. in 9. D členom.
|
|
|
21.
člen
|
|
|
KS LOG
|
|
|
Brode
(S)
|
|
|
–
gručasto, sestavljeno naselje v ravnini, z izrazitim robom ob agrarnih
površinah, dominanta v jedru in nad naseljem (cerkev)
|
|
|
Bukov
vrh (S)
|
|
|
–
samotne kmetije
|
|
|
Gabrk
(S)
|
|
|
–
gručasto naselje v pobočju, proti ravnini izrazit rob, dominant ni
|
|
|
Gabrška
gora (S)
|
|
|
–
posamični zaselki, samotne kmetije
|
|
|
Kovski
vrh (S)
|
|
|
–
samotne kmetije
|
|
|
Log nad
Škofjo Loko (S)
|
|
|
–
gručasto, sestavljeno naselje v stiku s pobočjem, ob komunikaciji in vodi,
rob naselja pretežno izrazit, dominante znotraj naselja
|
|
|
Na Logu
(S)
|
|
|
–
razloženo naselje, samotne kmetije v pobočju, dominanta na izpostavljeni
lokaciji (cerkev) in znotraj posameznih gruč
|
|
|
Smoldno
(S)
|
|
|
–
samotne kmetije
|
|
|
Valterski vrh (S)
|
|
|
–
samotne kmetije
|
|
|
Visoko
pri Poljanah (S)
|
|
|
–
zaselek
|
|
|
Vsa
naselja razen Brodov in Na Logu ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom .
|
|
|
– V
obstoječem območju počitniških hiš Na Logu in Logu nad Škofjo Loko ter
Gabrški gori so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.
|
|
|
– V
vplivnem območju cerkve Sv. Sobote v Bukovem vrhu, cerkve Sv. Filipa in
Jakoba v Valterskem vrhu, Sv. Volbenka Na Logu, znamenja Na Logu in Sv.
Tomaža v Brodeh je za posege potrebno mnenje pristojne spomeniško-varstvene
službe.
|
|
|
–
Naselje Brode je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistični spomenik.
|
|
|
–
Naselji Brode in Na Logu ohranjata mešano stanovanjsko-kmetijsko funkcijo,
dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9.B, F členom.
|
|
|
– Za
območje obstoječih počitniških objektov v Brodeh so dovoljeni posegi skladno
z 8. in 9. D členom razen 1. točke 9.D člena.
|
|
|
– V
zavarovanem območju “Vrbanove” hiše v Brodeh so posegi dovoljeni skladno z
veljavnim odlokom o razglasitvi za etnološko arhitekturni spomenik.
|
|
|
– V
zavarovanem območju Tavčarjevega dvorca na Visokem so dovoljeni posegi in
spremembe namembnosti za terciarne in kvartarne dejavnosti, stanovanja,
turizem in potrebe kmetijstva, skladni z veljavnim odlokom o razglasitvi za
kulturni spomenik in skladno s 6. členom tega odloka, skladno s smernicami
LRZVNKD in odbora za prenovo je možna gradnja stanovanjskega objekta na
parceli 336 k.o. Visoko.
|
|
|
22.
člen
|
|
|
KS
ZMINEC
|
|
|
Bodovlje
(S)
|
|
|
–
gručasto, sestavljeno naselje s pretežno izrazitim robom, dominanta (cerkev)
na robu naselja
|
|
|
Breznica
pod Lubnikom (S)
|
|
|
–
gručasto naselje, samotne kmetije
|
|
|
Florjan
nad Zmincem (S)
|
|
|
–
samotne kmetije
|
|
|
Gabrovo
(S)
|
|
|
–
gručasto naselje
|
|
|
Hrib pri
Zmincu (S)
|
|
|
–
samotne kmetije
|
|
|
Sopotnica (S)
|
|
|
–
posamični zaselki, samotne kmetije
|
|
|
Staniše
(S)
|
|
|
–
samotne kmetije
|
|
|
Zminec
(S)
|
|
|
–
gručasto, sestavljeno naselje v stiku s pobočjem, z izrazito omejenim
jedrom, rob naselja v celoti neizrazit, dominante vključene v naselje,
posamični zaselki
|
|
|
Vsa
naselja ohranjajo pretežno kmečko funkcijo, razen naselij Bodovlje in
Zminec, ki ohranjata mešano funkcijo.
|
|
|
V
ostalih naseljih so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
|
|
|
V
ureditvenem območju naselja Bodovlje so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9.B
členom.
|
|
|
V
območju razpršene poselitve so dovoljeni posegi v skladu z 9.F členom.
|
|
|
V
območju planskega rezervata obvozne ceste Škofje Loke so posegi možni v
skladu z pogoji Ministrstva za promet in zveze in v skladu z 6. členom tega
odloka.
|
|
|
V
vplivnem območju cerkve Sv. Petra v Bodovljah so posegi dovoljeni z mnenjem
pristojne spomeniško-varstvene službe.
|
|
|
V
območju obstoječih počitniških objektov v Sopotnici so dovoljeni posegi
skladno z 8. in 9. D členom.
|
|
|
ZMINEC
|
|
|
S 5/1
ureditveno območje Zminec–sever
|
|
|
– Obsega
obstoječe stanovanjske in počitniške objekte.
|
|
|
–
Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo .
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A, pri počitniških objektih pa so
posegi dovoljeni skladno z 8. in 9.D členom, razen 1. točke 9.D člena.
|
|
|
S 5/2
ureditveno območje Zminec–jug
|
|
|
– Obsega
stanovanjske objekte, kmetije.
|
|
|
–
Območje ohranja mešano funkcijo.
|
|
|
–
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
|
|
|
Naselje
Zminec obsega poleg dveh opredeljenih ureditvenih območij tudi obstoječa
stavbna zemljišča, ki obsegajo:
|
|
|
1.
Severni del nad cesto
|
|
|
–
obstoječo razpršeno zazidavo severno od ceste do Sopotniške grape
|
|
|
–
obstoječo zazidavo pod Muretovim gričem
|
|
|
2. Južni
del pod cesto
|
|
|
–
obstoječo zazidavo zahodno od ureditvenega območja S5/2
|
|
|
–
razpršeno zazidavo južno od ceste
|
|
|
–
zaselek “Šefert”
|
|
|
–
zaselek “pod Primožičem”
|
|
|
–
razpršena stanovanjska gradnja
|
|
|
V
ureditvenih območjih naselij in zaselkov so možni posegi v skladu z 8. in
9.B členom.
|
|
|
V
območjih razpršene gradnje pa v skladu z 8. in 9.F členom
|
|
|
V
obstoječih gručah je na stavbnih zemljiščih možna zapolnitev.
|
|
|
Ohranja
se zazidalna linija v strnjenem jedru starega dela naselja, kjer se nahajajo
objekti pomembnejše stavbne dediščine Zminec 7, Zminec 10 in Zminec 13, ki
imajo ohranjene likovne elemente.
|
|
|
Za
posege na navedenih objektih in v neposredni bližini mora investitor
predhodno pridobiti mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
|
|
|
Ohranjajo se obstoječe zelene površine med cesto in obstoječo pozidavo.
|
|
|
Cerkev
Sv. Lovrenca nad naseljem Zminec je izrazita krajinska dominanta in nekatere
topografske značilnosti dajo slutiti pomembno arheološko dediščino še iz
prazgodovinskega časa. Teren je varovan s 1., 2. in 3. stopnjo varstvenega
režima za arheološko dediščino.
|
|
|
V
območjih razpršene poselitve so dovoljeni posegi v skladu z 9.F členom.
|
|
|
V
območju planskega rezervata obvozne ceste Škofje Loke so posegi možni v
skladu z pogoji Ministrstva za promet in zveze in v skladu z 6. členom tega
odloka.
|
|
|
23.
člen
|
|
|
Ureditvena območja za posebne namene
|
|
|
1. G –
ureditveno območje Gramoznica Reteče (Z)
|
|
|
Izkoriščanje in sanacija na območju obstoječega stavbnega zemljišča je možna
v skladu z izdanim lokacijskim dovoljenjem in dovoljenji za izkoriščanje.
|
|
|
Č1 –
ureditveno območje kamnolom Visoko Z
|
|
|
Izkoriščanje in sanacija na območju obstoječega stavbnega zemljišč v skladu
z izdanim lokacijskim dovoljenjem in dovoljenjem za izkoriščanje.
|
|
|
Č2 –
ureditveno območje kamnoloma Praprotno
|
|
|
Do
izdelave ureditvenega načrta, ki bo definiral rudarska dela na tem območju,
na tem območju niso dovoljeni posegi razen ukrepi zavarovanja, da se
izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi ali živali ter možne škode
na objektih ali okolju.
|
|
|
3. CO –
ureditveno območje odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov v Dragi (S).
|
|
|
Dovoljeni so vsi posegi z namenom sanacije, zaokrožitve in postopnega
zapiranja odlagališča ob upoštevanju vseh sektorskih predpisov in zakona o
varstvu okolja. Na območju odlagališča je možna ureditev posameznih območij,
za zbiranje posameznih vrst odpadkov in kompostiranje odpadkov. Pri
posameznih posegih je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje.
|
|
|
24.
člen
|
|
|
Ureditvena območja pokopališč
|
|
|
Poleg že
opredeljenih pokopališč so predvidene površine za razširitev še na
pokopališču Bukovščica. Na obstoječem pokopališču so dovoljeni vsi posegi,
ki zagotavljajo njegovo nemoteno funkcijo.
|
|
|
IV.
SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
|
|
|
1.
Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in ostalih posegov v prostor
|
|
|
25.
člen
|
|
|
1.1.
LEGA OBJEKTOV
|
|
|
–
Novogradnje na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih se morajo
prilagoditi merilom, ki izhajajo iz tipa kulturne krajine in se ustrezno
prilagoditi kompozicijski celoti naselja, zato je potrebno pred vsakim
posegom za konkretno naselje upoštevati prostorski vzorec naselja oziroma
območja.
|
|
|
– Na
celotnem obravnavanem območju je potrebno pri vseh posegih dosledno
spoštovati naravno in kulturno dediščino ter primarne ekološke omejitve.
|
|
|
26.
člen
|
|
|
1.2.
ODMIKI OD OBJEKTOV IN PARCELNE MEJE
|
|
|
–
Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne
meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s
sanitarno-tehničnimi, požarnovarnostnimi in obrambnimi predpisi.
|
|
|
–
Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti ne vplivajo
škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini oziroma na rabo
sosednjih parcel.
|
|
|
– Novi
objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje min. 2,5 m, ker je s tem še
omogočena zasaditev dreves in prehod vozil oziroma vzdrževanje in uporaba
objekta z lastnega funkcionalnega zemljišča.
|
|
|
Minimalen odmik je dovoljen, če to dopuščajo sanitarni in požarnovarstveni
predpisi ter ostali pogoji in pri tem ni motena sosednja posest.
|
|
|
– S
soglasjem mejaša je lahko razdalja do posestne meje tudi manjša od 2,5 m.
|
|
|
–
Investitor novega objekta je v takem primeru dolžan ustrezno urediti odtoke
s strešin, urediti snegolove oziroma preprečiti vplive na parcelo ali objekt
mejaša.
|
|
|
–
Kolikor je meja med dvema parcelama različnih lastnikov ali uporabnikov
(posestna meja) sporna, se le-ta mora predhodno ugotoviti oziroma določiti v
mejnem ugotovitvenem postopku ali v sodnem postopku.
|
|
|
–
Praviloma mora biti odmik med objekti najmanj za 1,5 x višino novega objekta
na južni ali jugovzhodni strani oziroma 1 x višino objekta na jugozahodni
strani oziroma prilagojen študiji osvetlitve.
|
|
|
– Odmiki
od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi
za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma skladni s soglasjem upravljalca
komunalnih naprav.
|
|
|
Odmiki
od kategoriziranih državnih in občinskih cest morajo biti pri novih objektih
usklajeni z zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), uredbo o
kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 49/97) in občinski odlok o
kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 78/98).
|
|
|
Odmiki
stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj
4–5 m; manjši odmik je možen le v primerih, če si investitor pridobi
soglasje upravljalca glede na krajevne in terenske razmere, ali je manjši
odmik pogojen z obstoječo gradbeno črto ali s pogoji glede varovanja
kulturne dediščine.
|
|
|
– Odmiki
objektov centralnih dejavnosti od javnih cest morajo biti praviloma najmanj
5 m.
|
|
|
– Odmiki
industrijskih objektov in objektov proizvodne obrti od javnih cest morajo
biti praviloma najmanj 5–10 m, odvisno od ranga ceste
|
|
|
– Odmiki
objektov od vrhnjega roba struge vodotokov Sora, Selška Sora in Poljanska
Sora morajo biti najmanj 10 m, na pritokih pa najmanj 5 m, tako da je
omogočen dostop za obnovitvena in vzdrževalna dela in intervencijska vozila.
Izjeme so objekti MHE, vodni mlini in žage in podobno, ki so locirani na
podlagi pogojev soglasjedajalcev.
|
|
|
– Posegi
ob gozdu ne smejo ovirati gospodarskega izkoriščanja gozda niti njegove
ekološke funkcije. Objekti za stalno bivanje ali proizvodno dejavnosti
morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj v razdalji ene sestojne
višine.
|
|
|
27.
člen
|
|
|
1.3.
GABARITI OBJEKTOV
|
|
|
–
Praviloma se morajo vse novogradnje objektov kot tudi adaptacije, prizidave
in nadzidave obstoječih objektov prilagoditi obstoječim gabaritom
kvalitetnih gradenj v naselju, da bo s tem vzpostavljena nadaljna oblikovna
identiteta naselja oziroma območja ter prilagojena obstoječim objektom in
ureditvam.
|
|
|
–
Zasnove objektov morajo biti v skladu s tlorisnim in višinskim razmerjem
tipologije zazidave posameznih naselij, seveda z možnostjo prilagoditve
novim tehničnim pogojem funkcioniranja posameznih skupin objektov.
|
|
|
–
Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in
vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v
največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se tudi
prilagajati tipologiji gradenj v naseljih.
|
|
|
28.
člen
|
|
|
1.4.
OBLIKOVANJE OBJEKTOV
|
|
|
Posegi v
prostor morajo biti načrtovani tako, da je njihova
urbanistično-arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z
naravno in kulturno dediščino in tipologijo kvalitetne arhitekture in se
prilagaja obstoječim objektom in ureditvam po:
|
|
|
–
zasnovi izrabe funkcionalnih zemljišč,
|
|
|
– odmiku
od sosednjih objektov,
|
|
|
–
sestavi osnovnih stavbnih mas,
|
|
|
– višini
in gradbeni črti,
|
|
|
–
naklonu streh in smereh slemen,
|
|
|
–
razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
|
|
|
–
merilih in razporeditvah fasadnih elementov zlasti oken in vrat,
|
|
|
– barvi
in teksturi streh in fasad,
|
|
|
– načinu
ureditve odprtega prostora,
|
|
|
– načinu
izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
|
|
|
1.4.1.
STANOVANJSKI OBJEKTI
|
|
|
Pri
oblikovanju novih stanovanjskih objektov je potrebno praviloma upoštevati
naslednje pogoje ob upoštevanju tipologije vsakega posameznega naselja:
|
|
|
– Tloris
objekta mora biti podolgovat, razmerje med stranicami 1:1,3 do 1:1,5.
|
|
|
– Streha
mora biti simetrična dvokapnica naklona najmanj 38°–45°, napušč ne sme biti
manjši od 60 cm.
|
|
|
Sončnih
zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom in na objektih kulturne
dediščine.
|
|
|
– V
naseljih, kjer so svetlobne odprtine na strehah značilne za obstoječo
zazidavo, so le-te dovoljene tudi pri novogradnjah. Svetlobne odprtine v
strehah morajo slediti vertikalnim linijam spodnje etaže.
|
|
|
–
Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim razmeram in klimatskim
pogojem. Barva kritine mora biti usklajena z najbližjimi okoliškimi objekti.
Plastična kritina in svetla valovita salonitna kritina nista dovoljeni.
|
|
|
–
Obdelava fasad, odprtin na fasadah, balkonov, napuščev, zatrepov se mora
prilagoditi kvalitetno oblikovanim obstoječim objektom v naselju, praviloma
naj bo fasada v beli barvi, v zaglajenem ometu, leseni deli stavbnega
pohištva, ograj in opažev pa temno rjave barve. Bavarski omet in fasadna
opeka nista dovoljena.
|
|
|
Višina
objektov mora biti prilagojena objektom v neposredni bližini, praviloma pa
naj bodo:
|
|
|
–
pritlični objekti s koto pritličja maks. 1,00 m nad obstoječim terenom,
kolenčni zid višine maks. 1,20 m
|
|
|
–
enonadstropni objekti s koto pritličja maks. 0,30 m nad raščenim terenom s
kolenčnim zidom maks. 0,60 m.
|
|
|
Pri
rednem vzdrževanju objektov, adaptacijah, prenovitvah in dograjevanju
veljajo enaki pogoji kot za novogradnje, potrebno je ohranjati kvalitetne
elemente na objektu.
|
|
|
Prizidki
in nadzidave se morajo prilagoditi oblikovanju in obdelavi obstoječega
objekta.
|
|
|
1.4.2.
PROIZVODNO-POSLOVNI OBJEKTI
|
|
|
– Pri
oblikovanju objektov za obrtno dejavnost se morajo upoštevati pogoji kot za
stanovanjsko gradnjo, s tem, da se vsi elementi, ki jih zahteva določena
dejavnost prilagodi merskim razmerjem, materialom in obdelavi ipd.
(tipologiji), ki je značilna za konkretno naselje.
|
|
|
1.4.3.
KMETIJE
|
|
|
– V
primerih mešanih naselij je potrebno zagotoviti nemoteno življenje kmetijam
in ustrezno ločiti kmetijsko-proizvodne površine od ostale rabe prostora.
|
|
|
– Pri
obnovitvah samotnih kmetij je potrebno iskati rešitve za nove lokacije
znotraj obstoječih gabaritov objektov oziroma v območju obstoječih
funkcionalnih zemljišč, nova večja poslopja je potrebno umikati iz zornega
kota dominantnih pogledov.
|
|
|
– Pri
razvojnih programih kmetij je treba upoštevati prostorske omejitve, ki
izhajajo iz osnovne oblikovno-prostorske identitete kmetij in ekoloških
pogojev, zato naj se v primeru večjih potreb oblikuje nova, od prvotne
kmetije ločeno gručo novih objektov na lokaciji, ki je ekološko manj
ranljiva.
|
|
|
– Pri
kmetijah morajo biti gnojišča locirana v neposredni bližini gospodarskega
poslopja – hleva, čimbolj odmaknjena od stanovanjske hiše in sosednjih
stanovanjskih objektov. Gnojne jame morajo biti zgrajene vodotesno brez
odtoka.
|
|
|
– Za
oblikovanje stanovanjskih objektov pri kmetijah veljajo enaki pogoji kot pri
čisti stanovanjski gradnji, pri oblikovanju novih gospodarskih poslopij je
potrebno upoštevati tipologijo obstoječih kvalitetnih objektov in se jim po
merskih razmerjih, vrsti, barvi, fasadni obdelavi in kritini prilagoditi,
seveda ob upoštevanju prilagoditve novim tehničnim in funkcionalnim pogojem.
|
|
|
1.4.4.
POMOŽNI OBJEKTI
|
|
|
– Za
pomožne objekte veljajo enaka merila in pogoji glede oblikovanja kot je za
stanovanjske in gospodarske objekte. Usklajeni morajo biti z obstoječimi
objekti na funkcionalnem zemljišču oziroma z gospodarskimi objekti na
konkretnem odprtem območju. Tlorisna in višinska razmerja, materiali ter
nakloni streh in kritine morajo biti usklajeni s tipologijo naselja oziroma
območja.
|
|
|
1.4.5.
KIOSKI
|
|
|
– Kioski
lahko služijo storitvenim, trgovskim, gostinskim, uslužnostnim in
informativnim dejavnostim.
|
|
|
Lokacije
kioskov so lahko le začasne, in sicer na površinah, ki so predvidene za
centralne dejavnosti:
|
|
|
–
Izvedeni morajo biti tako, da jih je mogoče odstraniti in brez večjih
posegov zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
|
|
|
–
Tlorisna dimenzija mora biti prilagojena namembnosti kioska.
|
|
|
– Kioski
na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju morajo biti
enotno oblikovani, materiali morajo biti izbrani glede na prostorske
značilnosti lokacije.
|
|
|
–
Začasni kioski predvsem za dejavnosti v času sezone so mobilni.
|
|
|
–
Začasni objekti in naprave so prvenstveno namenjene sezonski turistični
ponudbi, prireditvam, proslavam ipd.
|
|
|
– Z
njihovo namestitvijo ne smejo biti ovirane druge dejavnosti v prostoru, z
gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem se ne spreminja
namenska raba zemljišča.
|
|
|
– Po
prenehanju dovoljenega roka postavitve se zemljišče po odstranitvi objekta
vzpostavi v prvotno stanje.
|
|
|
2.
Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna zemljišča
|
|
|
29.
člen
|
|
|
V
območju z DP in SP opredeljenega prostora za kmetijstvo in gozdarstvo je vse
posege v prostor potrebno prvenstveno podrejati opredeljeni kmetijski in
gozdno gospodarski funkciji ter istočasno varovanju in smotrni rabi ostalih
dobrin splošnega pomena.
|
|
|
Na
površinah 1. območja kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski
proizvodnji in 2. območju kmetijskih zemljišč, so dovoljeni posegi za
zagotovitev osnovne rabe prostora v skladu z družbenim planom
(hidromelioracija, komasacija).
|
|
|
Za vse
hidromelioracije in komasacije je potrebno predhodno izdelati idejno zasnovo
s prikazom parcelacije, ureditve poljskih poti, ohranitve in izboljšanja
vegetacije, ureditvijo odvodnjavanja in oznako kmetijske kulture.
|
|
|
V teh
območjih je potrebno ohraniti najznačilnejšo vegetacijo in po možnosti tudi
obstoječo kmetijsko kulturo.
|
|
|
Za
spremembo namembnosti kmetijskega objekta je potrebno pridobiti mnenje
pristojne kmetijsko svetovalne službe.
|
|
|
30.
člen
|
|
|
Na
trajno zaščitenih in drugih kmetijskih zemljiščih je možno:
|
|
|
–
postavljati začasne objekte, ki služijo izključno za potrebe kmetijske
proizvodnje in trajno ne spreminjajo namenske rabe tal;
|
|
|
–
postavitev začasnih objektov za potrebe monitoringa, za potrebe raziskovalne
in študijske dejavnosti (meritve in zbiranje podatkov);
|
|
|
–
vodnogospodarske ureditve obstoječih strug potokov in hudournikov;
|
|
|
–
postavitev turističnih oznak in usmerjevalnih tabel;
|
|
|
–
objekti in naprave za potrebe komunale, prometa, zvez in energetike, ki ne
spreminjajo namembnosti in prejšnje rabe zemljišč;
|
|
|
–
rekonstrukcije javnih cest, javnih poti in ostalih poti z njihovimi
sestavnimi deli v okviru njihovih obstoječih tras;
|
|
|
–
postavitev nadstreškov in kioskov ter postajališč v območju varovalnega pasu
javnih cest in poti.
|
|
|
31.
člen
|
|
|
– V
gozdnih sestojih so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v veljavnih
gozdnogospodarskih načrtih.
|
|
|
Posegi v
gozdni prostor so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami
gozda; posebnega varstva morajo biti deležne varovalna, hidrološka in
biocenotska vloga (primarne ekološke omejitve v prostoru).
|
|
|
– Pred
načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozdni prostor je potrebno pridobiti
predhodno mnenje pristojne gozdarske strokovne službe, ki jih izda na
podlagi valorizacije gozdnega prostora.
|
|
|
– V
varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim pomenom, ki so določeni z
družbenim planom ali so razglašeni s predpisi, so posegi dovoljeni le
izjemoma, razen tistih, ki so potrebni za vzdrževanje in krepitev funkcij
gozdov. Posege v te gozdove je možno izvajati na podlagi predhodno
izdelanega detajlnega gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdela za to
usposobljena organizacija.
|
|
|
– Pri
načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno
upoštevati ekološke omejitve, funkcije gozdov, nujno potrebno odprtost
gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem
potrebno upoštevati tudi njihove splošne funkcije in obstoj ter razvoj
hribovskih in gorskih kmetij (posebno razvoj kmečkega turizma).
|
|
|
– Posege
v gozdnati prostor (gozdni prostor, funkcionalno vezan na gozd) morajo
usklajeno načrtovati vse pristojne strokovne službe, ki zastopajo
zainteresirane uporabnike.
|
|
|
–
Posebnega varstva v negozdnem prostoru morajo biti deležni gozdni ostanki,
skupine dreves in posamična drevesa, izredna drevesa, obrežna vegetacija,
omejki.
|
|
|
– V z
odloki zavarovanih gozdovih so posegi dovoljeni v skladu z določili teh
odlokov.
|
|
|
3.
Merila in pogoji glede komunalnega opremljanja zemljišč
|
|
|
32.
člen
|
|
|
–
Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega
gospodarstva in zvez je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje.
|
|
|
– V
novopredvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena
gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na
obstoječih objektih in napravah.
|
|
|
–
Posamezni komunalni objekti in naprave (TP, daljnovodi, telekomunikacijski
vodi, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, vodni zbiralniki, MHE, ipd.) morajo
biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih
soglasjedajalcev.
|
|
|
– Pri
vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne
infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu
praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih
naprav. Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na javno
komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno
omrežje, električno omrežje, plinovod) kjer je to mogoče. Poteki komunalnih
in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
|
|
|
– Pri
vseh bodočih gradnjah morajo biti upoštevane kote stoletne vode.
|
|
|
– V
naseljih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi
lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti
vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
|
|
|
–
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s
predpisi oziroma pogoji sanitarnega soglasja.
|
|
|
– V
naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne
količine požarne vode, je potrebno v okviru naselja zgraditi ustrezne
požarne bazene ali zagotoviti dostope k vodotokom.
|
|
|
– Na
območjih varovanja vodnih virov v Občini Škofja Loka se morajo vsi posegi
izvajati v skladu z odloki o varstvu virov pitne vode. Z navedenimi odloki
so določeni varstveni pasovi in varstveni ukrepi.
|
|
|
–
Fekalne vode iz stanovanjskih objektov je potrebno speljati v javno
kanalizacijo s čistilno napravo.
|
|
|
– Pri
novogradnjah, rekonstrukcijah in drugih delih na objektih obrti je treba
odpadne vode, ki ne smejo biti neposredno speljane v javno kanalizacijo,
speljati v čistilne naprave za predčiščenje odpadnih voda pred izpusti v
javno kanalizacijo ali v čistilne naprave za dokončno čiščenje odpadnih
voda.
|
|
|
– V
območjih, kjer ni in ne bo urejene javne kanalizacije s čistilno napravo, je
treba fekalne vode speljati v vodoneprepustne graznice brez pretoka. Odvoz
vsebine iz greznic mora opravljati pooblaščena, strokovno usposobljena
oseba, ki mora vsebino iz greznic prazniti v rezervoar urejene čistilne
naprave za čiščenje komunalne odpadne vode.
|
|
|
– Za
posamezna naselja je potrebno predvideti gradnjo kanalizacijskega sistema s
priključkom na biološko čistilno napravo.
|
|
|
–
Odpadne vode se na območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, morajo obvezno
speljati v kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer je predvidena izgradnja
kanalizacije, mora biti odtok odpadnih vod začasno speljan v triprekatno
greznico brez pretoka, po izgradnji pa je obvezen priključek.
|
|
|
– Odvod
odpadne vode za večstanovanjskih objektov se praviloma rešuje s
kanalizacijskim omrežjem, s skupinskimi greznicami brez pretoka oziroma mini
čistilnimi napravami ob upoštevanju predpisov za to področje. Ob
rekonstrukcijah in drugih delih na industrijskih območjih je obvezna
ureditev skupnih iztokov ali vsaj zmanjšanje števila iztokov pri
onesnaževalcih voda ter ureditev vzorčevalnih mest oziroma predčiščenje.
|
|
|
– V
naseljih je potrebno načrtovati sistem kanalizacije tako, da imajo vse
urbanizirane površine urejen odtok meteorne vode.
|
|
|
– Kjer
to ni mogoče se meteorne vode speljejo preko lovilca olj v ponikovalnico.
|
|
|
– Na
območju, kjer bo zgrajeno plinovodno omrežje, je obvezna priključitev v
skladu s pogoji pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje.
|
|
|
– Za vse
gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 200m zaščitenem pasu
visokotlačnega plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljalca
plinovodnega omrežja.
|
|
|
– V 2 x
30 m pasu po zgraditvi visokotlačnega plinovoda je prepovedano graditi
poslopja za stanovanje in bivanje ljudi. Za tangiranje tega pasu je potrebno
pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
|
|
|
– V
območjih naselij je območje nezazidljivosti 2 x 5m od osi plinovoda. Za
tangiranje tega pasu je potrebno pridobiti soglasje upravljalca k lokaciji
in gradnji.
|
|
|
– Na
območjih, kjer je organizirana služba za odstranjevanje odpadkov, je
potrebno upoštevati pogoje pristojne službe in sprejetega občinskega odloka.
|
|
|
– Na
področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne
predpise in usmeritve zasnove elektro omrežja v skladu z družbenim planom.
|
|
|
– Na
področju zagotavljanja PTT uslug je potrebno upoštevati veljavne predpise in
usmeritve zasnove PTT omrežja v skladu s planskimi akti.
|
|
|
–
Gradnja malih hidroelektrarn je dopustna na stavbnih zemljiščih namenjenih
gradnji malih hidroelektrarn ali pa v sklopu obtoječih ali nekdanjih mlinov
ali žag.
|
|
|
–
Gradnja malih hidroelektrarn je možna ob upoštevanju naravovarstvenih
smernic in predpisov s področja varstva okolja.
|
|
|
–
Ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti v skladu z veljavnim občinskim
odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka (Uradni list
RS, št. 67/99).
|
|
|
4.
Merila in pogoji glede prometnega urejanja
|
|
|
33.
člen
|
|
|
–
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega
prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to
področje in skladno s pogoji, ki omogočajo gibanje telesno prizadetim
občanom.
|
|
|
– Vsak
objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot v
skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
|
–
Objekti naj se na kategorizirane ceste praviloma navezujejo preko obstoječih
cestnih priključkov.
|
|
|
– Čim
več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno cesto. Uvozi ne
smejo ovirati rabe javnih cest.
|
|
|
– Za
morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na kategorizirane ceste oziroma
rekonstrukcijo obstoječih je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
|
|
|
– Cestni
priključki morajo biti pravokotni na os ceste in pregledni in zgrajeni v
niveleti z javno cesto (izračunan mora biti preglednostni trikotnik).
|
|
|
–
Dostope in dohode v javne ustanove, površine za pešce in prehode za pešce je
potrebno urediti tako, da bodo primerni za invalide v vozičkih, hojo
starejših občanov in vožnjo otroških vozičkov.
|
|
|
– Pri
urejanju trgov je treba ločiti površine po vrstah prometa.
|
|
|
– Pri
ureditvah je potrebno upoštevati elemente prvotne ureditve, npr. vaška
drevesa, korita, znamenja itd.
|
|
|
– Ob
glavnih cestah skozi naselja oziroma vasi je potrebno vsaj enostransko
urediti površine za pešce, predvsem na območjih strnjenih jeder.
|
|
|
– Ob
regionalnih in lokalnih cestah skozi naselja s strnjeno zazidavo je potrebno
urediti hodnike za pešce, parkirne površine in avtobusna postajališča ter
zagotoviti varen kolesarski promet.
|
|
|
–
Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično
ločeni.
|
|
|
– V
varovalnih pasovih obstoječih regionalnih cest izven naselij gradnja
stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi
s prometnim urejanjem, praviloma ni dovoljena. Dovoljeno je le redno
vzdrževanje obstoječih objektov in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
|
|
|
– V
naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere
izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v
nasprotju s koristmi ceste in prometa.
|
|
|
– V
koridorjih novopredvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je
dovoljeno le redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav .
|
|
|
– Odmiki
vseh objektov (tudi živih mej in ograj) od cest in poti morajo biti
tolikšni, da je možno neovirano minimalno vzdrževanje le-teh v zimskem in
letnem času ter zagotovljena varnost prometa (preglednost).
|
|
|
– Za vse
posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe
za upravljanje in vzdrževanje cest.
|
|
|
– Za vse
posege v 2 x 200 metrskem varovalnem progovnem pasu železniške proge
Ljubljana–Jesenice (merjeno od osi tira na vsako stran žel. proge) je
potrebno upoštevati zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni
list SFRJ, št. 26/91) in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov
ali drugih objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87)
glede min. odmikov od osi skrajnega obstoječega tira, oziroma predvidenega
2. tira železniške proge, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za
potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu
blodečih tokov zaradi elektrificirane železniške proge.
|
|
|
–
Prometne ureditve morajo biti izvedene na način, ki bo zagotavljal ustrezno
varstvo okolja in ustrezal tudi obrambno-zaščitnim zahtevam.
|
|
|
– Pri
posegih, ki tangirajo državno prometno omrežje je potrebno pridobiti
dovoljenje pristojnega državnega organa.
|
|
|
– Pri
posegih, ki tangirajo občinsko prometno omrežje je potrebno pridobiti
dovoljenje pristojnega občinskega organa.
|
|
|
– Pri
načrtovanju posegov, ki tangirajo državno cestno omrežje je potrebno
upoštevati uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št.
49/97), pri posegih, ki tangirajo občinsko cestno omrežje pa odlok o
kategorizaciji občinskih cest v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št.
77/98).
|
|
|
–
Število parkirnih mest ob poslovnih objektih mora biti v skladu z temeljnimi
predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin.
|
|
|
–
Priključevanje objektov na komunalne naprave, če pri tem trasa komunalnega
voda križa cesto ali kakorkoli posega v varovalni pas kategoriziranih cest
je možno pod pogoji pristojnih organov.
|
|
|
–
Meteorne vode in druge odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve
ne smejo pritekati na cesto in ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje
ceste in cestnega telesa.
|
|
|
5.
Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč ter njihovo urejanje
|
|
|
34.
člen
|
|
|
– Pri
določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno
upoštevati zlasti naslednje: lego, velikost, namembnost in zmogljivost
objekta, orientacijo prostorov in tlorisno zasnovo objekta, orientacijo
zemljišča, konfiguracijo terena, lego in odmike sosednjih stavb, odmik od
ceste, gradbene linije in posestnih mej, ureditev komunalnih naprav in
priključkov, ureditev zelenih funkcionalnih površin, ureditev funkcionalnih
dostopov, parkirnih mest, utrjenih površin ob objektih. Poleg navedenih
zahtev je potrebno upoštevati tudi sanitarno-tehnične zahteve in
požarnovarnostne zahteve kot so vpliv posega na bližnjo okolico glede na
osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje, proste površine,
intervencijske poti, ipd.
|
|
|
–
Velikost funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele objekta mora
omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene
morajo biti vse potrebne površine za dejavnost v obstoječem ali bodočem
objektu. Razmerje med zazidanim in nezazidanim delom parcele praviloma ne
sme biti manjše kot 30:70, ob upoštevanju potreb posameznega investitorja.
|
|
|
– V
izjemnih primerih se za del potreb lahko predvidijo tudi druge površine
izven funkcionalnega zemljišča, če so take površine zagotovljene na drugi
lokaciji znotraj ureditvenega območja (npr. parkirna mesta).
|
|
|
–
Gradbena parcela za stanovanjski oziroma poslovni objekt mora vsebovati
zemljišče za lego objekta in pomožnih objektov (garaže, drvarnice, vrtne
ute, skladišča ipd.), zemljišče za gospodarsko dvorišče (dovoz, parkiranje,
natovarjanje, iztovarjanje, dovoz kuriva, odvoz smeti, pranje vozil, prostor
za sušenje perila), zemljišče za ureditev zelenic, pešpoti, igrišč,
funkcionalnega zelenja in zelenjavnega vrta. Širina dvorišča naj bo
praviloma vsaj 4–5 m, funkcionalnega zelenja oziroma vrta pa min. 5 m.
|
|
|
–
Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč samostojnih
stanovanjskih hiš praviloma ne sme presegati 600 m2, v naselju Škofja Loka
pa praviloma ne sme presegati 500 m2 in ne biti manjša od 250 m2. Velikost
je lahko izjemoma večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnosti
zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za drug namen, oziroma
manjša, če je že obstoječa parcela manjša.
|
|
|
– Pri
določanju funkcionalnih zemljišč za obstoječe počitniške objekte veljajo
merila kot za stanovanjske objekte, s tem, da je praviloma velikost celotne
parcele ca. 250–400 m2.
|
|
|
– Pri
določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel obrtnih delavnic
in proizvodnih objektov je poleg splošnih zahtev treba upoštevati potrebne
površine za skladiščenje materiala in izdelkov, potrebne površine za
parkiranje ter potreben manipulativni prostor okrog objekta za potrebe
dovoza in odvoza vozil, ki oskrbujejo dejavnost oziroma proizvodnjo.
|
|
|
– Pri
določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel za kmetije je
treba upoštevati medsebojno razporeditev vrste objektov, možnosti za
eventualno širjenje, manipulativne površine, prostor za shranjevanje
kmetijske mehanizacije, prostor za objekte za shranjevanje kmetijskih
pridelkov in ostale objekte in pomožne objekte, ki služijo dejavnosti
posamezne kmetije.
|
|
|
–
Določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč za objekte komunalne,
prometne ali energetske infrastrukture se izvede v skladu s predpisi za
gradnjo navedenih objektov.
|
|
|
– V
primerih, da ležijo objekti ob varovalnih pasovih komunalne, prometne ali
energetske infrastrukture in ob vodotokih in posegajo funkcionalna zemljišča
na zemljišča varovalnih pasov, morajo k predlogu funkcionalnih zemljišč
oziroma gradbenih parcel podati predhodna soglasja upravljalci navedenih
naprav oziroma zemljišč.
|
|
|
– V
primerih, da so omejitve v prostoru takšne narave, da ni možno zadostiti
vsem merilom za določitev funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele,
je potrebno predhodno pridobiti mnenja oziroma soglasja pristojnih organov
in organizacij (npr. kmetijska svetovalna služba, vodna služba, cestna
služba, spomeniška služba, ipd.).
|
|
|
–
Funkcionalno zemljišče k novopredvidenemu objektu se določi z načrtom
gradbene parcele, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije.
|
|
|
–
Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča, se
le-to določi z odločbo pristojnega upravnega organa na podlagi predloženega
strokovnega predloga, dokazila o objektnem stanju na terenu in dokazila o
lastništvu.
|
|
|
–
Pravico zahtevati določitev funkcionalnega zemljišča ima samo lastnik
zemljišča oziroma uporabnik, za kar mora zahtevku predložiti
zemljiškoknjižni izpisek.
|
|
|
– Pri
določanju gradbenih parcel oziroma funkcionalnega zemljišča obstoječim
objektom je potrebno upoštevati pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v
zemljiškem katastru ter pravilnik o katastrski klasifikaciji zemljišč.
|
|
|
Pri
urejanju okolice objekta v obsegu funkcionalnega zemljišča veljajo naslednji
pogoji:
|
|
|
– Višina
zemljišča mora biti prilagojena najbližjim sosednim zemljiščem, če to
dopušča oblika parcele.
|
|
|
–
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje
pred uničenjem, zato mora določiti lokacijo za njeno začasno shranjevanje in
nadaljnjo uporabo.
|
|
|
–
Posestne meje v strnjenih zazidanih območjih je dovoljeno pregrajevati z
živimi mejami ali lesenimi ograjami do višine 1,50 m oziroma s primerno
oblikovanimi protihrupnimi ograjami.
|
|
|
–
Ograjevanje parcel izven strnjenih zazidalnih območij je dovoljeno le z
avtohtono vegetacijo, odmik gozdnega drevja od roba parcelne meje mora biti
tolikšen, da ni motena raba sosednjih parcel.
|
|
|
–
Znotraj naselij je potrebno ograje iz živih mej umakniti od roba javnih cest
in poti v skladu s pogoji upravljalcev na zahtevan odmik, da bo s tem
omogočena nemotena raba prometnih površin (preglednost).
|
|
|
– Nove
dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu,
morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
|
|
|
–
Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna druga zavarovanja
brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali in zasajena s plezalkami.
|
|
|
– Pri
objektih, v katerih se opravljajo določene centralne dejavnosti oziroma za
potrebe športno-rekreacijskih dejavnosti, morajo biti predvidene tudi
zadostne parkirne površine v okviru funkcionalnega zemljišča objekta oziroma
v neposredni bližini.
|
|
|
– Pri
razmeščanju parkirnih površin za osebne avtomobile in določanju njihove
velikosti je potrebno upoštevati značaj in funkcijo območja ter število
obiskovalcev in delovnih mest.
|
|
|
–
Parkirne površine morajo biti razmeščene tako, da ne vplivajo na naravno in
kulturno dediščino in da ne motijo delovnega in bivalnega okolja, parkirišča
pa morajo biti urejena tako, da ne prepuščajo škodljivih snovi in morajo
imeti urejene lovilce olj.
|
|
|
Vsa
navedena okvirna določila morajo biti usklajena s sanitarno-tehničnimi,
vodnogospodarskimi in požarnovarnostnimi zahtevami oziroma predpisi.
|
|
|
6.
Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
|
|
|
35.
člen
|
|
|
–
Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi
predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih
odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
|
|
|
– Na
območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za
kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in
oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma določili
razglasitvenega dokumenta.
|
|
|
– Vsa
izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika in načina varovanja
(pripravljena kot kratki povzetki) so sestavni del tega odloka in jih je
upravna organizacija oziroma upravni organ dolžan upoštevati pri izdelavi
lokacijske dokumentacije oziroma pri izdaji lokacijskega dovoljenja.
|
|
|
Na
območju Občine Škofja Loka so opredeljeni naslednji objekti naravne
dediščine, ki zavzemajo posebno mesto:
|
|
|
Pomembnejša območja in lokalitete:
|
|
|
Kevderc–Lubniška jama (2)
|
|
|
Selška
Sora (18)
|
|
|
divja
kostanja in bodika v Breznici (16)
|
|
|
Krancelj
z Marijinim breznom in sosednjimi jamami (1)
|
|
|
Zejčerjev kostanj (4)
|
|
|
Za
naslednje dendrološke spomenike:
|
|
|
– 2
domača kostanja v Breznici
|
|
|
– 2
domača kostanja pri Zaječarju
|
|
|
so
sprejeti odloki o razglasitvi in za posege v prostor v območju spomenika
veljajo določila teh odlokov.
|
|
|
Na
ostalih območjih naravne dediščine je pri vseh nameravanih posegih v prostor
potrebno sodelovanje pristojne naravovarstvene službe.
|
|
|
V okviru
kulturne dediščine zavzemajo posebno mesto republiško pomembni spomeniki, ki
so obvezno republiško izhodišče:
|
|
|
– Visoko
(3820)
|
|
|
– staro
mestno jedro Škofje Loke (3360) s pomembnejšimi posamičnimi spomeniki
|
|
|
Za obe
območji so sprejeti odloki o razglasitvi spomenika, za posege v območjih in
za posege na posameznih objektih veljajo določila, ki so podana z odloki.
|
|
|
–
Urbanistična dediščina varovana z II. varstvenim režimom:
|
|
|
Bukovica, Crngrob, Brode,
|
|
|
Posegi
znotraj urbanistične dediščine, varovane z drugo stopnjo varovanja morajo
biti podrejeni varovanju značilnih pogledov in dominant, tlorisne zasnove
oziroma uličnih zazidalnih linij, notranjih prostorov (trgi, razpotja),
značilnih stavbnih gmot in strešnih naklonov, posamično razvojno in likovno
pomembnih objektov ter posamičnih arhitektonskih detajlov, strukturi
fasadnih ometov in strukturi ter barvi strešne kritine.
|
|
|
–
Urbanistična dediščina varovana s III. varstvenim režimom:
|
|
|
Bukovščica, Križna gora, Na Luši, Praprotno, Tomaž nad Praprotnim, Stara
Loka, Suha, Lipica, Hosta, Pungert, Gosteče, Zminec, Bodovlje, Draga, Log.
|
|
|
V
navedenih naseljih so posegi dovoljeni skladno z izdelanimi
spomeniškovarstvenimi osnovami (LRZVNKD 1982, LRZVNKD 1997).
|
|
|
–
Etnološki spomeniki:
|
|
|
Republiško pomembni spomeniki:
|
|
|
Brode 2
(4140), Sv. Barbara 10 (3200), Hosta 1 (842), Puštal 80, Stara Loka 150
(10), in ostali objekti
|
|
|
Za
objekte:
|
|
|
Brode 2
– „Vrbanova hiša“
|
|
|
Suška 52
– „pri Španu“
|
|
|
Suha 20
– „pri Miklavžku“
|
|
|
so
sprejeti odloki o razglasitvi, vsi posegi na teh objektih se izvajajo
skladno s pogoji teh odlokov.
|
|
|
Za vse
posege na ostalih navedenih objektih je potrebno pridobiti soglasje
pristojne spomeniškovarstvene službe.
|
|
|
–
Zgodovinski spomeniki:
|
|
|
Republiško pomembni spomeniki:
|
|
|
Vešter –
spomenik NOB (9), Kamnitnik – spomenik NOB (11), grobišča iz vojnih in
povojnih časov ter pomembni objekti iz kulturne zgodovine.
|
|
|
Vsi
navedeni spomeniki so varovani v izvirni obliki.
|
|
|
–
Umetnostni in arhitekturni spomeniki:
|
|
|
Republiško pomembni spomeniki:
|
|
|
– cerkev
na Suhi (3180), cerkev, znamenje Crngrob (330), znamenje na Logu (2060)
|
|
|
in
ostale cerkve:
|
|
|
–
Godešič (1), Gosteče (2), Reteče (3), na Hribcu (5), Sv. Duh (12), Bodovlje
(15), Andrej nad Zmincem (16), Brode (17), Križna Gora (20), Bukovščica
(21), Valterski vrh (53), Ajmanov grad Sv. Duh (13) Bukovica, Lenart nad
Lušo, Tomaž nad Praprotnim, Pevno, Sopotnica, Stara Loka, Puštal, Gabrška
gora, Log nad Škofjo Loko, Sv. Barbara, Ožbolt nad Zmincem, Lovrenc gora nad
Zmincem.
|
|
|
Pri
vsakem navedenem spomeniku je zaščiten objekt sam, kakor tudi neposredno in
vplivno območje spomenika. V obeh velja načelo nezazidljivosti prostora. Za
posege v objekte, ki že stojijo v zaščitenem območju, je obvezno pridobiti
soglasje pristojne spomeniško varstvene službe.
|
|
|
Za
cerkev na Suhi, v Crngrobu, v Gostečah in za Starološki grad so sprejeti
odloki o razglasitvi in za posege veljajo določila teh odlokov.
|
|
|
–
arheološki spomeniki: varstveni režim
|
|
|
Trnje –
hrib Puštal, prvi in drugi
|
|
|
Žabnica
drugi in tretji
|
|
|
Godešič-Reteče prvi in tretji
|
|
|
Zabrekve, prvi in tretji
|
|
|
Prvi
varstveni režim izvajamo tako, da ohranjamo prostor v izročeni obliki z
vsemi morfološkimi in estetskimi značilnostmi,drugi varstveni režim zahteva
pred posegom predhodna zavarovalna izkopavanja, pri tretjem varstvenem pasu
pa je potreben nadzor nad posegi v zemeljski plasti. Škofja Loka in Krancelj
sta razglašena za arheološki spomenik v okviru odloka o zaščiti starega
mestnega jedra, Kevderc in Lubniška jama pa hkrati z odlokom o podzemni
geomorfološki naravni dediščini. Na navedenih območjih za posege veljajo
pogoji, ki so podani v sprejetih odlokih.
|
|
|
*
Številka v oklepaju pomeni zaporedno številko spomenika v republiškem planu.
|
|
|
7.
Merila in pogoji glede varovanja okolja
|
|
|
36.
člen
|
|
|
Pred
posegom v prostor, ki ima lahko vpliv na okolje, mora investitor
izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in
1/96).
|
|
|
Ekološko-tehnološka sanacija so tisti posegi v prostor, ki omogočajo izvedbo
potrebnih investicij za sanacijo virov onesnaževanja okolja vključno s
prilagoditvijo proizvodnih prostorov in opreme.
|
|
|
Za
ekološko-tehnološko sanacijo se štejejo tudi posegi v zvezi z zagotovitvijo
sanitarnih in drugih pogojev po določbah pristojnih inšpekcijskih služb.
|
|
|
Varstvo zraka
|
|
|
37.
člen
|
|
|
Za
varstvo zraka je potrebno:
|
|
|
– za
obstoječe objekte predložiti meritve emisij posameznega vira onesnaženja in
predlog sanacije,
|
|
|
– pri
načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo
zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene
emisije,
|
|
|
–
proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko
čiste vire energije,
|
|
|
–
zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije
objektov,
|
|
|
–
obvezno priključevanje vseh porabnikov na plinovodno omrežje, kjer je to
tehnično možno,
|
|
|
–
urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši
lokalni pretok zraka.
|
|
|
Varstvo pred hrupom
|
|
|
38.
člen
|
|
|
Za
varstvo pred hrupom je potrebno:
|
|
|
– meriti
hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene
največje ravni;
|
|
|
–
zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru in izvesti pasivno zaščito (zasaditev
visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih
sposobnosti oken);
|
|
|
–
upoštevati predpise za varstvo pred hrupom. Vsa bivalna območja oziroma
območja, ki so namenjena počitku in rekreaciji, morajo biti zaščitena pred
hrupom oziroma se morajo predvideti protihrupne bariere.
|
|
|
–
Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se
emisije hrupa ne širijo v stanovanjska območja. Investitorji obrtnih gradenj
morajo za izdelavo lokacijske dokumentacije predložiti strokovno mnenje v
skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva pred hrupom.
|
|
|
Varstvo tal
|
|
|
39.
člen
|
|
|
– Na
območjih, kjer so izdelane inženirsko geološke raziskave terena in poročila
o stabilnostnih razmerah, je potrebno za vsak poseg pridobiti predhodno
strokovno mnenje za konkretno lokacijo. Investitor je dolžan obvezno
upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena ob gradnji.
|
|
|
– Na
območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena
dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v
kanalizacijo.
|
|
|
Varstvo voda, vodnih virov in obvodnih površin
|
|
|
40.
člen
|
|
|
Za
varstvo voda je potrebno:
|
|
|
–
sanirati obstoječe vire onesnaženja,
|
|
|
–
upoštevati predpise za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda,
|
|
|
–
zagotoviti merilna mesta za avtomatsko vzorčenje odpadnih voda,
|
|
|
–
zagotoviti združevanje iztokov odpadnih voda,
|
|
|
–
zagotoviti izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav.
|
|
|
– Pri
vodotokih: Sora, Selška Sora in Poljanska Sora je potrebno upoštevati
varstveni pas v širini 10 m od zgornjega roba brežine.
|
|
|
– Pri
potokih, hudournikih, suhih hudourniških strugah, drenažnih jarkih… je
potrebno upoštevati varstveni pas v širini 5 m od zgornjega roba brežine.
|
|
|
–
Gradnja objektov v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih območjih, na
območjih ogroženih s hudourniki in erozijo ni dopustna.
|
|
|
–
Gradnja ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta brez ustreznih
dovoljenj.
|
|
|
– Ob
predlagani gradnji na to območje je potrebno izdelati vodnogospodarske
rešitve in pridobiti ustrezno dovoljenje.
|
|
|
– Za
posege v varstvenih območjih je potrebno upoštevati določila sprejetih
odlokov o varstvu virov pitne vode.
|
|
|
– Za vse
posege v prostor, ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s
stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na
stabilnost terena ali erozijske procese je potrebno pridobiti soglasje
pristojnega upravljavca, vodnogospodarsko mnenje in vodnogospodarsko
soglasje.
|
|
|
– Za vse
posege v prostor, ki se nahajajo v ožjem ali širšem poplavnem območju ali
vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov, vodnih teles, izvirov,
talne vode, labilnih ali erozijsko občutljivih terenov je potrebno pridobiti
soglasje pristojnega upravljavca, vodnogospodarsko mnenje in
vodnogospodarsko soglasje.
|
|
|
–
Obstoječe gramoznice, ki nimajo dovoljenje pristojnih organov za obratovanje
se sanirajo v stanje, ki odgovarja planski namenski rabi.
|
|
|
– Na
bregovih in strugah potokov je prepovedano zasajati drevje, postavljati
ograje in druge objekte, če ovirajo normalen pretok vode, obstoječo
visokodebelno vegetacijo ob vodotokih pa je potrebno v čim večji meri
ohranjati.
|
|
|
– Vsi
bregovi vodotokov so načeloma nezazidljivi, razen za objekte za izkoriščanje
vodne energije oziroma, če so bili že predhodno izvedeni protipoplavni
ukrepi, dopustne pa so tudi ureditve za potrebe rekreacije.
|
|
|
–
Preprečiti je treba negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko,
rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaženja s trdimi
ali tekočimi odpadki, zasipavanji, neustreznimi regulacijami, prekoračitvijo
biološkega minimuma pretoka vode.
|
|
|
– Pri
vsakem posegu v vodni svet je potrebno očuvati značilno krajinsko-ekološko
vredno vegetacijo ter posebno redke rastlinske in živalske primerke. Obvezna
je ohranitev obvodnih in vodnih ekosistemov, s čimer se bo ohranjala
ekološka pestrost in rekreacijski potencial.
|
|
|
– Vsi
posegi v vodni ali obvodni svet naj se izvajajo v času, ko za ribe in druge
obvodne živali niso predpisane varstvene dobe.
|
|
|
–
Regulacije oziroma ureditve vodotokov in hudournikov je dopustno izvajati z
uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
|
|
|
Varovanje krajinskih značilnosti
|
|
|
41.
člen
|
|
|
– Pri
hidromelioracijah kmetijskih zemljiščin regulacijah vodotokov je potrebno
ohranjanje značilne krajinske podobe, ohranjanje obstoječega potenciala
vodotokov oziroma upoštevanja značaja poteka obstoječih strug
(meandriranje), ohranjanje kvalitetne obvodne vegetacije in naravno urejanje
in utrjevanje brežin struge.
|
|
|
– Na
vseh območjih je potrebno v čim večji možni meri ohraniti značilno
parcelacijo zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo ter v okviru možnosti tudi
obstoječo kmetijsko kulturo.
|
|
|
– V
primeru posega v gozd ali bližino gozda je potrebno predhodno zagotoviti
pogoje za nego in izkoriščanje gozda in določiti obseg tistega dela, ki daje
prvobitno podobo krajini.
|
|
|
–
Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju gozdnega roba in
določiti potrebna dela za oblikovanje in nego novega roba ter za ohranitev
krajinske tipike. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranitvi
biološkega ravnotežja v prostoru, ohranitvi zaščitne funkcije gozda (veter,
erozija), krajinsko-estetski oziroma oblikovni vlogi ter vplivu na
mikroklimo ipd. in zagotoviti dostop, ki omogoča nego gozdnega zaledja.
|
|
|
– Na
območjih ohranjanja značilne kulturne krajine ni dovoljeno razgoljevanje tal
(kamnolomi, peskokopi, useki, goloseki ipd.).
|
|
|
– V
območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali
elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo
vrednost v prostoru.
|
|
|
Požarno varstvo
|
|
|
42.
člen
|
|
|
– Odmiki
med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerimi se preprečuje
širjenje požara. Dostopi oziroma prometna ureditev mora biti prilagojena
potrebam gasilske intervencije, zagotovljene morajo biti zadostne proste
površine za potrebe evakuacije in zadostne količine vode za gašenje oziroma
zagotovljeni dostopi za odvzem požarne vode iz vodotokov.
|
|
|
8.
Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
|
|
|
43.
člen
|
|
|
V
naseljih je potrebno urejati, vzdrževati in varovati zelene površine tako:
|
|
|
– da se
zavarujejo stanovanjska naselja pred prekomernim hrupom, pred onesnaževanjem
zraka in pred škodljivimi vplivi prometa in industrije;
|
|
|
– da se
zavarujejo zemljišča pred negativnimi klimatskimi in drugimi vplivi;
|
|
|
– da se
zagotovi estetski videz naselij in ohranijo pokrajinske kvalitete.
|
|
|
44.
člen
|
|
|
Za
zelene površine se štejejo:
|
|
|
– javni
parki in nasadi, drevodredi in zelenice,
|
|
|
–
skupine gozdnega drevja na površini do 500 m2,
|
|
|
–
posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje,
|
|
|
– zelene
površine v stanovanjskih naseljih,
|
|
|
– zelene
površine ob javnih komunikacijah in vodnih površinah,
|
|
|
–
zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in
drugih javnih objektih,
|
|
|
– zelene
površine v sklopu kopališč, športnih in otroških igrišč, šolskih vrtov in
pokopališč.
|
|
|
45.
člen
|
|
|
Investitorji objektov morajo urejati zelene površine v skladu z lokacijsko
dokumentacijo in pogoji lokacijskega dovoljenja.
|
|
|
–
Izvajalec gradbenih del je dolžan med gradnjo zavarovati pred poškodbami
drevje in parkovno grmičevje na celotnem območju gradnje.
|
|
|
– V
primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje drevje ali
parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v najmanj enakem obsegu in
količini.
|
|
|
– Po
končani gradnji objekta je izvajalec dolžan v skladu s pogoji lokacijskega
dovoljenja zemljišče urediti, zlasti pa odstraniti gradbene provizorije in
odvečni material ter poravnati in zatraviti zemljišče.
|
|
|
46.
člen
|
|
|
Lastniki
so dolžni zelene površine redno vzdrževati. Vzdrževanje zelenih površin
obsega zlasti:
|
|
|
–
negovanje in obnavljanje gozdnega, parkovnega in sadnega drevja, grmičevja
in travnih površin,
|
|
|
–
vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj, inštalacij in opreme,
|
|
|
–
zalivanje zelenih površin,
|
|
|
– košnjo
travnih površin,
|
|
|
–
odstranjevanje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
|
|
|
–
varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
|
|
|
–
vzdrževanje živih mej ob prometnicah, tako da ne ovirajo preglednosti na
cestišču in ne zakrivajo prometne signalizacije,
|
|
|
–
čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov.
|
|
|
Če
lastniki ne zagotovijo v določenem roku potrebnih vzdrževalnih del na
zelenih površinah, lahko občinski upravni organ, pristojen za komunalne
zadeve odredi, da ta dela opravi Komunalno podjetje na njihove stroške.
|
|
|
47.
člen
|
|
|
Na
zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje
gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, razen če je to predvideno v
prostorskih izvedbenih aktih in lokacijskem dovoljenju ali če je to potrebno
zaradi preureditve zelenih površin, cestno prometne varnosti ali iz drugih
utemeljenih razlogov.
|
|
|
Prepovedano je tudi:
|
|
|
– lomiti
drevje ali grmovje, trgati cvetlice ter poškodovati žive meje, posode s
cvetjem in drugo zelenje,
|
|
|
–
hoditi, voziti ali parkirati na zelenih površinah izven dovoljenih in
urejenih poti,
|
|
|
–
samovoljno saditi drevje in drugo zelenje,
|
|
|
– z
odlaganjem in skladiščenjem raznih materialov in predmetov uničevati zelene
površine,
|
|
|
–
postavljati ute, lope in druge objekte,
|
|
|
–
zažigati travnate površine, suhljad, odpadke, grmičevje in podobno.
|
|
|
9.
Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
|
|
|
48.
člen
|
|
|
Pri
načrtovanju, graditvi objektov in drugih prostorskih posegih, projektiranju
in tehnoloških in drugih procesov, se morajo upoštevati in izvajati na
podlagi ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč predpisani
prostorski, urbanistični, gradbenotehnični, tehnični in drugi ukrepi, ki
preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.
|
|
|
V.
KONČNE DOLOČBE
|
|
|
49.
člen
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem, organizacijam in organom
stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje
prostora Občine Škofja Loka.
|
|
|
50.
člen
|
|
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojna urbanistična in
gradbena inšpekcija ter druge pristojne inšpekcijske službe.
|
|
|
51.
člen
|
|
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 47/93, 8/94) za območje
Občine Škofja Loka.
|
|
|
52.
člen
|
|
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
|
|
|
Št. 352-353/99
Škofja Loka, dne 16. novembra 2000.
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l. r.
|
|