|
Na podlagi 61., 98. in 104. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18.,
86. in 98. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98), je
Občinski svet Občine Škofja Loka na 16. redni seji dne 29. maja 2008
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih
objektov in naprav v naselju Puštal |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta
2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine
Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS,
103/04, popr. 103/05, 17/06, 64/07 Odl: U-I-116/05-21) sprejme občinski
podrobni prostorski načrt za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav
v naselju Puštal (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt).
|
|
|
(2) Občinski podrobni prostorski načrt določa mejo
ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, funkcijo
območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav,
pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno
in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost
izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in
nadzor nad izvajanjem odloka. |
|
|
2. člen |
|
|
(izdelovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d.,
Ljubljana, pod številko projekta 6073-7, maj 2008, na podlagi idejnega
projekta za izgradnjo II. faze komunalne infrastrukture v naselju
Puštal, ki ga je izdelal Projekt inženiring d.o.o., Ljubljana, pod
številko projekta 1058-1/07, septembra 2007. |
|
|
3. člen |
|
|
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega
odloka vsebuje tekstualni in grafični del. |
|
|
(2) Tekstualni del vsebuje: |
|
|
a) odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu;
|
|
|
b) obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
z naslednjo vsebino: |
|
|
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega
prostorskega načrta; |
|
|
– povzetek prostorskih sestavin planskih aktov Občine
Škofja Loka; |
|
|
– opis prostorskih pogojev za gradnjo infrastrukturnih
objektov in naprav v naselju Puštal; |
|
|
– opis rešitve izgradnje infrastrukturnih objektov in
naprav v naselju Puštal ter njihov vpliv na obstoječe objekte in
naprave; |
|
|
– tehnični opis infrastrukturnih objektov in naprav v
naselju Puštal; |
|
|
– pogoji za prometno in komunalno urejanje prostora;
|
|
|
– prostorske ureditve po posameznih področjih;
|
|
|
– opis ureditvenega območja OPPN; |
|
|
– podatke o označbi, površini in vrsti rabe; |
|
|
– elemente za zakoličbo; |
|
|
– vrednost investicije za izvedbo občinskega podrobnega
prostorskega načrta; |
|
|
– etapnost izvajanja občinskega podrobnega prostorskega
načrta; |
|
|
– program opremljanja stavbnih zemljišč. |
|
|
c) smernice nosilcev urejanja prostora za občinski
podrobni prostorski načrt; |
|
|
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
|
|
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
|
|
|
– prikaz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka z
vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000; |
|
|
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka z
vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000; |
|
|
– prostorski ureditveni pogoji za podeželje Občine Škofja
Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000; |
|
|
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz
prostorskega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje območja OPPN, M
1:5000; |
|
|
– pregledne karte, M 1:5000; |
|
|
– ureditvena situacija, M 1:1000; |
|
|
– komunalna in energetska ureditev, M 1:1000; |
|
|
– prikaz posega in ureditvenega območja OPPN na kopiji
digitalnega katastrskega načrta, M 1:1000; |
|
|
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:5000;
|
|
|
– tehnične elemente za zakoličbo na digitalnem katastrskem
načrtu, M 1:1000. |
|
|
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
obsega površine, potrebne za izgradnjo in posodobitev ter obratovanje
infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal, ki so predmet tega
občinskega podrobnega prostorskega načrta in ureditev pripadajoče
prometne, energetske in komunalne infrastrukture, na katerih se po
izvedbi posegov na njih vzpostavi prejšnje stanje. |
|
|
Ureditveno območje obsega tudi površine na katerih so
predvideni trajni posegi (izgradnja štirih črpališč na kanalizacijskem
sistemu in postavitev plinske merilno reducirne postaje na plinovodnem
omrežju). |
|
|
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se
nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o. Puštal in k.o. Škofja Loka).
|
|
|
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
zajema površino 1m na vsako stran vodovoda, plinovoda, električnih
priključkov za predvidena črpališča in javne razsvetljave in 2 metra na
vsako stran kanalizacije. |
|
|
Na mestih, kjer se v strjenem naselju pojavljajo
prostorske ovire oziroma ožine, se lahko na takih mestih območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta zoži in prilagodi stanju na
terenu tako, da bo še omogočena gradnja, obratovanje in vzdrževanje
komunalno energetske infrastrukture in naprav. Predvidi se ustrezen
način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje
gradbene jame, zagatne stene). |
|
|
(4) Znotraj ureditvenega območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta se nahajajo naslednja zemljišča oziroma deli
zemljišč: |
|
|
K.o. Puštal (2034): |
|
|
-88, -85, -51/2, -28, -25, -21, -18, 4/1, 4/2, 5/2, 7/3,
12/1, 12/10, 12/11, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 29/5, 29/6, 29/7, 29/14,
29/15, 29/16, 29/19, 29/20, 29/59, 29/64, 29/67, 74/7, 92/1, 103/2,
104/5, 105/1, 105/5, 105/6, 105/11, 106, 108/1, 110/14, 110/29, 113/5,
113/8, 115/1, 115/2, 118/1, 118/2, 121/3, 123/1, 126/1, 127, 128, 129/1,
129/2, 134/1, 136/1, 136/3, 138/1, 140/2, 145/5, 169/1, 169/57, 169/155,
169/173, 169/175, 606/2, 611/1, 621/2, 631/1, 631/3, 632/4, 635/3,
635/9, 638/6, 641/2, 641/4, 684/3, 723/3, 726/2, 726/7, 726/8, 730/2,
931/1, 931/2, 940/2, 940/2, 940/3, 941, 942, 945/2, 947/2, 951/2, 953/1,
959/3, 963/1. |
|
|
K.o. Škofja Loka (2035): |
|
|
185/2, 185/4, 187/1, 1051/1, 237/1, 1068/3. |
|
|
(5) Načrtovana infrastruktura in objekti v naselju Puštal
tangira naslednja zemljišča: |
|
|
Vodovod (primarni in sekundarni dimenzij do DN 125 mm)
|
|
|
K.o. Puštal (2034): -28, -25, -21, 105/1, 106, 110/29,
115/2, 118/1, 118/2, 121/3, 138/1, 145/5, 169/57, 169/177, 931/1, 931/2,
940/2, 940/3, 941, 941, 942, 945/2, 947/2, 953/1, 950/3. |
|
|
Transportni vodovod in primarni vodovod dimenzije DN 400
mm |
|
|
K.o. Puštal (2034): 138/1, 145/5, 940/2, 942, 947/2.
|
|
|
Fekalni kanal |
|
|
K.o. Puštal (2034): |
|
|
-51/2, -28, 4/1, 4/2, 7/3, 12/1, 12/11, 29/1, 29/2, 29/4,
29/5, 29/6, 29/7, 29/14, 29/15, 29/16, 29/19, 29/20, 29/59, 29/67,
29/64, 104/5, 105/1, 105/11, 118/1, 121/3, 126/1, 127, 128, 134/1,
145/5, 169/57, 169/175, 931/1, 931/2, 940/2, 940/3, 941, 942, 945/2,
947/2, 947/2, 951/2, 953/1, 959/3, 963/1. |
|
|
K.o. Škofja Loka (2035): |
|
|
185/2, 1068/3. |
|
|
Meteorni kanal |
|
|
K.o. Puštal (2034): |
|
|
-28, 29/2, 29/59, 29/67, 104/5, 118/1, 121/3, 134/1,
145/5, 730/2, 931/1, 931/2, 940/2, 940/3, 941, 942, 953/1, 959/3, 963/1.
|
|
|
Plinovod |
|
|
K.o. Puštal (2034): |
|
|
-51/2, -28, -25, -21, 4/1, 4/2, 7/3, 12/1, 12/11, 29/1,
29/2, 29/4, 29/5, 29/6, 29/59, 29/67, 29/19, 29/64, 104/5, 105/1, 105/5,
105/11, 118/1, 118/2, 121/3, 138/1, 145/5, 931/2, 940/2, 940/3, 941,
942, 945/2, 947/2, 951/2, 953/1, 959/3, 963/1. |
|
|
K.o. Škofja Loka (2035): |
|
|
185/2, 185/4, 187/1, 237/1, 1051/1, 1068/3. |
|
|
Plinska merilno reducirna postaja |
|
|
K.o. Puštal |
|
|
29/2, 959/3. |
|
|
Nizkonapetostni elektroenergetski priključki do črpališč
javne kanalizacije |
|
|
K.o. Puštal (2034): |
|
|
12/10, 29/2, 29/3, 134/1, 726/3, 726/7, 726/8, 931/2,
940/2, 947/2, 959/3. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI UREJANJA |
|
|
5. člen |
|
|
(prostorske ureditve, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom) |
|
|
(1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ureja
gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s štirimi črpališči
in nizkonapetostnimi priključki predvidenih črpališč na
elektroenergetsko omrežje, gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja
s plinsko merilno reducirno postajo, posodobitev vodovodnega omrežja in
posodobitev javne razsvetljave na območju naselja Puštal. Pred začetkom
gradbenih del je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in ugotoviti
vsa križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovanih
infrastrukturnih objektov. Gradnjo načrtovane komunalno energetske
infrastrukture je treba izvajati istočasno. |
|
|
(2) Vodovodno omrežje |
|
|
Z načrtovano izgradnjo vodovodnega omrežja se zagotovi
kvalitetno in redno oskrbo vseh porabnikov ter ustrezne tlačne razmere v
cevovodih in požarno varnost v naselju. |
|
|
Zgradi se naslednje novo primarno transportno in primarno
vodovodno omrežje iz Ductil cevi: |
|
|
– 2 vzporedna vodovoda DN 400 mm (transportni in primarni)
od obstoječega transportnega vodovoda DN 400 mm iz črpališča Viršk na
odseku od obstoječega jaška pri objektu Puštal 60 po lokalni cesti proti
predvidenemu Vodohranu Puštal; |
|
|
– primarni vodovod DN 125 mm po cesti od parkirišča pri
mostu čez Poljansko Soro proti naselju Hosta (do območja načrtovane
poljanske obvoznice); |
|
|
– primarni vodovod DN 125 mm od Puštalskega gradu po cesti
v dolino potoka Hrastnice do priključka na primarni vodovod iz Vodohrana
Puštal pri objektu Puštal 73; |
|
|
– primarni vodovod DN 125 mm od objekta Puštal 73 v
Puštalu do Hrastnice in Žovšč. |
|
|
Rezervira se koridor za transportni vodovod DN 200 mm med
območjem vrtin v Hrastnici in načrtovanim Vodohranom Puštal. Transportni
vodovod DN 200 ni predmet tega prostorskega izvedbenega akta.
|
|
|
Posodobi se obstoječe sekundarno vodovodno omrežje z
novimi Ductil cevmi dimenzij DN 100 mm in DN 125 mm. |
|
|
Dela pri gradnji vodovoda je treba izvajati tako, da bodo
obstoječi vodovodi nemoteno obratovali do izgradnje novih vodovodov.
Obstoječe vodovode, ki se jih nadomesti, se nato opusti. Vodovodno
omrežje, ki je ustreznih dimenzij in iz ustreznih materialov, ostane še
naprej v uporabi in se ga ne posodobi. |
|
|
Za požarne namene je treba na ustreznih razdaljah
predvideti nadtalne hidrante. |
|
|
V ureditvenem območju komunalne ureditve in energetskih
vodov se ne sme graditi objektov in saditi visokega drevja z
globokoraslimi koreninami. |
|
|
(3) Kanalizacijsko omrežje |
|
|
Kanalizacijsko omrežje v naselju Puštal za odvod
sanitarnih odpadnih vod in meteornih odpadnih vod se izvede v ločenem
sistemu. |
|
|
Kanalizacija za odvod sanitarnih odpadnih vod iz objektov
je predvidena iz PVC cevi SN 8, DN 250 – DN 300 mm. Na Studencu, ob
mostu, na levem bregu Poljanske Sore, se priključi na predvideni
prevezovalni kanal za odvod sanitarnih odpadnih vod DN 300 (Občinski
podrobni prostorski načrt za posodobitev mestnega zbirnega kanala v
Škofji Loki, izdelal LUZ d.d., Ljubljana, št. proj. 6073-5, april 2008),
od koder bo odtekala proti čistilni napravi. |
|
|
Kanalizacija za odvod meteornih odpadnih vod iz cest,
utrjenih dvorišč in streh je predvidena iz PVC cevi SN 8, DN 400 mm do
DN 800 mm. Padavinski kanali se preko dveh lovilcev olj stekajo v potok
v Poljansko Soro in v reko Soro. |
|
|
Po izgradnji javne kanalizacije za odvod odpadnih
sanitarnih vod je treba objekte sočasno priključiti na javno
kanalizacijo. |
|
|
Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se hišne priključke
na kanalizacijsko omrežje priključi direktno in ne preko greznic.
Greznice se opusti. |
|
|
Za prečrpavanje komunalnih odpadnih voda iz obravnavanega
območja je treba zgraditi 4 črpalne jaške dim O 150 cm: |
|
|
– črpalni jašek 1 pri kopališčnem objektu; |
|
|
– črpalni jašek 2 na pri objektu Puštal 82; |
|
|
– črpalni jašek 3 na območju makadamskega parkirišča pri
športnem igrišču; |
|
|
– črpalni jašek 4 v križišču na vzhodni strani novega
mostu čez Hrastnico. |
|
|
Tlačni cevovodi do priključka na gravitacijski del
kanalizacijskega sistema bodo iz PHD cevi dim DN 150 mm. |
|
|
Do jaškov se izvede električni priključek iz obstoječega
elektronergetskega omrežja. |
|
|
(4) Plinovodno omrežje |
|
|
S tlakom 1 bar se bo oskrbovalo celotno naselje Puštal,
razen vzhodnega dela naselja ob cesti proti Hosti, ki se naveže na 100
milibarski sistem dimenzije F.110mm. |
|
|
Za oskrbo naselja Puštal s tlakom 1 bar se na
severozahodnem delu makadamskega parkirišča, zahodno od športnega
igrišča, na zemljišču parc. št. 29/2 in 959/3, obe k.o. Puštal, zgradi
novo plinsko merilno reducirno postajo, ki bo napajana s tlakom 4 bar in
bo imela izhodni tlak 1 bar. |
|
|
Do plinske merilno reducirne postaje mora biti zagotovljen
stalen dostop preko obstoječega javnega parkirišča, kar mora biti
zagotovljeno s pogodbo o služnosti. Izven ograjenega območja plinske
merilno reducirne postaje se uredi 1 ograjeno parkirno mesto za službeno
vozilo vzdrževalcev plinske merilno reducirne postaje. |
|
|
Za izgradnjo plinske merilno reducirne postaje je potrebno
zemljišče površine 110 m2 (10 x 11 m). Predvidena plinska merilno
reducirna postaja bo zidan tipski objekt, maksimalne višine 2,5 m in
ograjen z zaščitno ograjo višine do 2 m. Streha bo ravna. Višinska kota
plinske merilno reducirna postaje se prilagodi koti okoliškega terena.
|
|
|
Priključno mesto na obstoječe distribucijsko omrežje je ob
Mlekarni na levem bregu Poljanske Sore. Priključek na jeklenem plinovodu
tlaka 4 bar ima dimenzijo O168,3 x 4,5. Priključek na polietilenskem
plinovodu tlaka 100 mbar ima dimenzijo PE 200 S5. |
|
|
V naselju Puštal se bo zemeljski plin uporabljal za
ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Za
pripravo tople sanitarne vode in kuhanje se morajo na distribucijsko
plinovodno omrežje priključiti vsi novi objekti in prizidki k obstoječim
objektom s samostojnimi kurilnicami. Na distribucijsko plinovodno
omrežje se morajo priključiti tudi obstoječi objekti v katerih se
menjajo dotrajana kurišča na trda goriva oziroma plinsko olje.
|
|
|
Distribucijsko plinovodno omrežje na obravnavanem območju
mora biti sprojektirano in zgrajeno v skladu z veljavnimi tehničnimi
predpisi, normativi in standardi. |
|
|
(5) Elektroenergetsko omrežje |
|
|
Ob izgradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov se bo
na stroške upravljavca voda in kjer bo to možno, istočasno zgradilo
elektrokabelsko kanalizacijo. |
|
|
(6) Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Ob gradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov se bo na
stroške upravljavca voda istočasno izvajala tudi gradnja kabelske
kanalizacije za potrebe uvlečenja telekomunikacijskih kablov Telekoma
Slovenije. Obstoječo telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo se na
mestih, kjer bo tangirana z gradnjo načrtovanih infrastrukturnih
objektov ustrezno zaščiti ali prestavi. |
|
|
(7) Javna razsvetljava |
|
|
Ob izgradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov je
treba ob lokalnih cestah zgraditi tudi omrežje javne razsvetljave.
Omrežje javne razsvetljave se naveže na obstoječe elektroenergetsko
omrežje v naselju Puštal. Omrežje javne razsvetljave se izvede z
zemeljskimi kabli. |
|
|
6. člen |
|
|
Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav upravljavcev
oziroma lastnikov podjetij, ki niso izvajalci občinskih gospodarskih
javnih služb, je v zemljišču lastnika javne ceste oziroma javne površine
možna po predhodnem soglasju lastnika javne ceste oziroma javne površine
in s predhodno sklenitvijo služnostne pogodbe. |
|
|
7. člen |
|
|
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) |
|
|
(1) Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta se vsa prizadeta zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prvotno
ali boljše stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z
zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta. Površine ob plinski
merilno reducirni postaji in črpališčih se uredi skladno s 5. členom
tega odloka. |
|
|
(2) Kolikor bo zaradi gradnje in posodobitve komunalno
energetske infrastrukture potrebna odstranitev posameznih dreves in
ostale vegetacije je, če je to izvedljivo, potrebna nadomestitev. |
|
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO UREJANJE |
|
|
8. člen |
|
|
(posegi v ureditvenem območju) |
|
|
V ureditvenem območju so dopustne rekonstrukcije
obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in
prometne infrastrukture ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme.
Pri tem je potrebno upoštevati pas z omejitvijo 1 m od osi vodovoda,
plinovoda, nizkonapetostnega elektroenergetskega priključka in javne
razsvetljave na vsako stan ter 2 m od osi kanalizacije na vsako stran. V
tem pasu naj se ne postavlja ograj, opor in ne sadi vegetacije z
globokoraslimi koreninami. Posegi ne smejo ovirati gradnje, delovanja in
vzdrževanja infrastrukturnih objektov in naprav. Zaradi varstva
infrastrukturnih objektov in naprav pred poškodbami je treba pri
izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta upoštevati višinski potek komunalne in energetske
infrastrukture. Za vse posege znotraj območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma
upravljavcev komunalnega in energetskega omrežja. |
|
|
9. člen |
|
|
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
|
|
Načrtovano komunalno in energetsko omrežje poteka tudi po
ureditvenem območju prostorskega izvedbenega akta za izgradnjo Poljanske
obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110)« (Uradni
list RS, št. 48/02). V območju prostorskega izvedbenega akta za
izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke načrtovana komunalna in
energetska infrastruktura naselja Puštal tangira naslednja zemljišča:
|
|
|
K.o. Puštal |
|
|
145/6, 940/2, 149/3, 149/4, 150/2, 152/4, 149/2, 155/3,
157/2, 153/11, 153/9, 153/10, 761/2, 754/6, 742/3, 741/2, 739/3, 739/4,
739/6, 730/4, 730/5, 955/2, 169/179, 169/58, 169/57, 169/177, 169/176,
940/13, 730/2, 145/5, 942, 169/134, 158/3, 940/3. |
|
|
Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav v naselju
Puštal je po določilih navedenega izvedbenega prostorskega akta
dovoljena. Na mestih, kjer predvideno komunalno in energetsko omrežje
infrastrukturno omrežje poteka po območju veljavnega prostorskega akta,
je trasa prilagojena načrtovanim ureditvam izvedbenega prostorskega
akta. |
|
|
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA |
|
|
10. člen |
|
|
(pogoji za prometno urejanje) |
|
|
(1) Za potrebe gradnje in obratovanje infrastrukturnih
objektov in naprav ni treba izvesti novih prometnih povezav.
|
|
|
(2) Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane
in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest,
bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. |
|
|
(3) Kolikor je potrebno med gradnjo izvesti zapore cest,
je potrebno pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste. |
|
|
(4) Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne
dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom
zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih
zemljišč. |
|
|
(5) Prečkanja oziroma poteki po cestah se izvedejo s
prekopi ali podvrtavanji. |
|
|
(6) Zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav ne
sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se bo
uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor). |
|
|
(7) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine
povrniti v stanje pred posegom. |
|
|
(8) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja
oziroma pred pričetkom del v skladu z Zakonom o javnih cestah (ZJC-UPB1,
Uradni list RS, št. 33/06) dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k
projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri
izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste. |
|
|
11. člen |
|
|
(križanje s prometno infrastrukturo) |
|
|
(1) Predvideni infrastrukturni objekti in naprave
tangirajo oziroma potekajo v varovalnem pasu načrtovane Poljanske
obvoznice. Potek trase v območju načrtovane Poljanske obvoznice Škofje
Loke mora biti usklajen z »Odlokom o lokacijskem načrtu za izgradnjo
Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek
1110)« (Uradni list RS, št. 48/02) in projektno dokumentacijo PGD za
izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke št. proj. 003-05, izdelal
Spit, Nova Gorica. |
|
|
(2) V fazi izvedbe projekta za gradbeno dovoljenje je
treba uskladiti odmike predvidenih komunalnih naprav od projektirane
meteorne kanalizacije. V fazi PZI projekta se zniža niveleta dveh cevnih
prepustov na deviaciji ceste v Hrastnico nad tunelom Poljanske obvoznice
med profiloma H11 in H14 za ca. 0.5 m. S tem bo omogočeno, da nivelete
vodovoda, fekalne kanalizacije in plina v tem delu deviacije ceste v
Hrastnico potekajo nad propustoma, kar bo omogočalo lažje vzdrževanje
oziroma morebitna popravila predvidenih komunalnih vodov. |
|
|
(3) Predvideni komunalni objekti potekajo v varovalnih
pasovih obstoječih lokalnih cest na območju naselja Puštal. |
|
|
12. člen |
|
|
(pogoji za komunalno urejanje) |
|
|
(1) Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike
predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih
vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev. |
|
|
(2) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne
tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in
energetskih vodov in naprav. Pri pripravi projektne dokumentacije je
treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidenega
vodovodnega omrežja s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi
vodi in podati ustrezne tehnične rešitve. |
|
|
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen
komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s
soglasjem upravljavca komunalnega voda. |
|
|
(4) Pred gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno
energetsko infrastrukturo na kraju samem. |
|
|
(5) Za potrebe vzdrževanja vodovodnega omrežja mora biti
zagotovljen nemoten dostop. |
|
|
13. člen |
|
|
(križanje s komunalno in energetsko infrastrukturo) |
|
|
Načrtovano komunalno in energetsko omrežje prečka oziroma
poteka v vplivnem območju naslednjih obstoječih komunalnih vodov:
|
|
|
Vodovod: |
|
|
– na celotnem območju OPPN načrtovano komunalno in
energetsko omrežje na več mestih prečka obstoječe sekundarno vodovodno
omrežje. |
|
|
Kanalizacijsko omrežje: |
|
|
– na celotnem območju OPPN še ni zgrajenega
kanalizacijskega omrežja razen na območju priključitve na obstoječo
kanalizacijo v Studencu, ob mostu, na levem bregu Poljanske Sore.
|
|
|
Plinovodno omrežje: |
|
|
– na celotnem ureditvenem območju še ni zgrajenega
plinovodnega omrežja razen na mestu priključitve pri Mlekarni.
|
|
|
Elektroenergetski vodi: |
|
|
– na več mestih načrtovano komunalno in energetsko omrežje
prečka oziroma poteka v vplivnem območju 10 kV in 1 kV kablovodov.
|
|
|
Telekomunikacijski vodi: |
|
|
– na več mestih načrtovano komunalno in energetsko omrežje
prečka obstoječe telekomunikacijsko omrežje. |
|
|
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
14. člen |
|
|
(posegi v obstoječe objekte in naprave) |
|
|
Zaradi izvedbe načrtovane komunalne infrastrukture ni
potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav. |
|
|
15. člen |
|
|
(odstranitev vegetacije) |
|
|
(1) Vsa morebitno odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo
na trasi načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav je potrebno
nadomestiti v skladu s predpisi o posegih v varovani pas komunalne
infrastrukture. |
|
|
(2) Pri vseh izkopih je treba v bližini dreves uporabiti
tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje
gradbene jame, zagatne stene). |
|
|
16. člen |
|
|
(ohranjanje narave in naravnih vrednot) |
|
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
deloma posega v naravno vrednoto, ekološko pomembni območji in
potencialni posebni varstveni območji: |
|
|
– območje naravne vrednote: Poljanska Sora, ident. št. 236
V; |
|
|
– ekološko pomembno območje: Poljanska Sora, koda 36100;
|
|
|
– ekološko pomembno območje: Sora, koda 36300;
|
|
|
– potencialno posebno varstveno območje: Poljanska Sora
Log – Škofja Loka, koda 3000237; |
|
|
– potencialno posebno varstveno območje: Sora Škofja Loka
– jez Goričane, koda 3000155. |
|
|
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne
ogrozi njihov obstoj (40. člen ZON). Posegi in dejavnosti se izvajajo na
naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za
izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti (5. člen Uredbe o zvrsteh
naravnih vrednot). |
|
|
Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi
in dejavnosti na površinski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti
izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali
bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen
za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši
možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in
funkcionalne lastnosti naravne vrednote. |
|
|
(3) Na ekološko pomembnih območjih je treba posege in
dejavnosti načrtovati tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih
vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča
ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali
dejavnostjo prekinjena. |
|
|
(4) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje
tako, da se v čim večji možni meri: |
|
|
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih ali živalskih vrst; |
|
|
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih
sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne
procese ali ustrezno rabo; |
|
|
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in
živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za
najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje,
skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
|
|
|
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in
živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
|
|
|
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v
skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi
ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter
njihove habitate čim manjši. |
|
|
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih
ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin
tako, da se: |
|
|
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje
dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko
potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času
razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali
slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; |
|
|
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje,
naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. |
|
|
Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih
vrst ter gensko spremenjenih organizmov. |
|
|
Prečenja načrtovane komunalne in energetske infrastrukture
z vodotokom (Poljanska Sora, Hrastnica) je zaradi vpliva na varstveno
območje Natura 2000, treba izvesti s podvrtavanjem pod brežinama in
strugo vodotoka. Izkopavanje struge ni dovoljeno. |
|
|
(5) Na območju naravne vrednote Poljanska Sora, ekološko
pomembnih območij Poljanska Sora in Sora in potencialnih posebnih
varstvenih območij Poljanska Sora Log – Škofja Loka in Sora Škofja Loka
– jez Goričane je treba pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov
upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve: |
|
|
– med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in
drugi ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in
brežin vodotokov Poljanska Sora in Sora; |
|
|
– strugo in brežine vodotokov naj se med deli ne nasipa,
utrjuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom; |
|
|
– morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek
ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to
urejeno deponijo; |
|
|
– med izvedbo del naj se obrežna vegetacija vodotokov
ohranja v največji možni meri; |
|
|
– po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z
avtohtono vegetacijo; |
|
|
– brežine naj se po posegu povrne v prvotno stanje in naj
se jih dodatno ne utrjuje s kamnom ali betonom; |
|
|
– gradbena dela pri izgradnji prehoda plinovoda pod
Poljansko Soro naj se izvajajo izven drstitvene sezone rib. Dela naj se
ne izvajajo v spomladanskem obdobju (od začetka marca do konca maja);
|
|
|
– pri izvedbi gradbenih del naj se izvaja čim manj hrupa
zaradi neposredne bližine habitatov ogroženih ptičjih vrst. |
|
|
(6) Za ohranjanje narave in naravnih vrednot je treba
upoštevati še naslednje splošne pogoje: |
|
|
– pri gradnji naj se izkorišča obstoječe koridorje;
|
|
|
– območje gradbišča je potrebno omejiti na najmanjši možni
obseg; |
|
|
– predvsem med gradnjo je treba v največji meri ohranjati
floro, favno in habitatne tipe in s tem biološko pestrost; |
|
|
– po izgradnji je potrebno na območju gradbišča čim prej
vzpostaviti prvotno stanje. |
|
|
(7) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo
usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za načrtovanje občinskega lokacijskega načrta
za izgradnjo infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal«
(ZRSVN, OE Ljubljana, april 2007), ki so priloga temu odloku in se
hranijo na sedežu Občine Škofja Loka. |
|
|
17. člen |
|
|
(ureditve v območju kmetijskih zemljišč) |
|
|
(1) Po končani gradnji je treba začasno uporabljena
kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno ali boljše stanje. V času
gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske
dejavnosti. |
|
|
(2) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska
zemljišča v času izgradnje in po njej. |
|
|
(3) Nad kanalizacijo in plinovodom, ki delno poteka preko
kmetijskih zemljišč, je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti
širine 2 m od osi kanalizacije na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi
visokorasle stebelne vegetacije in postavlja opore, namenjene kmetijstvu
in sadjarstvu. |
|
|
(4) Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do
mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov
je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri
prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj.
Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa. |
|
|
18. člen |
|
|
(varstvo tal) |
|
|
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim
manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi
površine na katerih so tla manj kvalitetna. |
|
|
(2) Pri vnosu snovi v tla je potrebno upoštevati mejne
vrednosti emisije snovi in toplote oziroma z ustreznimi ukrepi
zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne obremenitve tal. |
|
|
(3) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna
transportna vozila in gradbeni stroji. Vzdrževanje teh strojev na
območju posega se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki morajo imeti
urejeno zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, v kolikor
pride do njihovega izlitja. |
|
|
(4) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz
premičnih (začasnih) naprav in objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in
padavinske vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne
presega predpisanih mejnih vrednosti. |
|
|
(5) S transportnih in gradbenih površin ter deponij
gradbenih materialov se prepreči odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne
površine. |
|
|
(6) Na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in
sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja ali razsutja nevarnih
tekočin in drugih materialov. Pred odlaganjem na začasno ali trajno
odlagališče je potrebno onesnaženi material preiskati skladno z
določbami Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08). |
|
|
19. člen |
|
|
(varstvo vode in podzemnih voda) |
|
|
(1) Predvidena gradnja tangira vodno in priobalno
zemljišče naslednjih vodotokov: |
|
|
– vzhodno od mlekarne prečkata Soro plinovoda dimenzije
F110 mm (4 bar in 100 milibar) in kanal za odvod sanitarne odpadne vode
DN 300 mm; |
|
|
– severno od novega mostu preko potoka Hrastnico prečkajo
potok Hrastnico primarni vodovod DN 400 mm, prenosni vodovod DN 400 mm,
sekundarni vodovod DN 125 mm in plinovod dimenzije F110 mm (1 bar).
Rezervira se tudi trasa za transportni vodovod DN 200 mm med območjem
vrtin v Hrastnici in načrtovanim Vodohranom Puštal; |
|
|
– na območju Puštala so predvideni štirje iztoki meteorne
kanalizacije v odprte vodotoke (Soro, Poljansko Soro in potok
Hrastnico). |
|
|
(2) Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z
javnih cest mora biti usklajeno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05). |
|
|
(3) Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov morajo
biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne
onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda. |
|
|
(4) Vsa prečkanja predvidene komunalne in energetske
infrastrukture s Poljansko Soro in Hrastnico je treba izvesti s
podvrtavanjem pod brežinama in strugo vodotoka. Prečenja načrtovane
komunalne in energetske infrastrukture z vodotoki zaradi vpliva na
varstveno območje Natura 2000 ni dovoljeno izvesti s prekopi.
|
|
|
(5) Odvajanje in razbremenjevanje padavinskih vod v
površinske odvodnike ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti
območij. |
|
|
(6) Prečkanje s strugo vodotokov naj bo izvedeno tako, da
bo teme zaščitne cevi najmanj 1,20 m pod obstoječim dnom, v zaščitni
cevi, obojestransko označeno s smernimi kamni, po možnosti obbetoniran
profil. Na urejenih odsekih vodotokov je prečkanje izvedeno najmanj 1,00
m pod obstoječim dnom (teme zaščitne cevi). |
|
|
(7) Na delih kjer trasa infrastrukturnega voda poteka v
priobalnem pasu je treba zagotoviti najmanj 3,0 m odmik trase od
zgornjega roba brežine, da bo omogočeno nemoteno izvajanje vzdrževalnih
in sanacijskih del. |
|
|
(8) Zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav ali
drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni
režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. |
|
|
(9) Del ureditvenega območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta vzdolž reke Sore leži na poplavnih površinah.
Preprečeni morajo biti vsi škodljivi vplivi na stanje voda in vodni
režim, na poplavno varnost območja in okolje nasploh. |
|
|
(10) Ureditveno območje ne posega na območje varstvenih
pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. |
|
|
(11) Za varovanje površinske vode in podtalnice je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in
priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem
voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in onemogoči obstoj in
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, |
|
|
– v največji meri je treba ohranjati naravno obvodno
zarast, |
|
|
– prečkanje s strugo vodotokov mora biti izvedeno
ustrezno, |
|
|
– med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih vod,
|
|
|
– načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti
vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe, |
|
|
– v času gradbenih del je ob in v vodotokih potrebno
zagotoviti, da v vodotokih ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti,
|
|
|
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali,
ki vsebujejo nevarne spojine, |
|
|
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov,
sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali
preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov, |
|
|
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta,
skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v
primeru nezgod. |
|
|
20. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z: |
|
|
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin,
|
|
|
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča,
|
|
|
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne
površine, |
|
|
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih
prometnih površinah, |
|
|
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij. |
|
|
21. člen |
|
|
(ravnanje z odpadki) |
|
|
(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z
odpadki ravnati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in z Uredbo o ravnanju z
odpadki (Uradni list RS, št. 34/08). |
|
|
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega
zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe
posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in
gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na
odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. |
|
|
(3) Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih
listov in voditi predpisane evidence. |
|
|
(4) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala
na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na
nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja ni
dovoljeno. |
|
|
(5) Eventualne nevarne odpadke je treba skladiščiti v
zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih
odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki. |
|
|
22. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
(1) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in
glede na namensko rabo leži v III. območju varstva pred hrupom.
|
|
|
(2) Dovoljena mejna raven hrupa v III. območju varstva
pred hrupom je 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. |
|
|
(3) V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi
za varovanje pred hrupom: |
|
|
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično
brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa
gradbenih strojev z upoštevanjem Pravilnika o hrupu strojev, ki se
uporabljajo na prostem; |
|
|
– vsa hrupna dela se, glede na dovoljene ravni hrupa,
izvajajo samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro.
Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan; |
|
|
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne
meritve hrupa; |
|
|
– na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim
objektom se čas obratovanja hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno
mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi
ograjami. |
|
|
23. člen |
|
|
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine) |
|
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta v
celoti posega v vplivno območje kulturnega spomenika Škofja Loka –
Mestno jedro (EŠD 737). |
|
|
(2) V okviru širšega zaščitenega območja so naslednji
kulturni spomeniki: |
|
|
– Puštal – Cerkev s. Križa (EŠD 2522) |
|
|
– Puštal – Dvorec (EŠD 5885) |
|
|
– Puštal – Hiša Puštal 12 (EŠD 5896) |
|
|
– Puštal – Hiša Puštal 13 (EŠD 5897) |
|
|
– Puštal – Domačija Puštal 74 (EŠD 594) |
|
|
– Puštal – Hiša Puštal 80 (EŠD 595) |
|
|
– Puštal – Hiša Puštal 68 (EŠD 14562). |
|
|
(3) Za spomenike veljajo določila Odloka o razglasitvi
starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik (Uradni vestnik
Gorenjske, št. 21/88 in Uradni list RS, št. 31/93). |
|
|
24. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
(1) Javno hidrantno omrežje, potrebno za gašenje požarov v
stavbah in drugih objektih, se mora načrtovati v skladu s Pravilnikom o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni
list SFRJ, št. 30/91). |
|
|
(2) Pri projektiranju plinovodnega omrežja in plinske
merilne reducirne postaje je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih
pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim
delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02).
|
|
|
(3) Izdelava študije požarne varnosti je obvezna za
komunalno in energetsko infrastrukturo, navedeno v prilogi 1 Pravilnika
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti
(Uradni list RS, št. 132/06). Študijo požarne varnosti se izdela pri
pripravi projektne dokumentacije PGD. Pred izdajo vloge za gradbeno
dovoljenje je treba pridobiti soglasje k projektnim rešitvam.
|
|
|
(4) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe
občinskega podrobnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Upoštevana
morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi. |
|
|
(5) Pri gradnji in vzdrževanju vodovodnega omrežja je
treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. |
|
|
VII. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
25. člen |
|
|
(gradbene parcele objektov) |
|
|
Gradbena parcela plinske merilne reducirne postaje zajema
zemljišče parc. št. 29/2 in 959/3, obe k.o. Puštal. Gradbena parcela
meri 110 m2. |
|
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE |
|
|
26. člen |
|
|
Etapnost gradnje vodovodnega omrežja z vsemi
spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, pri čemer
morajo biti posamezne faze smiselno zaključene. |
|
|
IX. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program
opremljanja stavbnih zemljišč Puštal (v nadaljevanju program
opremljanja), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d.,
Verovškova 64, Ljubljana, z datumom maj 2008, številka projekta 6073-7
in je priloga temu OPPN. |
|
|
(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka: |
|
|
– obračunsko območje investicije zajema naselje Puštal,
grafični izris je na vpogled v programu opremljanja; |
|
|
– skupni stroški investicije v gradnjo komunalne opreme
so: |
|
|
+------------------------------------------+-------------------+ |
|
|
| Komunalna
oprema | Skupni stroški | |
|
|
| | investicije (EUR) | |
|
|
+------------------------------------------+-------------------+ |
|
|
|Javna
razsvetljava | 229.444| |
|
|
+------------------------------------------+-------------------+ |
|
|
|Vodovodno omrežje – sekundarno
| 753.488| |
|
|
+------------------------------------------+-------------------+ |
|
|
|Vodovodno omrežje –
primarno | 776.891| |
|
|
+------------------------------------------+-------------------+ |
|
|
|Kanalizacijsko omrežje – odpadne
vode | 1.337.827| |
|
|
+------------------------------------------+-------------------+ |
|
|
|Kanalizacijsko omrežje – padavinske
vode | 1.121.214| |
|
|
+------------------------------------------+-------------------+ |
|
|
|Plinovodno
omrežje | 1.170.625| |
|
|
+------------------------------------------+-------------------+ |
|
|
|Skupaj | 5.389.488| |
|
|
+------------------------------------------+-------------------+ |
|
|
– posodobitev sekundarnega vodovodnega omrežja, izgradnja
primarnega dela vodovodnega omrežja ter izgradnja meteorne kanalizacije
v naselju Puštal se v celoti financira iz drugih virov financiranja. Iz
drugih virov financiranja se financira tudi najmanj 20% investicije v
kanalizacijsko omrežje. Višina drugih virov financiranja je odvisna tudi
od pridobljenih sredstev EU. V kolikor se bodo drugi viri financiranja
ali skupni stroški investicije določeni na podlagi projektne
dokumentacije, za več kot 10% razlikovali od določenih v programu
opremljanja, se izdela novelacijo programa opremljanja. |
|
|
– obračunski stroški investicije so: |
|
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|
| Komunalna
oprema | Obračunski | |
|
|
| | stroški | |
|
|
| | investicije (EUR)| |
|
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|
|Javna razsvetljava
| 229.444| |
|
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|
|Vodovodno omrežje –
sekundarno | 0| |
|
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|
|Vodovodno omrežje –
primarno | 0| |
|
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|
|Kanalizacijsko omrežje – odpadne
vode | 1.070.262| |
|
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|
|Kanalizacijsko omrežje – padavinske
vode | 0| |
|
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|
|Plinovodno
omrežje | 1.170.625| |
|
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|
|Skupaj | 2.470.331| |
|
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka:
razmerje med merilom parcele (Dpi) in merilom neto tlorisne površine
(Dti) je 0,5: 0,5, faktor dejavnosti je 1, olajšav za zavezance ni.
|
|
|
(3) Izračun komunalnega prispevka: |
|
|
– posameznim objektom v obračunskem območju se komunalni
prispevek odmeri na podlagi podatka o površini gradbene parcele
(Aparcela) in podatka o neto tlorisni površini objekta (Atlorisna):
|
|
|
– komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
|
|
|
KPi = (Aparcela * Cpi * Dpi) + (Kdejavnost * Atlorisna *
Cti * Dti). |
|
|
– strošek opremljanja na enoto gradbene parcele (Cpi) in
na enoto neto tlorisne površine (Cti): |
|
|
+---------------------------+-----------------+----------------+ |
|
|
|Komunalna oprema |
Cpi(EUR/m2) | Cti(EUR/m2) | |
|
|
+---------------------------+-----------------+----------------+ |
|
|
|Javna razsvetljava |
0,80 | 2,78 | |
|
|
+---------------------------+-----------------+----------------+ |
|
|
|Kanalizacijsko omrežje |
3,75 | 12,97 | |
|
|
+---------------------------+-----------------+----------------+ |
|
|
|Plinovodno omrežje |
4,10 | 14,18 | |
|
|
+---------------------------+-----------------+----------------+ |
|
|
|Skupaj |
8,65 | 29,93 | |
|
|
+---------------------------+-----------------+----------------+ |
|
|
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo se
določijo na podlagi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero
komunalnega prispevka za Občino Škofja Loka (Uradni list RS, št. 34/08).
Način določitve je v programu opremljanja. |
|
|
– vsi stroški so v EUR na dan uveljavitve programa
opremljanja in se letno valorizirajo skladno z rastjo indeksa rasti cen
za nizke gradnje. |
|
|
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci,
evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe
komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
|
|
|
(2) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi
varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. |
|
|
(3) V času gradnje in v času obratovanja je treba
zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in
telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov. |
|
|
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane
tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo vodovodnega
omrežja. |
|
|
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči
onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja
in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. |
|
|
(6) V času gradnje in v času obratovanja je treba, v
primeru nezgode, zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
|
|
|
(7) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede
sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje
nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki
in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom. |
|
|
(8) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in
naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. |
|
|
(9) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na
stanje, situacijo in globino vodov, nosi investitor izvedbe občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
|
|
(10) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska
zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti
dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej. |
|
|
XI. TOLERANCE |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem občinskem
podrobnem prostorskem načrtu, se morajo natančneje določiti v projektni
dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor. |
|
|
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega
načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem
podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih
in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se
ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. |
|
|
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka
ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta
odstopanja. |
|
|
(4) Za dopustno odstopanje po tem občinskem podrobnem
prostorskem načrtu se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov,
ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj
komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca. |
|
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
30. člen |
|
|
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
Po izvedbi s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom
načrtovanih ureditev, so v območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta dopustna redna in investicijsko – vzdrževalna dela na prometni,
komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge
dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji tega
odloka in pod pogojem da z njimi soglašajo upravljalci prometne,
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. |
|
|
31. člen |
|
|
(vpogled občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini
Škofja Loka. |
|
|
32. člen |
|
|
(uveljavitev) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-1/2007 |
|
|
Škofja Loka, dne 29. maja 2008 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Škofja Loka |
|
|
Igor Draksler l.r. |
|