|
Na podlagi 27. do 30. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek), 55. do 57., 60., 61. in
98. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07),
29. člena
Zakona o lokalni samoupravi–UPB1 (Uradni list RS, št. 100/05)
ter 18. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št.
37/95, 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 13. redni seji dne
14. februarja 2008 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Za Kamnitnikom« v Škofji
Loki |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski
načrt (v nadaljevanju OPPN) »Za Kamnitnikom« v digitalni in analogni
obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so samo v analogni obliki.
|
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal Domplan d.d.
Kranj, Bleiweisova 14, Kranj; Enota Škofja Loka, Mestni trg 20, 4220
Škofja Loka pod številko projekta P/10-68-05. |
|
|
OPPN vsebuje prostorske ureditve, pogoje za usmeritev
načrtovanih posegov v prostor, pogoje za rešitve prometne in komunalne
infrastrukture, rešitve za varovanje okolja, rešitve in ukrepe za
obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt
parcelacije, vplivno območje prostorske ureditve ter etapnost izvedbe. |
|
|
2. člen |
|
|
(sestavni deli OPPN) |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del,
grafični del ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja
prostora ter prilogo program komunalnega opremljanja zemljišč.
|
|
|
1. Tekstualni del obsega:
|
|
|
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;
|
|
|
– ureditveno območje OPPN;
|
|
|
– umestitev načrtovane ureditve v prostor;
|
|
|
opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi
območji; |
|
|
opis rešitev načrtovanih objektov in površin;
|
|
|
lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo; |
|
|
– zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske,
komunalne in druge gospodarske infrastrukture; |
|
|
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja
narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
|
|
|
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami; |
|
|
– tolerance; |
|
|
– načrt parcelacije;
|
|
|
– etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje
lokacijskega načrta; |
|
|
– vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti
lokacijskega načrta; |
|
|
– končne določbe.
|
|
|
2. Kartografski del obsega: |
|
|
2.1. Načrt
namenske rabe prostora M 1 : 5000; |
|
|
2.2. Lega
prostorske ureditve v širšem prostoru |
|
|
s
prikazom vplivov in povezav s |
|
|
sosednjimi območji M 1 : 5000; |
|
|
2.3.
Katastrski načrt M 1 : 2880; |
|
|
2.4. Načrt
ureditvenega območja s prikazom |
|
|
funkcionalnih enot M 1 : 500; |
|
|
2.5.
Geodetski načrt območja z obstoječim |
|
|
parcelnim stanjem M 1 : 1000; |
|
|
2.6.
Ureditveno območje s prikazom površin |
|
|
namenjenih nemoteni rabi trajnih objektov |
|
|
in
površin potrebnih za ureditve v |
|
|
času
gradnje M 1 : 500; |
|
|
2.7.
Ureditveno območje s prikazom skupnega |
|
|
vplivnega območja pričakovanih vplivov |
|
|
na
okolico M 1 : 1000; |
|
|
2.8. Načrt
lege objektov na zemljišču s |
|
|
tehničnimi elementi za zakoličbo M 1 : 500; |
|
|
2.9 Lega
objektov na zemljiščih in |
|
|
usmeritve za projektiranje M 1 : 500; |
|
|
2.10. Lega
objektov na zemljiščih in |
|
|
regulacijski elementi M 1 : 500; |
|
|
2.11.
Karakteristični prerezi M 1 : 500; |
|
|
2.12. Zasnova
prometne ureditve M 1 : 500; |
|
|
2.13. Zasnova
projektnih rešitev energetske |
|
|
in
komunalne infrastrukture M 1 : 500; |
|
|
2.14. Rešitve
in ukrepi za varstvo okolja, |
|
|
obrambo
ter varstvo pred naravnimi |
|
|
in
drugimi nesrečami M 1 : 500. |
|
|
3. člen |
|
|
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
Priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta so:
|
|
|
1. Povzetek za javnost;
|
|
|
2. Izvleček iz prostorskega akta, ki se nanaša na
obravnavano prostorsko ureditev; |
|
|
3. Obrazložitev in utemeljitev OPPN;
|
|
|
4. Strokovne podlage za pripravo OPPN;
|
|
|
5. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja
prostora; |
|
|
6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam
sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN;
|
|
|
7. Ocena stroškov za izvedbo OPPN;
|
|
|
8. Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
4. člen |
|
|
(opis prostorske ureditve) |
|
|
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se določijo
merila in pogoji za prostorsko ureditev in gradnjo stanovanjskih
objektov s pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo. |
|
|
Območje na severnem delu meji na območje, ki se namenja za
gradnjo kmetij in na kmetijska zemljišča, delno tudi na kmetijska
zemljišča, ki se trajno namenjajo kmetovanju. Prav tako na vzhodnem
robu. Na zahodni strani so locirani stanovanjski objekti. Mejo na jugu
pa opredeljuje obstoječa lokalna cesta oziroma koridor predvidene Selške
obvoznice. |
|
|
5. člen |
|
|
(ureditveno območje) |
|
|
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta »Za Kamnitnikom« obsega prostorsko enoto SKL-SE 01. Območje
obsega zemljišča ali del zemljišč parc. št. 223, 225/5, 225/12, 225/11,
225/8, 225/1, 500/1 – del, 1681/1 – del, vse k.o. Stara Loka, na katerih
so načrtovani trajni objekti vključno s površinami in pripravami
potrebnimi za njihovo nemoteno delovanje. |
|
|
Površina območja je 2.257 ha. Ureditveno območje obsega
tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.
|
|
|
Izgradnja primarnih komunalnih vodov za potrebe območja
OPPN se bo vršila tudi na parcelah izven območja: 226 – del, 1684/1,
1681/2, 1685/1, 231 – del in 230 – del. |
|
|
6. člen |
|
|
(vplivno območje) |
|
|
Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:
|
|
|
– vse parcele znotraj sklenjene meje ureditvenega območja;
|
|
|
– predvidene trase primarne komunalne infrastrukture
(meteorni kanal, elektro kabel, plin, lokalna cesta, dostopna pot na
severu). |
|
|
Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času uporabe:
|
|
|
– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega
območja – del parcele št. 1681/1, k.o. Stara Loka LC 401070;
|
|
|
– del parcele št. 225/1, k.o. Stara Loka, ki v naravi
predstavlja pot na skrajnem severnem robu obstoječega zaselka;
|
|
|
– del parcel, po katerih bo zgrajena primarna
infrastruktura za potrebe naselja; |
|
|
– predviden priključek na JP 902031.
|
|
|
Prikaz skupnega vplivnega območja je razviden iz lista št.
2.7. Ureditveno območje s prikazom skupnega vplivnega območja
pričakovanih vplivov na okolico. |
|
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
7. člen |
|
|
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji) |
|
|
Načrtovano prostorsko ureditev z dveh strani obkroža
obstoječa stavbna struktura (na severu in zahodu so obstoječi
stanovanjski objekti). |
|
|
Vsa potrebna prometna in ostala javna gospodarska
infrastruktura bo navezana na dograjene primarne komunalne vode. Dostop
do objekta v skrajnem SZ vogalu je obstoječ. Na skrajnem severnem robu
parc. št. 225/8, k.o. Stara Loka predstavlja del gradbene parcele k
poslovno stanovanjskem objektu na parc. št. 207/3, k.o. Stara Loka. Na
njej ima lastnik urejen vrt. |
|
|
Predvideni stanovanjski objekt v SZ vogalu območja bo
vezan na obstoječo pot, ki je del parcele št. 225/1, k.o. Stara Loka.
|
|
|
Obstoječi stanovanjski objekt, ki je zgrajen na parceli
št. 225/6, k.o. Stara Loka delno posega na parcelo št. 225/1, k.o. Stara
Loka. Predvidena je povečava gradbene parcele stanovanjskega objekta za
152 m2. |
|
|
Predvidena ureditev in objekti ne bodo vplivali na
osončenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred
požarom in naravnimi nesrečami. |
|
|
8. člen |
|
|
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor) |
|
|
Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi
prikazanimi na situaciji: Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za
projektiranje (list št. 2.9.). |
|
|
Pomen elementov je:
|
|
|
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN;
|
|
|
– regulacijska linija (RL) razmejuje javne površine od
drugih površin; |
|
|
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo
fasade ne smejo presegati, lahko se jo dotikajo, ali so od nje
odmaknjene v notranjost; |
|
|
– gradbena meja v pritličju (GMp) je linija, ki jo stavbe
z linijo fasade ne smejo presegati v pritličju; |
|
|
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
|
|
|
– oznaka ulice – označuje tip načrtovane prometne
površine; |
|
|
– zbirno in odjemno mesto za odpadke – določa lego in
gabarite načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v obravnavanem
prostoru; |
|
|
– smer slemena določa smer loma strešine;
|
|
|
– indeks zazidanosti = stavbišče / gradbena parcela;
|
|
|
– enostavni objekti so grajeni na stavbišču. |
|
|
9. člen |
|
|
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) |
|
|
Ureditveno območje OPPN »Za Kamnitnikom« je razdeljeno na
štiri funkcionalne enote: |
|
|
FE(1) – obsega vse parcele novopredvidenih gradenj,
dovozne ceste v naselju in otroško igrišče; |
|
|
FE(2) – obsega del gradbene parcele – vrt k poslovno
stanovanjskemu objektu na severu
in objektu št. 9 na jugu;
|
|
|
FE(3) – obsega komunalni otok z BIO ČN in ekološkim
otokom; |
|
|
FE(4) – obsega del lokalne ceste in del parcel južno od
nje; posegi na to funkcionalno enoto se bodo vršili v času gradnje.
|
|
|
Meje funkcionalnih enot so prikazane v grafičnem delu
(list št. 2.4). |
|
|
Načrt umestitve objektov v prostor določa:
|
|
|
– regulacijske elemente;
|
|
|
– lego in velikost parcel;
|
|
|
– lego in velikost objektov;
|
|
|
– merila in pogoje prometnega urejanja;
|
|
|
– merila in pogoje komunalnega urejanja;
|
|
|
– merila in pogoje urejanja zelenih površin.
|
|
|
FE(1) – Znotraj funkcionalne enote 1 je načrtovana
izgradnja 32 enodružinskih stanovanjskih objektov z vso potrebno
komunalno infrastrukturo in izgradnja otroškega igrišča. Stanovanjski
objekti sledijo notranji napajalni cesti z minimalnim odmikom pritlične
ali kletne etaže 4,00 m od roba asfalta. |
|
|
Urbanistična zasnova celotnega območja sledi cestnemu
omrežju, ki poteka v smeri SV–JZ z glavno dostopno vpadnico v smeri S–J.
Temu je podrejena tudi orientacija predvidenih objektov, zasnovan raster
mehčajo odprti pogledi mimo objektov. |
|
|
FE(2) – območje funkcionalne enote 2 je namenjeno
izključno vrtni ureditvi obstoječega stanovanjsko-poslovnega objekta
in objektu št. 9 na jugu.
|
|
|
FE(3) – območje funkcionalne enote 3 je namenjeno
izgradnji čistilne naprave in postavitvi ekološkega otoka za območje
novopredvidenega naselja. |
|
|
FE(4) – območje funkcionalne enote 4 se delno namenja za
povečavo gradbene parcele obstoječega stanovanjskega objekta. Območje
funkcionalne enote, ki sega preko lokalne ceste pa bo v času gradnje
namenjeno za deponijo humusa z območja gradnje. |
|
|
IV. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN
GRADNJO |
|
|
10. člen |
|
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
|
V območju FE(1) je predvidena izgradnja 32 enodružinskih
stanovanjskih objektov z infrastrukturo in izgradnja otroškega igrišča.
V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do bruto 30%)
nameniti opravljanju dejavnosti in sicer delo na domu brez prekomernih
vplivov na bivanjsko okolje in se odvijajo v zaprtih prostorih (npr.
prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve …).
|
|
|
V območju FE(2) ni predvidena izgradnja objektov, območje
je namenjeno zelenim površinam. |
|
|
V območju FE(3) je predvidena postavitev čistilne naprave
in ekološkega otoka. |
|
|
V območju FE(4) ni predvidena gradnja objektov, dovoljena
je le rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste. |
|
|
11. člen |
|
|
(vrste gradenj) |
|
|
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in
gradenj: |
|
|
– gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov; klet ali
pritličje se lahko nameni tudi dejavnostim, ki so opredeljene
v
10. členu odloka;
|
|
|
– gradnja garaž ali pokritih parkirišč;
|
|
|
– postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe;
|
|
|
– gradnja prometne, energetske, komunalne in
telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v
javni rabi; |
|
|
– gradnja opornih zidov;
|
|
|
– postavitev pomožnih objektov za skupne potrebe
(postavitev urbane opreme, ureditev ulic, zasaditev). |
|
|
12. člen |
|
|
(tipologija zazidave) |
|
|
Po tipologiji zazidave se FE(1) deli v vzhodni in zahodni
del. Vzhodno od glavne napajalne ceste v naselje (cesta A) so predvideni
stanovanjski objekti 1–12 (K + P + M). Klet je v celoti ali delno
vkopana, tako da je iz pritlične etaže možen prehod v ravnini terena;
razen pri objektih 9, 10, 11, 12, kjer lahko južni del kleti gleda iz
terena delno ali v celoti. |
|
|
Zahodno od glavne napajalne ceste (cesta A) so predvideni
stanovanjski objekti (13–32) v gabaritu (K + P + M). Predvidene kleti
bodo delno zasute, tako da bo omogočen dovoz do kletne etaže. Iz
pritlične etaže na drugi strani pa bo omogočen prehod v ravnini terena.
|
|
|
Med objekti (21–22, 28–29,
31–32 in ob objektu 30) so
predvidena pokrita parkirišča ali garaže. |
|
|
13. člen |
|
|
(gabariti objektov)
(Stanovanjski objekti) |
|
|
Stanovanjski objekti:
|
|
|
Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je
podolgovata. Širina objektov je lahko 7,00–8,00 m, dolžina pa min. 11,00
m in max. 16,00 m (če to dovoljuje indeks zazidanosti, če je zagotovljen
minimalni odmik od parcelne meje 4,00 m in soglasje mejaša).
|
|
|
Max. velikost garaže (ali pokritega parkirišča) je 6,00 x
6,00 m (če to dovoljuje indeks zazidanosti, če je zagotovljen minimalni
odmik od parcelne meje 4,00 m in soglasje mejaša). |
|
|
Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni. |
|
|
Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata.
Širina objektov je lahko 7,00–8,00 m, dolžina pa min. 11,00 m in max.
16,00 m. |
|
|
Max. velikost garaže (ali pokritega parkirišča) je 6,00 x 6,00 m. |
|
|
Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni. |
|
|
14. člen |
|
|
(oblikovanje zunanje podobe objektov) |
|
|
Objekti so situativno postavljeni pravokotno na os dovozne
ceste. Gradbene linije objektov ob cesti ni mogoče spreminjati. Višinski
gabarit: K + P + M. Višina kolenčnega zidu je max. 1,20 m + lega. Strehe
objektov so simetrične dvokapnice z naklonom strešin 42°-45°. Odpiranje
strešin s frčadami ni dovoljeno. Prostore v mansardi je možno
osvetljevati le s strešnimi okni. |
|
|
Višina objektov je razvidna iz grafične priloge list št.
2.11. karakteristični prerezi (kote slemen). |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
|
|
|
Fasadne odprtine morajo biti pravokotne ali kvadratne
oblike. |
|
|
Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v beli ali
svetlo sivi barvi v kombinaciji z lesom v naravni barvi in v kombinaciji
s kamnom lomljencem. |
|
|
Strešine morajo biti izvedene v temnosivi kritini.
|
|
|
Napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov.
|
|
|
Ravni deli streh nad garažo ali pokritim parkiriščem so
skriti za strešnim vencem. |
|
|
Balkonske ograje so lahko lesene v naravni barvi ali
kovinske v sivi barvi. |
|
|
Pomožni objekti:
|
|
|
Vrtne ute, lope, drvarnice morajo slediti oblikovanju in
materialom matičnega stanovanjskega objekta. |
|
|
15. člen |
|
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
|
Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št.
2.9. – Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje.
|
|
|
Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno
linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega
objekta so določene z višinskimi kotami v toleranci ± 0,50 m glede na
konfiguracijo terena. |
|
|
16. člen |
|
|
(ureditev okolice) |
|
|
Vsi dostopi do objektov, pešpoti v zunanjih ureditvah in
parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
|
|
|
Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi
brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le v primeru, da ni možno
razlike v nivoju terena izvesti z brežino. Maksimalna višina opornih
zidov je 1,50 m. Oporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna lomljenca
in v maksimalni meri zazelenjeni. |
|
|
Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med
sosedi. Odmik ograj od notranjih cest je 1,00 m. Višina ograje ob cesti
ne sme presegati 1,00 m. Kot medposestne ograje so dovoljene žive meje
ali leseni plotovi. Zasaditve vrtov in živih mej morajo biti izvedene iz
avtohtonih dreves in grmovnic. Ciprese niso dovoljene. |
|
|
Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti.
Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno
deponijo ter okolico objektov zahumuzirati, zatraviti in zasaditi.
|
|
|
Ograje ob lokalni cesti bodo predpisane z odlokom severne
obvoznice. Odlok bo predvidel odmik in oblikovanje ograj glede na
preglednost. |
|
|
17. člen |
|
|
(stopnja izkoriščenosti) |
|
|
Indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3. Najmanj 40% parcele
mora biti ozelenjene. |
|
|
18. člen |
|
|
(gradbene parcele) |
|
|
Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je
razvidna iz načrta št. 2.8. Načrt lege objektov na zemljišču s
tehničnimi elementi za zakoličbo in iz načrta št. 2.10. – Lega objektov
na zemljiščih in regulacijski elementi. |
|
|
V. ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE |
|
|
19. člen |
|
|
Načrtovana komunalna oprema obsega: ceste in druge
prometne površine, dovoze, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo,
meteorno kanalizacijo, fekalno kanalizacijo s priključkom na BIO ČN,
elektriko, javno razsvetljavo, plin, telekomunikacijsko omrežje.
|
|
|
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske,
komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta št.
2.12. – Zasnova prometne ureditve in iz načrta št. 2.13. – Zasnova
projektnih rešitev energetske in komunalne infrastrukture. |
|
|
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati v
kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj
možno priključevanje posameznih objektov. |
|
|
Vse objekte je obvezno priključiti na:
|
|
|
– javno cesto; objekt št. 18 bo na javno cesto priključen
preko privatne poti s parc. št. 225/1 in preko javne poti s parc. št.
1683/3; |
|
|
– elektro omrežje;
|
|
|
– javni vodovod;
|
|
|
– meteorno kanalizacijo;
|
|
|
– fekalno kanalizacijo s priključkom na BIO ČN za 100 PE;
|
|
|
– telekomunikacijsko omrežje;
|
|
|
– plinsko omrežje.
|
|
|
1. Ceste in druge prometne površine
|
|
|
Ceste |
|
|
LC 401070 Stara Loka–Sv. Duh
|
|
|
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je z
osrednjo zbirno cesto »A« priključeno na LC 401070 Stara Loka–Sv. Duh.
Obstoječa LC ima 3,50 m široko asfaltno vozišče in 1,0 m široki
obojestranski bankini. Predvidena je rekonstrukcija lokalne ceste, in
sicer: |
|
|
– popravi se horizontalni potek osi ceste;
|
|
|
– prečni profil se popravi tako, da se cesta razširi;
|
|
|
– na severni strani cestišča se zgradi hodnik za pešce;
|
|
|
– v smeri iz Stare Loke se izvede v dolžini 80 m večji
vkop na desni strani, na levi strani pa v dolžini 25 m oporni zid;
|
|
|
– preostali del ceste poteka v manjšem nasipu.
|
|
|
Prečni prerez ceste LC 401070 Stara Loka–Sv. Duh: |
|
|
vozišče 2 x 2,50 m = 5,00 m |
|
|
berma ob
pločniku 0,5 m = 1,00 m |
|
|
hodnik za pešce
levo 1,60 m = 1,60 m |
|
|
kolesarska steza
desno 1,60 m = 1,60 m |
|
|
bankina
desno 1,00 m = 1,00 m |
|
|
-------------------------------------------------- |
|
|
skupaj
cestišče = 9,70 m |
|
|
Cesta »A«
|
|
|
Cesta A je osrednja zbirna cesta novega naselja in se
odcepi od lokalne ceste LC 401070 Stara Loka–Sv. Duh v km 0 + 223,44
rekonstruiranega dela te ceste. Dolžina ceste A je 81,22 m. V km 0.28,77
cesto A prečka cesta »B«; v km 0 + 81,22 pa se cesta »A« priključi na
cesto B, kjer se tudi konča. |
|
|
S ceste A je direktno dostop do treh stanovanjskih
objektov (23, 26, 27). Cesta A bo v celoti potekala na nasipu.
|
|
|
Prečni prerez zbirne ceste A: |
|
|
vozišče 2 x 2,25 m = 4,50 m |
|
|
berma
levo 0,50 m = 0,50 m |
|
|
bankina
desno 0,50 m = 0,50 m |
|
|
-------------------------------------------------- |
|
|
skupaj
cestišče = 5,50 m |
|
|
Cesta »B«
|
|
|
Cesta B je sekundarna dostopna cesta in je sestavljena iz
treh krakov. Prvi krak (dolžine 67,44 m) poteka vzporedno z LC in služi
za dostop objektom severno in južno od nje (8 stanovanjskih objektov,
čistilna naprava in ekološki otok). Cesta B prečka cesto A in se
nadaljuje v drugem kraku (dolžine 200,46 m), ki služi za dostop objektom
severno in južno ob njej (16 stanovanjskih objektov). Ta krak poteka v
zanki, ki najprej poteka vzporedno z lokalno cesto, nakar ostro zvije (R
= 15,0 m) za 180° ter se priključi na cesto A v km 0 + 200,46. Tretji
krak, dolžine 124,03 m je nadaljevanje ceste B od konca ceste A do
obstoječe asfaltirane poti, ki povezuje obstoječe objekte severovzhodno
od območja novega naselja in služi kot dostopna cesta do predvidenih
štirih novih stanovanjskih objektov. |
|
|
Prečni prerez cesta B: |
|
|
vozišče 2 x 2,00 m = 4,00 m |
|
|
bankina ali
mulda 0,50 m = 0,50 m |
|
|
berma
0,50 m = 0,50 m |
|
|
-------------------------------------------------- |
|
|
skupaj
cestišče = 5,00 m |
|
|
Vse ceste so predvidene z enostranskim prečnim nagibom.
|
|
|
Cesta B potrebuje v krivini R = 15,0 m razširitev vozišča
tako, da je nemoteno zavijanje tovornega (smetarskega) vozila. Na
lokalni cesti so v krivinah upoštevane razširitve za srečanje tovornega
in osebnega vozila. |
|
|
Odvodnjavanje cest je urejeno preko posebne meteorne
kanalizacije. Na spodnjem robu vozišča je predvidena izvedba AB robnika.
Meteorno vodo z vozišč zajemajo požiralniki z LŽR ob robniku in jo
vodijo v meteorno kanalizacijo. V območju vkopov je na zgornjem robu
vozišča na mestu berme predvidena asfaltna mulda, ki zajema meteorno
vodo z brežin. V muldah so požiralniki z litoželezno mrežo. Meteorno
vodo z vozišča in hodnika za pešce na LC zajemajo požiralniki, ki imajo
odtok pod robnikom pločnika. |
|
|
Odvodnjavanje meteorne vode z dvorišč in streh objektov se
prav tako vodi v meteorno kanalizacijo, ki služi za odvajanje vode z
vozišča. |
|
|
1.2. Motorni promet
|
|
|
Motorni promet v novem naselju se bo odvijal po vozišču
cest »A« in »B«. |
|
|
Objekt št. 18 bo z dovozom vezan na privatno pot s parc.
št. 225/1, k.o. Stara Loka. |
|
|
1.3. Kolesarski promet
|
|
|
Kolesarski promet se bo odvijal na vozišču cest »A« in »B«
(mešani promet). |
|
|
Kolesarski promet na lokalni cesti bo potekal po
kolesarski stezi na desni strani cestišča. |
|
|
1.4. Peš promet
|
|
|
Promet pešcev se bo odvijal po enostranskem pločniku
lokalne ceste. V samem naselju pa bodo pešci hodili po vozišču cest »A«
in »B« (mešan promet). |
|
|
1.5. Mirujoči promet
|
|
|
Parkirna mesta so predvidena v sklopu gradbene parcele
posameznega objekta. Vsak stanovanjski objekt bo imel skupaj z garažnim
objektom 3–4 parkirna mesta. Skupnih parkirnih površin ni. |
|
|
2. Oskrba z vodo – vodovod
|
|
|
Po jugovzhodnem robu območja lokacijskega načrta poteka ob
cesti sekundarni javni vodovod alkaten profila 80 mm, ki je priključen
na primarno azbestno cementno cev profila 400 mm, cca 250 m JV od
obravnavanega območja. |
|
|
Za povezavo obravnavanega območja z obstoječim javnim
omrežjem je potrebno zgraditi nov povezovalni vodovod, ki bo potekal ob
lokalni cesti LC 401070. Povezovalni vodovod bo v ceveh iz nodularne
litine O 200 mm, skladno z Generalno rešitvijo oskrbe s pitno vodo
Občine Škofja Loka št. 109/05. |
|
|
Znotraj občinskega podrobnega prostorskega načrta bo
zgrajen krožni vod iz cevi iz modularne litine O 100. Hišni priključki
bodo izvedeni iz cevi PEHD DN 32/12,5, ki so uvlečene v zaščitne cevi
PEHD DN 50/10. Odcepi hišnih priključkov bodo izvedeni z navrtnimi
zasuni in teleskopskimi vgradbenimi garniturami. Vsak objekt bo
priključen preko vodomernega jaška, ki mora biti lociran na stalno
dostopnem mestu izven objekta. |
|
|
3. Oskrba z vodo – hidrantno omrežje
|
|
|
Za zaščito pred požarom je v območju lokacijskega načrta
predvidenih pet novih nadtalnih hidrantov DN 80 mm. Lokacije hidrantov
so razvidne iz situacije št. 2.13. – Zasnova projektnih rešitev,
energetske in komunalne infrastrukture M 1: 500. |
|
|
4. Odvajanje odpadnih voda
|
|
|
V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je
predviden ločen sistem odvodnjavanja komunalnih odpadnih vod:
|
|
|
– vse komunalne odpadne vode se vodijo v kanalizacijo in
na lokalno BIO ČN; |
|
|
– padavinske vode z javnih cest se vodijo v meteorno
kanalizacijo z iztokom v vodotok; |
|
|
– padavinske vode s streh in utrjenih površin ob objektih
se vodijo v meteorno kanalizacijo z iztokom v vodotok. |
|
|
Glede na namembnost objektov ni pričakovati tehnoloških
odpadnih vod. Eventuelne tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih
voditi ločeno ter pred odtokom v javno kanalizacijo obdelati do stopnje,
ki jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo.
|
|
|
4.1. Odvajanje komunalnih voda – komunalna odpadna
kanalizacija |
|
|
Komunalne odpadne vode z območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta se preko kanalov vodijo v BIO ČN znotraj območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta. Po izgradnji javnega
kanalizacijskega omrežja s priključkom na centralno čistilno napravo se
BIO čistilno napravo opusti in odstrani. |
|
|
Kanali znotraj območja OPPN so trasirani v cestah z jaški
v osi ali v sredini voznega pasu v smeri proti predvideni BIO ČN.
Globina kanalov je določena z izhodiščem, da se objekti gravitacijsko
odvodnjavajo z višine pritličja in z enakomernimi padci dna kanalov. Ne
glede na globino dotokov iz objektov, mora biti dno kanalov v globini
min. 2,0 m pod urejenim terenom zaradi križanj s padavinsko kanalizacijo
in z ostalimi komunalnimi napravami. |
|
|
Kanali dimenzije notranji premer 200 mm in posamezni hišni
priključki dimenzije premera 150 mm, morajo biti zgrajeni iz materialov
in na način, ki zagotavlja vodotesnost zgrajenega sistema, vključno z
jaški. Vsi jaški so premera 80 cm. |
|
|
Predvidena je postavitev BIO ČN 100 PE, z minimalno
možnostjo nadgradnje. Iztoka iz BIO ČN ni možno ponikati, zato je
predviden gravitacijski odvod vod v najbližji vodotok, potok Sušica.
Dolžina kanala premera O 200 mm je 720 m in je v celoti trasiran v
lokalni cesti. Na lomih trase so predvideni jaški premera 80 cm.
|
|
|
4.2. Odvajanje komunalnih voda – meteorna kanalizacija
|
|
|
Glavni meteorni kanal poteka v vozišču rekonstruiranega
dela lokalne ceste LC 401070. Služil bo odvajanju meteornih vod z
vozišča lokalne ceste, hkrati pa je glavni kanal za odvajanje meteornih
vod iz predvidenega naselja. Iztok iz meteornega kanala je na koncu
rekonstruiranega dela ceste v novozgrajeni obcestni jarek (dolžine 360
m) in poteka na severni strani obstoječe lokalne ceste, zaključi se z
zadrževalnim bazenom iz katerega je iztok v obstoječi jarek, ki prečka
lokalno cesto in se izliva v potok Sušico. |
|
|
5. Oskrba z električno energijo
|
|
|
Obravnavano območje ni opremljeno z elektroenergetskimi
napravami in objekti. Novozgrajeni objekti se bodo napajali z električno
energijo iz novo predvidene transformatorske postaje Tp Biže.
|
|
|
Med obstoječim energetskim objektom T 1031 RP Škofja Loka
in novo transformatorsko postajo Tp Biže se položi 20 kV energetski
kabel prereza 150 mm2. Trasa kablovoda poteka iz objekta RP Škofja Loka
ves čas ob levem bregu obstoječega asfaltiranega cestišča Stara Loka–Sv.
Duh do lokacije novega objekta Tp Biže, ki je locirana ob robu lokalne
ceste LC 401070 s parc. št. 1681/1, k.o. Stara Loka. |
|
|
Maksimalna moč transformatorske postaje znaša 630 kVA,
dimenzije tipskega betonskega objekta TPR-A1 so 3,00 x 2,26 x 2,79 m.
|
|
|
6. Javna razsvetljava
|
|
|
Javna razsvetljava je načrtovana ob cesti »A« in »B«.
Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo. Napajanje se izvede preko
prižigališča, ki se navezuje na predvidene Tp Biže. |
|
|
7. Plinovodno omrežje
|
|
|
Predvideni stanovanjski objekti bodo priključeni na
plinovod predvidenega odcepa PE 160. Tlak predvidenega plinovoda bo 100
mbar. |
|
|
Predvideni napajalni plinovod bo od parc. št. 1681/2, k.o.
Stara Loka potekal preko cestnega sedla Kamnitnik do glavnega uvoza v
naselje. Na uvozu v predvideno naselje se plinovod razdeli na dva odcepa
PE 110. Ena veja predvidenega plinovoda bo služila za napajanje
predvidenega naselja, druga veja pa se bo v isti smeri nadaljevala za
potrebe ostalih novopredvidenih naselij. |
|
|
Odcepna veja PE 110 za predvideno novo naselje bo preko
sekundarnih plinovodov in hišnih priključkov napajala predvidene
stanovanjske objekte, omogočala pa bo tudi napajanje obstoječih objektov
na obravnavanem območju. |
|
|
8. Telekomunikacijsko omrežje
|
|
|
Znotraj občinskega podrobnega prostorskega načrta se
predvideva izgradnja telefonskih priključkov napajanih iz telefonske
centrale Škofja Loka in KKS priključkov. Celotna predvidena ureditev se
bo navezovala na obstoječo kabelsko kanalizacijo v k.j. G37, ki se
nahaja v neposredni bližini obstoječih stanovanjskih hiš na parc. št.
1681/2, k.o. Stara Loka. |
|
|
Cevna kabelska kanalizacija bo vgrajena v predvideni
pločnik za pešce, ki poteka po parc. št. 1681/1, k.o. Stara Loka.
|
|
|
Obstoječa in predvidena projektirana kabelska kanalizacija
je razvidna iz grafičnega dela OPPN, list št. 2.13. Zasnova projektnih
rešitev energetske in komunalne infrastrukture, M 1 : 500. |
|
|
9. Ravnanje z odpadki
|
|
|
Za zbiranje odpadkov so predvidene lokacije tipskih posod
ob uvozih v objekte, na tlakovanih površinah. Zbirna in prevzemna mesta
so posode za odpadke in so ob cestah »A« in »B«. |
|
|
Ekološki otok za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov ob
čistilni napravi bo nadkrit z ravno streho zasajeno z rastlinami,
velikost pokrite ploščadi za zabojnike bo 1,80 m x 6,00 m. |
|
|
Biološke odpadke se odlaga na kompostirane površine,
predvidene na vrtu vsake stanovanjske hiše. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
20. člen |
|
|
(okoljski ukrepi) |
|
|
1. Varstvo okolja
|
|
|
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi
le-teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
|
|
|
Vplivi na okolje v času gradnje bodo časovno omejeni in se
bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja,
med izgradnjo osnovne cestne mreže, gradnjo sekundarnega komunalnega
omrežja ter v času gradnje objektov. |
|
|
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.
|
|
|
Po izgradnji severne obvoznice bodo potrebni protihrupni
ukrepi. |
|
|
2. Ohranjanje narave
|
|
|
Območje OPPN delno posega v območje naravne vrednote
Kamnitnik (ident. št. 7873), in sicer z rekonstrukcijo lokalne ceste
Stara Loka–Sv. Duh. |
|
|
3. Varstvo kulturne dediščine
|
|
|
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta posega
na enoto kulturne dediščine Škofja Loka – kulturna krajina Kamnitnik
(EŠD 16670). |
|
|
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta meji z
enoto Škofja Loka – spomenik padlim talcem za Kamnitnikom (EŠD 19001),
ki pri izvedbi gradbenih del ne sme biti ogrožena. |
|
|
4. Varstvo naravnih dobrin
|
|
|
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju in ne
posega v območje najboljših kmetijskih zemljišč ali varovanih gozdov.
|
|
|
5. Varstvo pred hrupom
|
|
|
Kolikor bodo po izgradnji severne obvoznice potrebni
protihrupni ukrepi, le-te zagotovijo investitorji oziroma lastniki
zemljišč sami in niso obveza Občine Škofja Loka. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
|
|
21. člen |
|
|
(obramba in zaščita) |
|
|
Vsi objekti na območju OPPN morajo biti dimenzionirani in
projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.
|
|
|
Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno
upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05). |
|
|
22. člen |
|
|
(stabilnost terena) |
|
|
Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi
geomehanskega poročila št. P 1705/05-710-1 o sestavi in nosilnosti
temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte na parc. št. 223,
225/5, 225/12, 225/1 – del in 500/1 – del, k.o. Stara Loka, ki ga je
izdelal ZAG Ljubljana dne 29. 11. 2005 in je priloga k Odloku o OPPN.
|
|
|
Temeljna tla posameznih objektov mora zapisniško prevzeti
geomehanik. |
|
|
23. člen |
|
|
(ostali varstveni ukrepi) |
|
|
V strateškem aktu občine na obravnavanem območju ni
predvidenih omejitev glede rešitev in ukrepov za obrambo. V območju
lokacijskega načrta je potrebno predvideti vodovodno omrežje, ki bo
zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter izvesti
hidratno omrežje. Zagotoviti je potrebno dostop za interventna vozila. |
|
|
VIII. TOLERANCE |
|
|
24. člen |
|
|
Pri določanju kote objekta so dovoljene tolerance do ± 50
cm s tem, da kota objekta in dovoz ne vplivajo na varnost cestnega
prometa. |
|
|
Dovoljene so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in
energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne
dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in
ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne
spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN. |
|
|
IX. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
25. člen |
|
|
(parcelacija) |
|
|
Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.8. Načrt lege
objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo. Načrt vsebuje
tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v
naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v
Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge načrta št.
2.8. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za
zakoličbo. |
|
|
X. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
26. člen |
|
|
(etapnost izvedbe) |
|
|
Ureditve v predvidenem območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta se bodo odvijale v fazah: |
|
|
– Prva faza obsega dograditev primarnega infrastrukturnega
omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture
predvidenega naselja in priključke nanje, izgradnja cestnega omrežja in
priključek ceste na lokalno cesto ter izgradnja infrastrukture znotraj
območja lokacijskega načrta. |
|
|
– Druga faza obsega gradnjo stanovanjskih objektov z
garažami ali s pokritimi parkirišči. |
|
|
– Tretja faza: Po izgradnji severne obvoznice se v sklopu
sistema napajanja na novo opredelijo dostopi do naselja z možnostjo
ukinitve dosedanjih dostopov in z opredelitvijo novih. |
|
|
27. člen |
|
|
(tehnični pogoji za projektiranje) |
|
|
Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je
potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam, pogoje
za varčevanje z energijo, varnost pred požari in hrupom. |
|
|
Pri načrtovanju objektov, katerih dejavnosti so pod
zdravstvenim nadzorom, je potrebno upoštevati pravilnik o higiensko in
sanitarno-tehničnih pogojih, pravilnik o higieni živil in pravilnik o
zdravstveni ustreznosti pitne vode. |
|
|
Za vse posege na območju državne ceste in v njenem
varovalnem pasu, je pred izdajo gradbenega dovoljenja k projektni
dokumentaciji (PGD) potrebno pridobiti soglasje pristojnega
soglasjedajalca. |
|
|
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi
občinskih cest morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma
prometa. Cestni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča
ceste na katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna
okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna
preglednost na območju cestnih priključkov na občinske ceste (izračunani
preglednostni trikotniki). Investitor je dolžan območje notranjih
prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno
signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati.
Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na javno
cesto ali na njej zastajati. |
|
|
28. člen |
|
|
(obveznosti v času gradnje) |
|
|
V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje
obveznosti: |
|
|
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce
prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter
skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
|
|
|
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta
zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
|
|
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo
prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se
prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala; |
|
|
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi,
vkopi); |
|
|
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času
odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
|
|
|
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh
obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; |
|
|
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri
transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; |
|
|
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje
usposobljene službe; |
|
|
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih
objektov, naprav in območij ter okolico objektov; |
|
|
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in
ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali
poškodovane; |
|
|
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno
zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji;
|
|
|
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne
objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino
zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
|
|
|
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s
smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na
podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
|
XI. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
29. člen |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt preneha veljati, ko je
izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi.
Izvedenost načrta ugotovi Občinski svet Občine Škofja Loka z odlokom. Po
prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta se
območje ureja z občinskim prostorskim načrtom. |
|
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
30. člen |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled vsem
zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Občine Škofja Loka in na
Upravni enoti Škofja Loka. |
|
|
31. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka
opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – enota Kranj. |
|
|
32. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 35003-0001/2005 |
|
|
Škofja Loka, dne 14. februarja 2008 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Škofja Loka
|
|
|
Igor Draksler l.r. |
|