|
Na podlagi 23.
člena in 175. člena
zakona o urejanju
prostora
(Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in v skladu z 18. in 98. členom Statuta
Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je Občinski svet
občine Škofja Loka na 2. izredni seji dne 19. 7. 2004 sprejel
|
|
|
O D L O K
|
|
|
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Škofja Loka za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana občine Škofja Loka
za obdobje od leta 1986 do leta 1990
|
|
|
1. UVODNE
DOLOČBE
|
|
|
1. člen
|
|
|
(1) S tem odlokom
se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana
občine Škofja Loka od leta 1986 do leta 2000 (UVG 14/86, 3/89, Uradni list
RS, št. 47/93, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01, 116/02) in srednjeročnega plana
občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (UVG 14/86, 11/87,
3/89, Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00 28/01, 116/02),
v nadaljevanju: prostorski plan, katerih strokovna gradiva sta izdelala URBI
d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana in Urbanistični inštitut RS,
Ljubljana, v letu 2003.
|
|
|
(2) Sestavni del
prostorskih sestavin plana je tudi urbanistična zasnova mesta Škofja Loka.
|
|
|
2. člen
|
|
|
Prostorske
sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Škofja Loka so
prostorski akt, s katerim občina določa osnovne usmeritve za urejanje
prostora in varstvo okolja.
|
|
|
3. člen
|
|
|
(1) Prostorski
plan vsebuje:
|
|
|
– besedilo
odloka,
|
|
|
– grafične
prikaze v merilu 1:25.000,
|
|
|
– zasnova
primarne rabe,
|
|
|
– zasnova
vodnega gospodarstva,
|
|
|
– zasnova
mineralnih surovin,
|
|
|
– zasnova
varstva okolja,
|
|
|
– zasnova
varstva pred hrupom,
|
|
|
– zasnova
poselitve,
|
|
|
– zasnova
prometnega omrežja,
|
|
|
– zasnova
vodooskrbe,
|
|
|
– zasnova
odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
|
|
|
– zasnova
oskrbe z električno energijo,
|
|
|
– zasnova
oskrbe s plinom,
|
|
|
– zasnova
ohranjanja narave,
|
|
|
– zasnova
varstva kulturne dediščine,
|
|
|
– načini
urejenja s PIA,
|
|
|
– grafične
prikaze v merilu 1:5.000,
|
|
|
– namenska
raba površin,
|
|
|
– za
urbanistično zasnovo še v merilu 1:7.500:
|
|
|
– namenska
raba površin,
|
|
|
– prometno
urejanje,
|
|
|
– zeleni
sistem,
|
|
|
– varstvo pred
hrupom,
|
|
|
– načini
urejanja,
|
|
|
– ohranjanje
narave,
|
|
|
– varstvo
kulturne dediščine,
|
|
|
– splošne
podatke o aktu in postopkih,
|
|
|
– obrazložitev
usmeritev iz odloka o prostorskem planu,
|
|
|
– mnenja
ministrstev, organov in organizacij,
|
|
|
– sklep vlade.
|
|
|
(2) Grafični
prikazi so sestavni del odloka in so izdelani v analogni in digitalni
obliki. Digitalna vsebina plana obsega: namensko rabo površin s podatki o
načinih urejanja s PIA, območja naravnih vrednot, območja kulturne
dediščine, območja varstva vodnih virov. Digitalni grafični prikazi so
izdelani na geodetski podlogi digitalnega katastrskega načrta (DKN) v
natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko
podlogo.
|
|
|
4. člen
|
|
|
Prostorski plan
določa:
|
|
|
1. UVODNE
DOLOČBE
|
|
|
2. OBMOČJE
PROSTORSKEGA PLANA
|
|
|
3. SKUPNI
INTERESI IN CILJI
|
|
|
4. USMERITVE
ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
|
|
|
4.1 Usmeritve
za funkcije naselij
|
|
|
4.2 Usmeritve
za poselitev
|
|
|
4.3 Usmeritve
za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
|
|
|
4.4 Območja
urejanja
|
|
|
5. RAZVOJ
NASELIJ
|
|
|
5.1 Osnovne
smeri prostorskega razvoja
|
|
|
5.2 Škofja
Loka
|
|
|
5.3 Naselja na
severnem delu Sorškega polja
|
|
|
5.4 Naselja
južnega dela Sorškega polja
|
|
|
5.5 Naselja na
južnem obrobju Sorškega polja
|
|
|
5.6 Naselja V
Poljanski in Selški dolini
|
|
|
5.7 Poselitev
hribovitih območij
|
|
|
6. USMERITVE
ZA UREJANJE VODOTOKOV IN ODTOČNEGA REŽIMA
|
|
|
7. USMERITVE
ZA VARSTVO NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
|
|
|
8. USMERITVE
ZA VARSTVO OKOLJA
|
|
|
8.1 Skupne
usmeritve
|
|
|
8.2 Usmeritve
za varstvo pred hrupom
|
|
|
9. USMERITVE
ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE IN DRUGE UREDITVE
|
|
|
9.1 Skupne
usmeritve za infrastrukturno urejanje
|
|
|
9.2 Usmeritve
za ureditve primarne prometne infrastrukture
|
|
|
9.3 Javni
potniški promet
|
|
|
9.4 Usmeritve
za vodne vire in omrežje za oskrbo s pitno vodo
|
|
|
9.5 Usmeritve
za odvajanje in čiščenje odpadnih vod
|
|
|
9.6 Usmeritve
za energetske vire, omrežje in naprave
|
|
|
9.7 Usmeritve
za omrežje zvez
|
|
|
9.8 Usmeritve
za ravnanje z odpadki
|
|
|
9.9 Usmeritve
za mineralne surovine
|
|
|
9.10 Usmeritve
za zaščito in reševanje
|
|
|
9.11 Usmeritve
za obrambo
|
|
|
10. ZASNOVA
NAMENSKE RABE PROSTORA
|
|
|
10.1 Zasnova
kmetijskih in gozdnih površin
|
|
|
10.2 Zasnova
poselitve
|
|
|
10.3 Zasnova
rekreacije in javnih zelenih površin
|
|
|
10.4 Zasnova
prometa
|
|
|
10.5 Zasnova
komunalne ureditve
|
|
|
11.
OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKEGA PLANA
|
|
|
11.1 Usmeritve
za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
|
|
|
11.2
Geoinformacijska podpora za odločanje
|
|
|
11.3 Merila za
odstopanje od prostorskega plana
|
|
|
11.4 Kriteriji
za dopolnjevanje prostorskega plana občine
|
|
|
11.5 Naloge,
ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami
|
|
|
11.6
Upravljanje z novimi stavbnimi zemljišči in prenova območij
|
|
|
12.
URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA ŠKOFJA LOKA
|
|
|
13. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
2. OBMOČJE
PROSTORSKEGA PLANA
|
|
|
5. člen
|
|
|
(1) S prostorskim
planom Občine Škofja Loka se določajo usmeritve za celotno območje Občine
Škofja Loka.
|
|
|
(2) Urbanistična
zasnova obravnava strnjeno poselitveno območje Škofje Loke in planirana
območja za dolgoročni prostorski razvoj mesta.
|
|
|
3. SKUPNI
INTERESI IN CILJI
|
|
|
6. člen
|
|
|
(1) Pomembnejši
skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Škofja Loka so:
|
|
|
1. spodbujanje
nadaljnjega razvoja Škofje Loke v smeri subregionalnega centra z
zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj ustreznih dejavnosti, tako da
se centralne dejavnosti prednostno umeščajo v mestno jedro ali v njegovo
neposredno bližino, s čimer se zagotovi njegov nadaljnji kakovostnejši
razvoj,
|
|
|
2.
zagotavljanje površin za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj
naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
|
|
|
3.
zagotavljanje površin in drugih pogojev za gospodarski razvoj v smeri
diverzifikacije gospodarske strukture in ustvarjanja novih delovnih mest,
predvsem tehnološko zahtevnejših programov in ekološko sprejemljivih
programov,
|
|
|
4. spodbujanje
stanovanjske gradnje (socialnih, neprofitnih in profitnih stanovanj) z
zagotavljanjem ustreznih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje
lokalnih stanovanjskih potreb,
|
|
|
5. spodbujanje
regeneracije, reurbanizacije in prenove opuščenih ali neustrezno
izkoriščenih stavbnih zemljišč v naseljih,
|
|
|
6. spodbujanje
prenove mestnega jedra in drugih območij skladno z vrednotami ohranjanja
kulturne dediščine,
|
|
|
7.
zagotavljanje površin za dolgoročni razvoj visokega in višjega šolstva,
|
|
|
8. razvijanje
ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem
ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih
dejavnosti,
|
|
|
9. razvijanje
lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih
poselitve,
|
|
|
10. razvijanje
kolesarskih in peš povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih,
športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
|
|
|
11.
zagotovitev ustreznih prostorov za razvijanje sistema parkiraj in pelji v
naseljih ob železniški progi Jesenice – Ljubljana.
|
|
|
(2) Drugi cilji so
še:
|
|
|
1. spodbujanje
trajnostnega razvoja v turizmu, predvsem izboljšanje kakovosti in
dopolnjevanje obstoječe turistične infrastrukture,
|
|
|
2. omejevanje
velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta, ki bi škodila razvoju mesta,
|
|
|
3. izboljšanje
prometnih razmer in razvoj javnega prometa, na območju Škofje Loke z
zagotovitvijo prostorov za postajališča in obračališča avtobusov,
|
|
|
4. komunalna
sanacija obstoječih območij in celovita infrastrukturna ureditev novih
območij poselitve,
|
|
|
5. izboljšanje
bivalnih in delovnih razmer,
|
|
|
6. izboljšanje
urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
|
|
|
7. izboljšanje
razmer za šport in rekreacijo,
|
|
|
8.
zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo.
|
|
|
4. USMERITVE ZA
RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
|
|
|
7. člen
|
|
|
4.1 Usmeritve
za funkcije naselIj
|
|
|
(1) Sub-regionalno
središče: Škofja Loka se razvija kot sub-regionalno središče, občinsko
središče in mestno središče. Dejavnosti regionalne ravni so: oskrbne
funkcije na ožji regionalni (medobčinski) ravni, upravne funkcije upravne
enote, srednješolsko in višješolsko izobraževanje, vseživljenjsko
izobraževanje (Ljudska univerza), Center slepih in slabovidnih, dom
starejših občanov, zdravstveni dom, kino, gledališče, knjižnica, muzej,
športna dvorana. Dejavnosti občinske ravni so: oskrbne funkcije na občinski
ravni, upravne funkcije lokalne skupnosti, predšolsko varstvo, osnovno
izobraževanje, knjižnica, glasbena šola. Mestno središče sestavljata mestno
jedro in novo središče.
|
|
|
(2) Krepitev
lokalnih oskrbnih središč: obstoječe dejavnosti so v naseljih deloma že
razvite, planirana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih
dejavnosti. Lokalno oskrbno središče obsega dejavnosti za osnovno oskrbo,
vrtec in pošto. Pri razporeditvi dejavnosti se upošteva možnost peš dostopa
čim večjemu številu prebivalcev. Naselja z značajem lokalnega oskrbnega
središča so Gabrk, Bukovica, Sv. Duh in Reteče.
|
|
|
(3) Oskrbna
središča: Oskrbna središča v mestnem območju so Podlubnik in Frankovo
naselje. V planiranih poselitvenih območjih in v naseljih s planiranim
intenzivnejšim razvojem se zagotovijo oskrbna središča, ki bodo omogočala
dnevno oskrbo in nudila osnovne storitve.
|
|
|
8. člen
|
|
|
4.2 Usmeritve
za poselitev
|
|
|
Občina bo pri
nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:
|
|
|
1. podpirala
strnjenost poselitve, tako da bo:
|
|
|
– poselitev
usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje
stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,
|
|
|
– širitev naselij
izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
|
|
|
– preprečevala
nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin
razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo in se s tem dosega
racionalnejšo infrastrukturno ureditev,
|
|
|
– preprečevala
zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
|
|
|
– omogočala
prostorsko širitev hribovskih in perspektivnih kmetij izven ureditvenih
območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne
krajine,
|
|
|
2. podpirala
ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo:
|
|
|
– s prostorskimi
izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in
arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor,
|
|
|
– varovala obvodni
prostor pred neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi,
|
|
|
– varovala
krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,
|
|
|
– ohranjala
kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo,
|
|
|
3. zagotavljala
skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
|
|
|
– s prostorskimi
izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst
dejavnosti za posamezno rabo površin, da bi zagotovili preplet bivanja, dela
ter turističnega razvoja,
|
|
|
– dejavnosti na
primeren in nekonflikten način usmerjale v prostor,
|
|
|
– dejavnosti, ki
imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti
vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti,
|
|
|
4. izboljševala
infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:
|
|
|
– opremljala
planirana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno
opremljenost naselij,
|
|
|
– zagotovila
varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav,
|
|
|
– spodbujala
ureditev javnih izven nivojskih parkirišč na obrobju mestnega jedra in v
območju mestnega središča,
|
|
|
5. omejevala
posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:
|
|
|
– nadaljevanje
razpršene poselitve,
|
|
|
– povečevanja
obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture,
|
|
|
– spreminjanja
pomožnih objektov v sekundarna bivališča,
|
|
|
– spreminjanja
sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v hribovskih in od
infrastrukture odmaknjenih območjih.
|
|
|
9. člen
|
|
|
4.3 Usmeritve
za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
|
|
|
Usmeritve za
razporejanje dejavnosti so določene glede na planirano pretežno namembnost
območij in površin. Usmeritve za dejavnosti so določene za:
|
|
|
1. območja in
površine za poselitev,
|
|
|
2. območja in
površine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi,
|
|
|
3. površine, ki
niso namenjene poselitvi.
|
|
|
10. člen
|
|
|
Območja in
površine za poselitev
|
|
|
(1) Območja, ki so
namenjena za poselitev so:
|
|
|
1. območja za
stanovanja (S)
|
|
|
2. območja za
stanovanja z eno ali dvostanovanjskimi stavbami (SE)
|
|
|
3. območja za
stanovanja z večstanovanjskimi stavbami (SV)
|
|
|
4. območja za
stanovanja posebnega namena (SS)
|
|
|
5. območja
počitniških hiš (SP)
|
|
|
6. območja za
stanovanja in kmetije (SK)
|
|
|
7. območja za
stanovanja in kmetije izključno za kmetije (SKk)
|
|
|
8. območja
proizvodnih dejavnosti (P)
|
|
|
9. območja za
industrijo (PI)
|
|
|
10. območja za
druge proizvodne dejavnosti (PD)
|
|
|
11. območja
javne infrastrukture (D)
|
|
|
12. območja za
vzgojo in izobraževanje (DI)
|
|
|
13. območja za
dejavnosti kulture (DK)
|
|
|
14. območja za
šport (DS)
|
|
|
15. območja za
zdravstvo (DZ)
|
|
|
16. območja za
verske dejavnosti (DC)
|
|
|
17. območja
mešane rabe (M)
|
|
|
18. območja
urbanih središč (MS)
|
|
|
19. območja
storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti (MP)
|
|
|
20. posebna
območja (MB)
|
|
|
21. turistična
območja z nastanitvijo (MT)
|
|
|
22. območja za
šport, rekreacijo in zelene površine (Z)
|
|
|
23. območja za
šport in rekreacijo (ZS)
|
|
|
24. območja za
druge zelene površine (ZD)
|
|
|
25. parki (ZP)
|
|
|
26.
pokopališča (ZK).
|
|
|
(2) Območja in
površine, ki so namenjena gospodarski infrastrukturi so:
|
|
|
27. območja
prometne infrastrukture (I)
|
|
|
28. območja
telekomunikacijske infrastrukture (T)
|
|
|
29. območja
energetske infrastrukture (E)
|
|
|
30. območja za
oskrbo z električno energijo (EE)
|
|
|
31. območja za
oskrbo s plinom (EP)
|
|
|
32. območja
komunalne in okoljske infrastrukture (O)
|
|
|
33. območja za
oskrbo z vodo (OV)
|
|
|
34. območja
čiščenje odpadnih vod (OC)
|
|
|
11. člen
|
|
|
V območja in
površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti:
|
|
|
1. območja za
stanovanja (S) so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne
infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovine
|
|
|
2. območja za
stanovanja z eno- ali dvostanovanjskimi stavbami (SE) so namenjena bivanju v
eno-, dvo ali večstanovanjskimi (enodružinskimi) stavbami nižje gostote in
dopolnilnimi oblikami dela na domu
|
|
|
3. območja za
stanovanja z večstanovanjskimi stavbami (SV) so namenjena bivanju v
večstanovanjskih stavbah srednje in višje gostote in dopolnilnimi oblikami
dela na domu
|
|
|
4. območja za
stanovanja posebnega namena (SS) so namenjena bivanju posebnih skupin
prebivalcev (npr. samski domovi, domovi za stare...)
|
|
|
5. območja
počitniških hiš (SP) so namenjena občasnemu bivanju, počitku in oddihu
|
|
|
6. območja za
stanovanja in kmetije (SK) so namenjena bivanju, kmetijam in spremljajočim
dejavnostim javne infrastrukture, storitvenim dejavnostim in trgovini
|
|
|
7. območja za
kmetije (SKk) so namenjena kmetijam (bivanju in kmetijskim gospodarskim
objektom) ter dopolnilnim dejavnostim na kmetiji
|
|
|
8. območja
proizvodnih dejavnosti (P) so namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim
|
|
|
9. območja za
industrijo (PI) so namenjena industiji, proizvodnim dejavnostim
|
|
|
10. območja za
druge proizvodne dejavnosti (PD) so namenjena skladiščenju,proizvodnim in
servisnim dejavnostim,
|
|
|
11. območja javne
infrastrukture (D) so namenjena za potrebe izvajanja vzgoje in
izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave
in opravljanja verskih dejavnosti
|
|
|
12. območja za
vzgojo in izobraževanje (DI) so namenjena izobraževanju, znanstvenemu in
raziskovalnemu delu
|
|
|
13. območja za
dejavnosti kulture (DK) so namenjena kulturnim dejavnstim, razvedrilu,
knjižnicam, muzejem in spremljajočim dejavnostim
|
|
|
14. območja za
šport (DS) so namenjena za športnim dejavnostim in rekreaciji (pretežno v
objektih)
|
|
|
15. območja za
zdravstvo (DZ) so namenjena zdravstvu, bolnišnični in zavodski oskrbi
|
|
|
16. območja za
verske dejavnosti (DC) so namenjena opravljanju verskih dejavnosti
|
|
|
17. območja mešane
rabe (M) so namenjena bivanju, trgovskim, proizvodnim in storitvenim
dejavnostim
|
|
|
18. območja
urbanih središč (MS) – centralno območje, so pretežno namenjena za trgovino,
gostinstvo, storitve, kulturo, javno upravo in stanovanja
|
|
|
19. območja
storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti (MP) so namenjena za
proizvodnjo, trgovino, storitve in za stanovanja
|
|
|
20. posebna
območja (MB) so namenjena za trgovino in storitve
|
|
|
21. turistična
območja z nastanitvijo (MT) so namenjena pretežno gostinskim nastanitvenim
dejavnostim s spremljajočimi dejavnostmi gostinske storitve prehrane,
trgovine in storitev
|
|
|
22. območja za
šport, rekreacijo in zelene površine (Z) so namenjena za šport in rekreacijo
na prostem in za urejene javne zelene površine
|
|
|
23. območja za
šport in rekreacijo (ZS) so namenjena za šport in rekreacijo na prostem
(pretežno brez objektov)
|
|
|
24. območja za
druge zelene površine (ZD) so namenjena pasivni rekreaciji, oddihu, pretežno
so to proste javne zelene površine
|
|
|
25. parki (ZP) so
območja urejenih javnih zelenih površin
|
|
|
26. pokopališča
(ZK) so namenjena pokopavanju.
|
|
|
(opomba: namenska
raba je smiselno privzeta po Pravilniku o pripravi prostorskih sestavin
dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki,
Uradni list RS, 20/03, oznake z eno črko pomenijo osnovno namensko rabo
prostora, oznake z dvema črkama pa podrobnejšo namensko rabo).
|
|
|
12. člen
|
|
|
Površine, ki
niso namenjene poselitvi
|
|
|
(1) Površine, ki
niso namenjene poselitvi, so:
|
|
|
1. površine
kmetijskih zemljišč (K)
|
|
|
2. površine
gozdov (G)
|
|
|
3. površine
površinskih voda (V)
|
|
|
4. površine
mineralnih surovin (LN)
|
|
|
5. površine
mineralnih surovin – sanacija v kmetijske površine (LNk)
|
|
|
6. površine
mineralnih surovin – sanacija v gozdne površine (LNg)
|
|
|
7. površine za
potrebe obrambe (OB)
|
|
|
8. površine za
potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N)
|
|
|
(2) Na posameznih
površinah ali njihovih delih, ki niso namenjene poselitvi, so kot
prekrivajoča raba določena še območja za rekreacijo (R). V območjih
prekrivajoče rabe se osnovna raba ne spreminja. Območja prekrivajoče rabe so
grafično določena v namenski rabi površin.
|
|
|
13. člen
|
|
|
4.4
Območja urejanja |
|
|
(1) V Občini
Škofja Loka se bodo dejavnosti usmerjale v prostor, skladno z grafično
določeno namensko rabo površin. Območja urejanja so razvidna v tabeli 1
(priloga 1).
|
|
|
(2) Raba površin
je grafično določena na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v
analogni in digitalni obliki. Osnova za prikaz razmejitev in za uporabo
prostorskega plana v merilu 1:5000 je izključno usklajen in geolociran
digitalni katastrski načrt (DKN).
|
|
|
5. RAZVOJ
NASELIJ
|
|
|
14. člen
|
|
|
5.1 Osnovne
smeri prostorskega razvoja
|
|
|
Prostorski razvoj
naselij bo usmerjen:
|
|
|
1. v večji meri v
mesto Škofja Loka, s prenovo in prestrukturiranjem obstoječih površin in na
nove površine,
|
|
|
2. intenzivneje se
razvijajo lokalna oskrbna središča,
|
|
|
3. naselja na
severnem delu Sorškega polja se razvijajo (širijo) za lastne potrebe
(površine za bivanje in delo – obrti...),
|
|
|
4. naselja na
južnem obrobju Sorškega polja se razvijajo (širijo) za lastne potrebe
(površine za bivanje in delo – obrti...),
|
|
|
5. gručasta
naselja v obeh dolinah se razvijajo (širijo) za lastne potrebe (površine za
bivanje in delo – obrti...),
|
|
|
6. v hribovitih
območjih s pretežno razpršeno poselitvijo in značilnim vzorcem razloženih
naselij, se omogoča bivanje in delo (zagotavljanje zadostnih stavbnih
zemljišč za krajevne potrebe),
|
|
|
7. obstoječa
območja za proizvodnjo se bodo prestrukturirala in nadalje urejala za
potrebe proizvodnih dejavnosti,
|
|
|
8. v zagotavljanje
novih površin za proizvodne dejavnosti v Škofji Loki od Trate proti
Godešiču, v drugih naseljih pa glede na prostorske možnosti,
|
|
|
9. v izboljšavo,
prenovo in novo opremljanje s komunalno infrastrukturo.
|
|
|
15. člen
|
|
|
5.2 Škofja Loka
|
|
|
Osnovne smeri
bodočega razvoja Škofje Loke so:
|
|
|
1. prenova
mestnega jedra,
|
|
|
2. reurbanizacija
novega središča, opuščenih zemljišč vojašnice in drugih neustrezno
izkoriščenih zemljišč,
|
|
|
3. nova
poselitvena območja na severnem obrobju Kamnitnika in deloma na Žolščah.
|
|
|
Navedene smeri
mestnega razvoja bo spremljalo prometno urejanje obvoznih cest in izboljšave
notranjega – mestnega omrežja.
|
|
|
16. člen
|
|
|
5.3 Naselja na
zahodnem robu Sorškega polja
|
|
|
Naselja na
severnem delu Sorškega polja se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem
se zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve…). Naselja se širijo z
dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se planira
in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.
|
|
|
17. člen
|
|
|
5.4 Naselja
južnega dela Sorškega polja
|
|
|
Naselja Godešič,
Reteče in Gorenja vas – Reteče se v povezavi z razvojem javnega potniškega
prometa na železnici intenzivneje razvijajo v funkcionalno zaokrožena
lokalna oskrbna središča. Po uvedbi sposobnejšega javnega prometa po
železnici (mestna železnica do Ljubljane) se razvoj lahko še intenzivira.
Pas ob železnici se varuje za dolgoročno ureditev postajališča s
spremljajočimi dejavnostmi. V Retečah se obstoječa industrijska cona še
vedno namenja za proizvodne in storitvene dejavnosti s sočasnim urejanjem
cestnega omrežja.
|
|
|
18. člen
|
|
|
5.5 Naselja na
južnem obrobju Sorškega polja
|
|
|
Naselja na južnem
obrobju Sorškega polja (Hosta, Pungert, Gosteče, Draga) se razvijajo/širijo
za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti,
storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na
obrobju, tako da se vzdržuje značilen gručasti vzorec poselitve. Nova
poselitev se planira in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne
prometne razmere.
|
|
|
19. člen
|
|
|
5.6 Naselja v
Poljanski in Selški dolini
|
|
|
Naselja v obeh
dolinah se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi
površine za delo (obrti, storitve…). Naselja se širijo z dopolnjevanjem
vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen gručasti
vzorec poselitve. Nova poselitev se planira in ureja tako, da se sočasno
rešuje tudi neustrezne prometne razmere.
|
|
|
20. člen
|
|
|
5.7 Poselitev
hribovitih območij
|
|
|
V hribovitem
delu občine se ohranja poselitev in dejavnosti – zaposlitev (kmetijstvo,
turizem). Za razvoj kmetijstva se omogoča stavbna zemljišča oziroma takšen
način širitve, ki bo spodbujevalno deloval na ohranjanje in razvoj poselitve
in dela v teh območjih.
|
|
|
6. USMERITVE ZA
UREJANJE VODOTOKOV
|
|
|
IN ODTOČNEGA
REŽIMA
|
|
|
21. člen
|
|
|
(1) Pri urejanju
prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati
varstvene pasove vodotokov, ki znašajo:
|
|
|
– za Soro (od
sotočja dolvodno) v širini 10 m od zgornjega roba brežine,
|
|
|
– za druge
vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.
|
|
|
V tem pasu mora
biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih
ovir ni dopustna.
|
|
|
(2) Graditev v
varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna.
Graditev objektov prav tako ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta nad
koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj.
|
|
|
(3) Dosedanje
retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v
naravnih razmerah. Za uravnavanje odtočnega režima so planirani suhi
zadrževalniki, ki se podrobneje opredelijo v fazi izvedbe posameznega
zadrževalnika. Posegi v območjih planiranih zadrževalnikov so omejeni, niso
dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali njihovo kasnejšo izvedbo.
|
|
|
(4) Vegetacijske
pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne
ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v
naravnem okolju.
|
|
|
7. USMERITVE ZA
OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE
|
|
|
22. člen
|
|
|
(1) Občina se bo v
bodoče še naprej zavzemala za ohranjanje narave in kulturne dediščine. Poleg
varstva naravnih vrednot, spomenikov in dediščine, se bo občina zavzemala za
ohranjanje dediščine, kvalitet kulturne krajine, krajinske podobe obvodnega
prostora in kvalitetnih značilnosti urbanističnega in arhitekturnega
oblikovanja.
|
|
|
(2) V Občini
Škofja Loka se območja ohranjanja narave varujejo na podlagi veljavnih
predpisov za ohranjanje narave. Evidenca območij ohranjanja narave je
priloga prostorskega plana, navedena je v seznamu v prilogi 3 k temu odloku
in prikazana v grafičnih prikazih v merilu 1:25.000 in 1:5.000.
|
|
|
(3) Na območju
Občine Škofja Loka se kulturna dediščina varuje na podlagi veljavnih
predpisov za varstvo kulturne dediščine. Evidenca kulturne dediščine je
priloga prostorskega plana, navedena v seznamu v prilogi 4 k temu odloku in
prikazana v grafičnih prikazih v merilu 1:25.000 in 1:5.000.
|
|
|
8. USMERITVE ZA
VARSTVO OKOLJA
|
|
|
23. člen
|
|
|
8.1 Skupne
usmeritve
|
|
|
Občina bo aktivno
izvajala državne usmeritve in predpise za varstvo tal, vode, zraka in
izvajala varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem. Usmeritve bo
izvajala s prostorskimi izvedbenimi akti, neposrednim urejanjem
infrastrukture in drugimi ukrepi.
|
|
|
24. člen
|
|
|
8.2 Usmeritve
za varstvo pred hrupom
|
|
|
(1) V čistih
stanovanjskih območjih, v območjih sekundarnih bivališč, za domove za stare,
za varstvo otrok in izobraževanje, rekreacijskih območjih in pokopališčih so
dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni
hrupa, kot jih za II. območje dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju.
|
|
|
(2) V območjih
mešane rabe, mestnih središčih, na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč
so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže
ravni hrupa, kot jih za III. območje dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem
in življenjskem okolju.
|
|
|
(3) V območjih za
proizvodne dejavnosti, storitve in servise, trgovino na debelo, gospodarsko
infrastrukturo so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo,
ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopuščajo o hrupu v naravnem
in življenjskem okolju.
|
|
|
(4) V IV. območju
varstva pred hrupom se vsi ostoječi stanovanjski objekti v teh območjih
varujejo oziroma urejajo pod pogoji za III. območje varstva pred hrupom.
|
|
|
(5) V II. območjih
varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji
za III. stopnjo varstva, pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od
osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah znaša 15 m na vsako strah
od roba ceste.
|
|
|
9. USMERITVE ZA
INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE IN DRUGE UREDITVE
|
|
|
25. člen
|
|
|
9.1 Skupne
usmeritve za infrastrukturno urejanje
|
|
|
(1)
Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in
gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost
se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno in zastarelo komunalno in
energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja
onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter drugih naravnih vrednot.
|
|
|
(2) Na stavbnih
zemljiščih, ki so planirana za bodoče – novo opremljanje ali preurejanje, je
potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske
infrastrukture in zvez.
|
|
|
(3) Obnova
infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih
območij. Na območjih, kjer se ureja prometne površine ali druga
infrastruktura (novogradnje ali obnovitve), se na posameznem urejanem odseku
istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in
naprave infrastrukture.
|
|
|
(4) Za obstoječe
in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor
treba upoštevati v tem planu določene varstvene pasove in pogoje
upravljalcev naprav.
|
|
|
26. člen
|
|
|
9.2 Usmeritve
za ureditve primarne prometne infrastrukture
|
|
|
Urejanje primarne
prometne infrastrukture bo potekalo v več korakih:
|
|
|
1. izgradnja
obvoznic:
|
|
|
– Poljanska –
južna obvoznica,
|
|
|
– Selška – severna
obvoznica,
|
|
|
2. izgradnja
drugega tira železniške proge Ljubljana – Jesenice z rekonstrukcijo
železniške postaje v Škofji Loki,
|
|
|
3. javni potniški
promet bo potekal tudi po železnici, zato se uredijo oziroma izboljšajo
postajališča na železnici za potrebe primestnega prometa s P&R sistemom
(park & ride = parkiraj in pelji), izboljša se povezava z mestom; s
prostorskim planom in namensko rabo se varujejo območja za ureditev
postajališč s spremljajočimi parkirišči in dejavnostmi,
|
|
|
4. izboljšava
povezave na avtocestni sistem Jeprca – Povodje in Jeprca – Šentvid.
|
|
|
27. člen
|
|
|
9.3 Javni
potniški promet
|
|
|
(1) Za potrebe
izboljšanja medkrajevne povezanosti si bo občina prizadevala vzpostaviti
sodoben in učinkovit sistem javnega prometa.
|
|
|
Za učinkovito
delovanje primestnega prometa se uredijo postajališča primestne železnice,
ki morajo biti dobro dostopna, imeti parkirišča (P&R sistem – parkiraj in
pelji) ter spremljajoče dejavnosti (oskrba), tako da te lokacije postanejo
čim privlačnejše za uporabnike.
|
|
|
(2) Javni potniški
promet z avtobusi se spodbuja (v prostorskem pogledu) z razporeditvijo
postajališč v težišču povpraševanja, njihovo dobro dostopnostjo in s
kakovostno ureditvijo postajališč.
|
|
|
28. člen
|
|
|
9.4 Usmeritve
za vodne vire in omrežje za oskrbo s pitno vodo
|
|
|
Usmeritve za vodne
vire in za oskrbo s pitno vodo so:
|
|
|
– varovanje
zajetih in potencialnih vodnih virov,
|
|
|
– dograditev
vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja,
|
|
|
– izboljšanje
(sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, tako da se zmanjšajo
izgube vodnih količin v omrežju, da se zagotovi dobra razporeditev vodnih
količin, povezanost omrežja in varnost v primeru nesreč.
|
|
|
29. člen
|
|
|
9.5 Usmeritve
za odvajanje in čiščenje odpadnih vod
|
|
|
Usmeritve za
odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
|
|
|
– zagotovitev
čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja,
|
|
|
– dograditev
omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega
omrežja ter obnova obstoječega omrežja,
|
|
|
– ureditev
čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav za razložena
naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,
|
|
|
– sanacija
obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih
površin.
|
|
|
30. člen
|
|
|
9.6 Usmeritve
za energetske vire, omrežje in naprave
|
|
|
Usmeritve za
energetske vire, omrežje in naprave so:
|
|
|
– občina v
nadaljnjem razvoju ne bo podpirala energetske izrabe vodotokov,
|
|
|
– oskrbo z
električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno (v kabelski
kanalizaciji),
|
|
|
– na območjih
strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo
lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov,
|
|
|
– na območjih
redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri,
|
|
|
– oskrba s plinom
se dolgoročno zagotavlja na vseh poselitvenih območjih, prednostno pa na
območju Škofje Loke in naselij v bližini.
|
|
|
31. člen
|
|
|
9.7 Usmeritve
za omrežje zvez
|
|
|
S sistemi zvez se
bo nadaljevalo opremljanje vseh naselij, da bi na ta način omogočili
kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje.
|
|
|
32. člen
|
|
|
9.8 Usmeritve
za ravnanje z odpadki
|
|
|
Usmeritve za
ravnanje z odpadki so:
|
|
|
– občina bo
spodbujala selektivno zbiranje trajnih odpadkov,
|
|
|
– občina bo
zagotovila možnosti kompostiranja gospodinjskih in drugih razgradljivih
odpadkov za skupne potrebe, istočasno pa bo občina spodbujala kompostiranje
in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov
(gospodinjstva individualno),
|
|
|
– deponiranje
gradbenih odpadkov se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih
kopov mineralnih surovin,
|
|
|
– občina bo skupaj
s svojimi službami sprotno odstranjevala nelegalna odlagališča odpadkov in
izvajala ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.
|
|
|
33. člen
|
|
|
9.9 Usmeritve
za mineralne surovine
|
|
|
(1) Za potrebe
pridobivanja mineralnih surovin so planirana območja za eksploatacijo (LN).
Območja eksploatacije se po zaključku pridobivanja sanirajo v primarno rabo,
ki obdaja posamezno območje eksploatacije (gozd, kmetijske površine).
|
|
|
(2) Za vzdrževanje
lokalnih cest so dopustne ureditve krajevnih peskokopov.
|
|
|
34. člen
|
|
|
9.10 Usmeritve
za zaščito in reševanje
|
|
|
Poleg usmeritev za
urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor
upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih plazov.
Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
|
|
|
35. člen
|
|
|
9.11 Usmeritve
za obrambo
|
|
|
Za področje
obrambe so perspektivna naslednja območja:
|
|
|
– Pasja ravan,
območje izključne rabe
|
|
|
– Crngrob, območje
izključne rabe.
|
|
|
10. ZASNOVA
NAMENSKE RABE PROSTORA
|
|
|
36. člen
|
|
|
10.1 Zasnova
kmetijskih in gozdnih površin
|
|
|
(1) S prostorskim
planom so opredeljena najkvalitetnejša in druga kmetijska zemljišča, ki so
prikazana grafično.
|
|
|
(2) Gozdne
površine so v prostorskem planu opredeljene kot lesno proizvodni gozdovi,
varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi posebnega namena na podlagi
razmejitev iz gozdno gospodarskih načrtov za posamezne gozdno gospodarske
enote v območju Občine Škofja Loka. Gozdne površine v okolici mesta Škofja
Loka so razvrščeni v gozdove posebnega namena in imajo rekreacijsko in
estetsko funkcijo (zeleni obroč Škofje Loke).
|
|
|
37. člen
|
|
|
10.2 Zasnova
poselitve
|
|
|
(1) Poselitev se
usmerja v ureditvena območja naselij. Dejavnosti se usmerjajo v skladu s
plansko opredeljeno namembnostjo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru
posamezne pretežne namenske rabe. Vrste dejavnosti za posamezno namembnost
so opredeljene tako, da se z namensko rabo ne ustvarja stroga delitev na
posamezne ločene vrste rab, temveč se dopušča preplet dejavnosti. V
posameznih rabah (območjih urejanja) se omejujejo tiste dejavnosti, ki
prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko
predstavljajo omejitev ali razvrednotenje osnovne rabe.
|
|
|
(2) Zasnova
poselitve za vsa naselja v občini je opredeljena z usmeritvami za
razporejanje dejavnosti in rabo prostora v 7. do 18. členu tega odloka ter v
grafičnih prikazih namenske rabe.
|
|
|
(3) S prostorskimi
izvedbenimi akti se plansko določena namenska raba podrobneje določi za
posamezna območja in površine, dopustne vrste dejavnosti lahko za posamezno
območje urejanja odstopajo od plansko določene rabe glede na značaj območja
ali usmeritev za bodoči razvoj, vendar tako, da se s tem prekomerno ne
povečajo obremenitve okolja, da se ne spremeni pretežna namembnost
posameznega območja urejanja. Odstopanja od pretežne rabe so dopustna, če
ima nova raba značaj dopolnilne dejavnosti k osnovni rabi območja.
|
|
|
38. člen
|
|
|
10.3 Zasnova
rekreacije in javnih zelenih površin
|
|
|
(1) Rekreacija je
v prostorskem planu določena:
|
|
|
– v območjih za
rekreacijo (izključne rabe),
|
|
|
– v območjih za
rekreacijo kot prekrivajoča raba, kjer se osnovna raba (kmetijske površine,
gozd, voda) ne spreminja.
|
|
|
(2) Za območje
smučišč Starega vrha je planirano območje prekrivajoče rabe, v planiranem
območju se dopuščajo ureditve smučišč in naprav za rekreacijo.
|
|
|
(3) Rekreacija se
usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo, tudi v naravno okolje, kjer
za te potrebe niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Za učinkovitejše
urejanje rekreacije v naravnem okolju je določen zeleni pas Škofje Loke in
drugi gozdovi posebnega namena z rekreacijsko funkcijo. Rekreacija v
naravnem okolju se usmerja tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo
predvsem rekreacijske poti.
|
|
|
39. člen
|
|
|
10.4 Zasnova
prometa
|
|
|
Obstoječe prometno
omrežje je dobro razvito in večinoma ustrezno, izboljšuje se z
rekonstrukcijami posameznih odsekov. Promet v obe dolini, ki sedaj poteka
skozi mesto, se rešuje z obvoznicama. Planirana je izboljšava cestne
povezave proti Jeprci in navezava na avtocesto. V nekaterih območjih Škofje
Loke, Grenca in Reteč se izboljšuje notranje prometno omrežje.
|
|
|
40. člen
|
|
|
Obvozne ceste
|
|
|
(1) V Škofji Loki
sta planirani južna in severna obvozna cesta. Obe cesti potekata po obodu
strnjenega naselja, trasi pa sta določeni grafično s stavbnimi zemljišči,
severna obodna cesta pa tudi z območjem omejene rabe v namenski rabi površin
v merilu 1:5000. Za obe cesti je planirano urejanje z lokacijskim načrtom.
|
|
|
41. člen
|
|
|
Izboljšanje
prometnega omrežja v Škofji Loki in drugih naseljih
|
|
|
(1) Prometno
omrežje v mestu Škofja Loka se dograjuje z nekaterimi novimi povezavami, za
katere so v grafičnih prikazih določene trase in varstveni pasovi.
|
|
|
(2) V drugih
naseljih se prometno omrežje dopolnjuje z novimi povezavami za potrebe
razvojnih območij, v Retečah pa tudi za izboljšavo dostopnosti obstoječega
naselja južno od železnice.
|
|
|
42. člen
|
|
|
Kolesarske
poti, steze in povezave
|
|
|
(1) V skladu z
usmeritvami iz prostorskega plana RS se varujejo površine za ureditev
kolesarskih poti regionalnega pomena iz Kranja in iz Ljubljane preko Medvod
v Poljansko in Selško dolino.
|
|
|
(2) Kolesarske
steze se uredijo tudi med posameznimi naselji, zlasti v smereh šolskih poti,
v ta namen se varujejo potrebni odmiki od obstoječih prometnih površin za
dolgoročne ureditve kolesarskih stez.
|
|
|
(3) Glede na
prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč se kolesarske poti in steze
izvajajo v čim večji meri na samostojnem vozišču, ločeno od drugih vrst
prometa.
|
|
|
43. člen
|
|
|
10.5 Zasnova
komunalne ureditve
|
|
|
(1) S prostorskim
planom so določene lokacije za čistilne naprave pod Suho, pod Lipico in pod
Retečami.
|
|
|
(2) Osnovno
omrežje za odvod fekalnih vod se dograjuje v celovit sistem.
|
|
|
(3) Vsa nova
poselitvena območja je treba predhodno celovito komunalno urediti, komunalna
oprema se lahko izvaja za posamezne zaključene urejevalne faze.
|
|
|
11. OPREDELITVE
ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKEGA PLANA
|
|
|
44. člen
|
|
|
11.1 Usmeritve
za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
|
|
|
(1) Območja, ki se
urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) oziroma prostorskim redom
(po novem ZUREP): S PUP se ureja celoten prostor občine, razen območij
veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. S PUP se začasno urejajo tudi
območja planiranih prostorskih izvedbenih načrtov, do njihovega sprejetja.
Prostor občine se ureja s:
|
|
|
– PUP za mesto
Škofja Loka,
|
|
|
– PUP za
zunajmestni (podeželski) prostor občine.
|
|
|
Veljavni PUP se
dopolnijo oziroma nadomestijo z novimi PUP, na podlagi sprejetih sprememb in
dopolnitev plana. Do sprejetja sprememb in dopolnitev PUP ostaneta v veljavi
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Občini
Škofja Loka, za območje Občine Škofja Loka, Uradni list RS 67/99, 68/99,
115/00 in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev
za območje mikrocelot Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše in Grenc M 1:2500,
Uradni list RS, št. 24/92, 115/00 in 28/01.
|
|
|
(2) Območja
planiranih prostorskih izvedbenih načrtov (PIN): Prostorski plan določa
izdelavo PIN za tista območja urejanja, kjer je planirano/pričakovano
zahtevnejše urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za
določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski
proces ter participacija javnosti. Seznam območij, za katera so planirani
prostorski izvedbeni načrti, je v prilogi 2 k temu odloku.
|
|
|
Z lokacijskimi
načrti se bo urejala prometna in druga infrastruktura ter vodnogospodarske
ureditve. Območja lokacijskih načrtov v prostorskem planu grafično niso
prikazana. Območja urejanja z LN se določijo na podlagi idejnih projektov
posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.
|
|
|
(3) Območja
veljavnih prostorskih izvedbenih aktov: Na območju občine Škofja Loka
ostajajo v veljavi prostorski izvedbeni akti, navedeni v tabeli 1.
|
|
|
|
|
|
Tabela
1: Veljavni prostorski izvedbeni akti |
|
|
45. člen
|
|
|
Usmeritve za
urejanje območij planiranih zazidalnih načrtov: Pri zazidalnih načrtih nove
poselitve je treba zagotoviti prometno povezavo novega območja z obstoječim
prometnim omrežjem in obstoječimi poselitvenimi območji na tak način, da se
zagotovi dobra in varna povezanost obstoječega z novim, da se sanirajo
obstoječe neustrezne prometne razmere; potrebe za mirujoči promet nove
poselitve morajo biti zagotovljene v okviru območja urejanja. Za večja
zaokrožena območja sprememb je treba predhodno izdelati in potrditi podrobne
strokovne podlage urbanističnega, krajinskega in arhitekturnega urejanja
celotnega območja.
|
|
|
46. člen
|
|
|
11.2
Geoinformacijska podpora za odločanje
|
|
|
(1) Občina bo:
|
|
|
– zagotavljala
informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
|
|
|
– zagotavljala
informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki bodo omogočale
ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz prostorskih planskih in
izvedbenih dokumentov,
|
|
|
– zagotovila
spremljanje uresničevanja v prostorskem planu določenih usmeritev,
|
|
|
– ugotavljala
uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
|
|
|
(2) Na osnovi
spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem
uresničevanja prostorskega plana, bo občina sprožila dopolnitve prostorskega
plana.
|
|
|
47. člen
|
|
|
11.3 Merila za
odstopanje od prostorskega plana
|
|
|
Zaradi nepopolnih,
ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o dejanskem stanju v prostoru
(neskladnost katastrskih načrtov in dejanskega stanja v prostoru ter zaradi
pomanjkljivih evidenc), občina ne more z zadostno mero natančnosti dokončno
opredeliti razmejitve nekaterih površin in na takšne prikaze predpisati
določbe v izvedbenih aktih. S temi določbami o dopustnih odstopanjih, občina
dopušča odstopanja od grafičnih prikazov prostorskega plana in določa način
presojanja posegov v prostor v takih območjih.
|
|
|
S prostorskimi
sestavinami dolgoročnega plana občina določa tolerance glede posameznih
grafičnih prikazov (razmejitve...) prostorskega plana:
|
|
|
– vodotoki (razen
vseh treh Sor) so v prostorskem planu prikazani linearno; v območjih
(parcelah), ki mejijo na vodotoke je pri poseganju v prostor potrebno
vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje z vodami, ki na podlagi
dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov
v prostor,
|
|
|
– ceste (razen
državnih cest in železnice) so v prostorskem planu prikazane linearno; v
območjih, ki mejijo na ceste je pri poseganju v prostor potrebno
vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje s cestami, ki na podlagi
dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov
v prostor,
|
|
|
– glede velikosti
stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja:
|
|
|
– za določitev
funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu,
|
|
|
– za dozidavo k
obstoječemu objektu, če ta ne presega 30% obstoječe zazidane površine
objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev funkcionalnega zemljišča,
|
|
|
– v območjih
razpršene gradnje s tradicionalnim poselitvenim vzorcem razloženih naselij
in samostojnih kmetij, je dopustna širitev kmetij za kmetijsko dejavnost ne
glede na velikost ali obliko stavbnega zemljišča, določenega v prostorskem
planu, širitev kmetije za kmetijsko dejavnost mora biti utemeljena z
razvojnim programom, mnenjem kmetijske svetovalne službe in prikazom
funkcionalne zasnove kmetije; širitev kmetije je možna, če ne posega na
varovana območja, določena s prostorskim planom,
|
|
|
– za objekte, ki
so bili zgrajeni pred letom 1967 se lahko določi funkcionalno zemljišče,
čeprav v prostorskem planu ni prikazano stavbno zemljišče, to pa ne velja za
pomožne objekte za kmetijstvo,
|
|
|
S prostorskimi
izvedbenimi akti (pia) se usmeritve iz prostorskega plana podrobneje
določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju
razmejitev, meril in pogojev v PIA so dopustna odstopanja (tolerance):
|
|
|
– glede
namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna
večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in
njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna
namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne
presega 2 ha,
|
|
|
– glede meja PIN
so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru PIN urediti tudi
prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev tega najprimernejša z istim
PIN v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana
s predmetom urejanja PIN, povečave območja za potrebe zazidave ali drugih
ureditev niso dopustne.
|
|
|
48. člen
|
|
|
11.4 Kriteriji
za dopolnjevanje prostorskega plana občine
|
|
|
Pri spreminjanju
in dopolnjevanju tega prostorskega plana občina:
|
|
|
– ne bo odobravala
predlogov za dopolnitev plana, ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in
usmeritvami tega prostorskega plana,
|
|
|
– ki bodo
negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
|
|
|
– ki bodo
prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim
omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih
vrednot in kulturne dediščine,
|
|
|
– ki bodo s svojo
dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno
razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
|
|
|
49. člen
|
|
|
11.5 Naloge, ki
jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami
|
|
|
Občina Škofja Loka
bo v sodelovanju s sosednjimi občinami urejala zadeve skupnega pomena in si
prizadevala za njihovo povezano urejanje. Naloge prostorskega urejanja, ki
imajo medobčinski značaj so:
|
|
|
1. varstvo vodnih
virov skupaj z Občino Gorenja vas – Poljane,
|
|
|
2. vodni
zadrževalnik na Suhi v dogovoru z Občino Kranj,
|
|
|
3. sistem
zadrževanja visokih vod na Selški Sori v dogovoru z Občino Železniki,
|
|
|
4. CERO
sežigalnica odpadkov – dogovor z gorenjskimi občinami (pojasnilo: po letu
2008 bo odpadke prevzel Gorenjski CERO, vendar lokacija še ni določena –
prvotno predvidena lokacija v Kranju).
|
|
|
5. primestni javni
promet na železnici (mestna železnica), dogovor z občinami Ljubljana,
Medvode, Kranj.
|
|
|
6. regionalne
kolesarske povezave, dogovor z občinami Medvode, Kranj, Gorenja vas –
Poljane, Železniki.
|
|
|
7. smučišča na
Starem vrhu, dogovor z Občino Gorenja vas – Poljane,
|
|
|
8. varstvo
naravnih vrednot in kulturne dediščine.
|
|
|
50. člen
|
|
|
11.6
Upravljanje s stavbnimi zemljišči in prenova območij
|
|
|
Sanacija
neustreznih razmer v središču mesta, zagotavljanje parkirišč za obstoječo
poselitev ter urejanje novih poselitvenih območij morajo imeti enovit
urejevalski ključ. Stroški urejanja se morajo razporediti za celoto in na
daljše časovno obdobje. Stroškov sanacije neustreznih razmer ne more v
celoti prevzeti občina, prav tako ne samo stanovalci oziroma drugi
uporabniki, zato bo občina planirala tako zaokrožena območja, da bodo
omogočala novogradnje in sanacijo razmer.
|
|
|
12.
URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA ŠKOFJA LOKA
|
|
|
51. člen
|
|
|
12.1 Splošne
določbe
|
|
|
(1) Urbanistična
zasnova mesta Škofja Loka je sestavina dolgoročnega plana občine in določa
podrobnejše usmeritve za dolgoročni prostorski razvoj mesta.
|
|
|
(2) Urbanistična
zasnova določa planske usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in za
njihovo prostorsko organizacijo. Določa tudi podrobnejšo zasnovo namenske
rabe prostora.
|
|
|
52. člen
|
|
|
Urbanistična
zasnova vsebuje:
|
|
|
– besedilo odloka
o urbanistični zasnovi mesta (kot sestavni del odloka o prostorskem planu),
|
|
|
– grafične prikaze
v merilu 1:5.000 v sklopu grafičnih prikazov prostorskega plana, ki so
sestavni del odloka.
|
|
|
53. člen
|
|
|
(1) Urbanistična
zasnova določa usmeritve po naslednjih sestavinah:
|
|
|
12.1 Splošne
določbe
|
|
|
12.2 Območje
urbanistične zasnove
|
|
|
12.3 Skupni
interesi in cilji mesta
|
|
|
12.4 Usmeritve
za razvoj dejavnosti v prostoru
|
|
|
12.5 Zasnova
dolgoročnega razvoja
|
|
|
12.6 Zasnova
infrastrukturnega opremljanja
|
|
|
12.7
Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
|
|
|
(2) Urbanistična
zasnova določa le tiste usmeritve, ki so podrobnejše od skupnih za občino
Škofja Loka in se nanašajo samo na mestno območje.
|
|
|
54. člen
|
|
|
12.2 Območje
urbanistične zasnove
|
|
|
Urbanistična
zasnova mesta Škofja Loka podrobneje obravnava ureditveno območje mesta
Škofja Loka. Ureditveno območje mesta obsega strnjeno poselitveno območje s
planiranimi površinami za dolgoročni razvoj in je določeno grafično.
Ureditveno območje mesta obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše dele
kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezani z mestnim
območjem.
|
|
|
55. člen
|
|
|
12.3 Skupni
interesi in cilji mesta
|
|
|
Ob skupnih
interesih in ciljih razvoja občine (6. člen odloka), ima mesto Škofja Loka
še dodatne podrobnejše interese in cilje. Ti so:
|
|
|
– zagotavljanje
pogojev za kakovosten razvoj in prenovo mestnega jedra,
|
|
|
– reurbanizacija
neustrezno izrabljenih zemljišč za razvojne potrebe mesta s sočasnim
odpravljanjem neustreznih razmer (predvsem mirujoči promet),
|
|
|
– rekonstrukcije
in novogradnje cest za izboljšavo dostopnosti obstoječih in novih
poselitvenih območij,
|
|
|
– načrtno
opremljanje novih stavbnih zemljišč za dolgoročni prostorski razvoj mesta,
|
|
|
– zagotavljanje
rekreacijskih povezav in zelenih sistemov mesta.
|
|
|
56. člen
|
|
|
12.4 Usmeritve
za razvoj dejavnosti v prostoru
|
|
|
(1) V mestnem
območju se dejavnosti usmerjajo v prostor v skladu s podrobnejšo namensko
rabo prostora, določeno v 9. do 12. členu tega odloka.
|
|
|
(2) Območja
urejanja so navedena v tabeli 1 v prilogi 1 k odloku. Območja so grafično
določena v namenski rabi površin v merilu 1:5000.
|
|
|
57. člen
|
|
|
12.5 Zasnova
dolgoročnega razvoja
|
|
|
(1) Prostorski
razvoj mesta Škofja Loka bo obsegal nadaljnje urejanje in izboljševanje
razmer obstoječih poselitvenih območij in razvoj na novih stavbnih
zemljiščih.
|
|
|
(2) Dosedanja
razporeditev dejavnosti, središče mesta vezano na mestno jedro, dve lokalni
oskrbni središči z stanovanjskimi soseskami (Podlubnik in Frankovo naselje)
ter območja intenzivnejše zaposlitve (proizvodnja, storitve, servisi,
poslovni prostori) na območju Trate, se bo z bodočim razvojem dopolnjevala
in kakovostno izboljševala.
|
|
|
(3) Razvoj
obstoječih poselitvenih območij bo usmerjen v prenovo mestnega jedra, Stare
Loke in reurbanizacijo »sivih con«. S povezavo razvojnih območij se dosega
kakovostno izboljšavo urejenosti mestnih območij in nove urbane povezave v
mestnem prostoru. S povezavo mestnega jedra in območja nekdanje vojašnice se
ustvari kakovostno mestno območje s prepletom oskrbnih, storitvenih,
kulturnih dejavnosti in zaposlitve (poslovni prostori raznih dejavnosti).
Razvojna os se od vojašnice še podaljša v zeleno rekreacijsko območje
Kamnitnika in v novo poselitveno območje severno od Kamnitnika.
|
|
|
(4) Razvojna
območja v osrednjem delu Škofje Loke so: območje med Partizansko in
Kidričevo, območje vojašnice, območje Tehnik na levem bregu Selške Sore,
območje klavnice na desnem bregu Selške Sore. Manjša območja, ki se jih
preuredi, intenzivira in vključi v mesni razvoj so: Kapucinski samostan z
bližnjim vogalom Novega sveta, otok in obvodni prostor pri Krevsovem jezu.
|
|
|
(5) Na Trati
predstavlja razvojno območje prostor okrog obstoječe železniške postaje,
kjer se poleg novih dejavnosti zagotavljajo tudi parkirišča za potrebe
primestnega prometa (P&R sistem).
|
|
|
(6) Dolgoročna
širitev mesta (za bivanje) bo usmerjena na severno obrobje Kamnitnika, za
širitev gospodarskih območij pa bo razvoj usmerjen na Trato na severno stran
železnice.
|
|
|
58. člen
|
|
|
Prenova
|
|
|
(1) Prenova se bo
uveljavljala predvsem v mestnem jedru, na njegovem obrobju in v Stari Loki.
|
|
|
(2) Mestno jedro
se prenavlja na podlagi programov obnove zgodovinskega spomenika. V mestno
jedro se usmerjajo dejavnosti za potrebe lokalnega prebivalstva, za širše
gravitacijsko zaledje in za potrebe turizma, v skladu s programom prenove.
Potrebno je zagotoviti programsko pestrost. Upravne in druge mestotvorne
dejavnosti ostanejo v jedru oziroma se krepijo. V mestnem jedru bo prisotna
tudi prenova stanovanjskih objektov za neprofitna in kadrovska stanovanja
(mlade družine), s čimer se ohranja vitalnost mestnega jedra.
|
|
|
(3) Jedro je
potrebno z ureditvijo obstoječih in novih pešpoti čim tesneje povezati s
sosednjimi območji.
|
|
|
(4) Sočasno s
prenovo se izboljšuje mirujoči promet na obrobju mestnega jedra, tako da se
omogoči njegova boljša dostopnost. Parkirišča za potrebe mestnega jedra se
zagotavlja sočasno z urejanjem območja na obrobju mestnega jedra.
|
|
|
59. člen
|
|
|
Reurbanizacija
neustrezno izrabljenih mestnih območij
|
|
|
(1) Opuščena
zemljišča vojašnice in neustrezno izrabljene površine med Kidričevo in
Partizansko cesto so primerne za nadaljnji razvoj mestotvornih dejavnosti.
|
|
|
(2) Območje med
Kidričevo, Partizansko in Šolsko ulico je primerno tudi za večje trgovske
programe, saj bi na ta način dopolnjevali in razširili pestrost ponudbe
središča mesta.
|
|
|
(3) Pomembna je
sočasnost in kakovost prometnega urejanja, z novim urejanjem se deloma uredi
tudi primanjkljaj parkirišč obstoječe poselitve (stolpnice in bloki ob
Partizanski ulici, centralne dejavnosti ob Kidričevi ulici).
|
|
|
(4) Sprememba
namembnosti in reurbanizacija je planirana tudi za območje klavnice na
desnem bregu Selške Sore, območje Tehnik na levem bregu Selške Sore, območje
betonarne na Grencu.
|
|
|
60. člen
|
|
|
Proizvodne
dejavnosti, obrti
|
|
|
(1) Proizvodne
dejavnosti se usmerjajo na obstoječa območja, namenjena proizvodnji in na
nova planirana območja na Trati severno od železnice v smeri Godešiča. Pri
razvoju proizvodnih dejavnosti se izvaja tudi prestrukturiranje obstoječih
območij.
|
|
|
(2) Pri urejanju
območij za proizvodnjo se zagotavlja večje odmike proizvodnih dejavnosti od
obstoječe poselitve, tako da se negativni vplivi zmanjšajo na nižjo raven.
|
|
|
(3) Spreminjanje
obstoječih območij za proizvodne dejavnosti v druge ne-proizvodne namene in
delitev površin na male enote ni sprejemljiva. Na območjih za proizvodnjo
razvoj trgovskih dejavnosti ni dopusten razen trgovine proizvodnje
(tovarniške trgovine).
|
|
|
61. člen
|
|
|
Nova
poselitvena območja
|
|
|
(1) Dolgoročni
razvoj mesta Škofja Loka se usmerja na območja severno od Kamnitnika.
Obrobje Kamnitnika se navezuje na središče mesta, na predvideno smer razvoja
središča Škofje Loke (centralne dejavnosti od mestnega jedra proti
vojašnici) in na osrednje zelene površine Kamnitnika. Območje severno od
Kamnitnika je namenjeno za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi. Območje
se bo urejalo načrtno.
|
|
|
(2) Dolgoročna
zasnova širitve mesta terja načrtno opremljanje zemljišč s prometno,
komunalno in energetsko infrastrukturo.
|
|
|
(3) Severna
obvoznica zagotavlja boljšo pretočnost za tranzitni promet proti Selški
dolini, napaja nova poselitvena območja okrog Kamnitnika in izboljšuje
dostopnost severnih razvojnih območij (vojašnica, območje ob Partizanski
cesti).
|
|
|
(4) Območja za
poslovne dejavnosti, trgovino in storitve so planirana na Grencu, ob
križišču severne obvoznice in ceste v Kranj. V območje se usmerjajo
dejavnosti, ki so vezane na avtomobilski promet in jih ni možno razvijati v
mestnem središču.
|
|
|
62. člen
|
|
|
Zelene površine
in rekreacija
|
|
|
(1) Zelene
površine in rekreacijska območja mesta Škofja Loka se medsebojno povežejo z
obvodnimi pasovi v celovit sistem mestnih zelenih in javnih površin. Za
razvoj zelenega sistema in rekreacije so vodotoki s svojim obvodnim zelenim
pasom nosilci pešaških, kolesarskih in rekreacijskih povezav. Zeleni pas ob
vodotokih se ureja tako, da so v obvodnem pasu možne ureditve peš poti,
kolesarskih stez in mestoma razširjena območja za rekreacijo. Z ureditvami
se zagotavlja javna dostopnost vodotoka. V območja ob vodi se usmerjajo
dejavnosti, ki imajo značaj skupne oziroma javne rabe. Omejujejo se vsi
posegi, ki bi lahko razvrednotili sedanje kvalitete tega prostora.
|
|
|
(2) Zelene
površine in poti so določene v namenski rabi površin. Zagotavlja se jih tudi
na območjih drugih namenskih rab, predvsem:
|
|
|
– na levem bregu
Selške Sore na območju šolskega centra, Novega sveta, območja Tehnik ter ob
sotočju obeh Sor,
|
|
|
– na levem bregu
Poljanske Sore na območju Studenca,
|
|
|
– v pasu med
hotelom Transturist in stanovanjskim naseljem ob Partizanski ulici, od
Kidričeve ceste proti Selški Sori do območja Tehnik,
|
|
|
– ob Prifarškem
potoku od Stare Loke do Selške Sore,
|
|
|
– od Kamnitnika do
rekreacijskega območja ob Suhi.
|
|
|
63. člen
|
|
|
12.6 Zasnova
infrastrukturnega opremljanja
|
|
|
Prometno
urejanje
|
|
|
(1) Za dolgoročni
razvoj mesta je ob Poljanski obvoznici pomembna še severna obvoznica z
značajem mestne ceste. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče
mesta, omogoči dostop v nova razvojna območja severnega dela mesta in v
posamezne mestne predele iz severa. Ulični profil vključuje poleg vozišča in
pločnika tudi kolesarsko stezo.
|
|
|
(2) Prednostnega
pomena so tudi izboljšave notranjega mestnega prometnega omrežja, predvsem
pa:
|
|
|
– izboljšava
povezanosti Partizanske ceste na vzhodu in zahodu na obstoječe prometno
omrežje,
|
|
|
– povezava med
Kidričevo cesto in Vincarjami preko Poljanske Sore,
|
|
|
– povezava med
cesto Škofja Loka – Kranj in cesto ob železnici.
|
|
|
– povezava med
Poljansko cesto in Poljansko obvoznico zahodno od Jegorovega predmestja in
Puštala za napajanje novega poselitvenega območja Žolšče.
|
|
|
(3) Za povezavo
mestnega in primestnega prometa je pomembna izgradnja železniške postaje z
dopolnilno infrastrukturo (parkirišča, tovorni terminal, oskrba in
storitve).
|
|
|
(4) V planiranem
območju poselitve severovzhodno od Kamnitnika je treba zagotoviti prometne
povezave v smeri SJ (obvoznica – Kidričeva cesta) in v prečni smeri V-Z
(Grenc – Kamnitnik).
|
|
|
64. člen
|
|
|
Mirujoči promet
(parkiranje)
|
|
|
(1) Primanjkljaj
parkirišč se v obstoječih pozidanih območjih se ureja z dodatnimi nivojskimi
parkirišči, parkirnimi hišami in tudi s podzemnimi parkirišči.
|
|
|
(2) Za boljšo
dostopnost mestnega jedra se uredijo parkirišča na njegovem obrobju (v
sklopu reurbanizacije območja). Parkirišča se zagotavlja sočasno z urejanjem
teh območij.
|
|
|
(3) Pri urejanju
razvojnih (novih) območij je treba sočasno z novimi potrebami zagotoviti
tudi primanjkljaj parkirišč za obstoječa sosednja območja. Razvojna območja,
kjer bo treba reševati primanjkljaj parkirišč obstoječe poselitve so:
območje Šolske ulice, območje vojašnice.
|
|
|
65. člen
|
|
|
Peš povezave
|
|
|
Primarne smeri peš
prometa (nove in planirane) so:
|
|
|
– mestno jedro –
novo središče ob Kidričevi – Šolska ulica mimo mestnega pokopališča do
območja vojašnice – Kamnitnik – stanovanjsko naselje severno od Kamnitnika –
nadaljevanje v rekreacijsko območje ob Suhi,
|
|
|
– Stara Loka –
Šolska ulica – park vzhodno od hotela Transturist – park pod Kidričevo ulico
– območje Tehnik – nov most preko Sore – klavnica – mestno jedro, oziroma
navezava od območja Tehnik dolvodno ob Sori do zelenih obvodnih površin,
|
|
|
– Podlubnik –
Stara Loka – ob Prifarškem potoku do Selške Sore in Novega sveta – brv preko
Sore – vstop v mestno jedro z zahodne smeri – mestni (grajski) park – Loški
grad – rekreacijsko območje na Kranceljnu.
|
|
|
66. člen
|
|
|
Izboljšanje
prometne dostopnosti območij za proizvodnjo na severni strani železnice
|
|
|
(1) Dostopnost
območij za proizvodnjo na severni strani železnice se izboljša s podvozom v
območju železniške postaje ali vzhodno od Traškega grabna.
|
|
|
(2) Izboljšave
prometne dostopnosti so pogoj za urejanje novih območij.
|
|
|
67. člen
|
|
|
12.7
Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
|
|
|
(1) Za
uresničevanje urbanistične zasnove veljajo določbe 42. do 45. člena v
prostorskem planu.
|
|
|
(2) Za uresničitev
urbanistične zasnove in pogojev skladnega dolgoročnega razvoja mesta je
pomembna zagotovitev celovite prometne in komunalne ureditve v obstoječih
poselitvenih območjih in planiranih novih površinah za poselitev. Razvoj
novih območij je možen ob sočasni celoviti ureditvi prometnih in komunalnih
ureditev.
|
|
|
(3) Prednostne
naloge za uresničevanje urbanistične zasnove mesta so:
|
|
|
– prenova mestnega
jedra, razvojnih območij na njegovem obrobju in z njim povezane prometne
ureditve,
|
|
|
– reurbanizacija
območja vojašnice in z njim povezanih prometnih ureditev,
|
|
|
– dopolnjevanje
novega mestnega središča in z njim povezanih prometnih ureditev,
|
|
|
– izboljšava
prometnih razmer na Trati in sosednjih območjih za proizvodnjo ter nadaljnji
razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti na tem območju,
|
|
|
– izboljšava
prometnega omrežja, izgradnja severne obvoznice ter urejanje železniških
postaj.
|
|
|
13. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
|
|
|
68. člen
|
|
|
S sprejetjem tega
prostorskega plana prenehajo veljati:
|
|
|
– vsi dosedanji
prostorski planski akti Občine Škofja Loka na območju občine Občine Škofja
Loka,
|
|
|
– prostorski
izvedbeni akti, določeni v 4. točki 44. člena tega odloka.
|
|
|
69. člen
|
|
|
Prostorski plan
Občine Škofja Loka je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na
Občini Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka.
|
|
|
70. člen
|
|
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|
|
|
|
Št. 300-7/2000
|
|
|
Škofja Loka, dne
15. septembra 2003.
|
|
|
|
|
|
Župan
|
|
|
Občine Škofja Loka
|
|
|
Igor Draksler l. r
|
|