|
ODLOK |
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za objekt za rejo živali v
Občini Trnovska vas |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
(predmet odloka) |
|
S tem
odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za objekt za rejo
živali v Občini Trnovska vas«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM
urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 17041. |
|
2.
člen |
(opis prostorske ureditve) |
|
Načrtuje
se dograditev obstoječe stavbe za rejo živali – hleva, ureditev
manipulativnih površin ob njem ter priključka na obstoječo javno pot. |
|
3.
člen |
(vsebina odloka) |
|
(1)
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za objekt za rejo živali
v Občini Trnovska vas, v nadaljevanju odlok, določa območje OPPN, pogoje
za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor, zasnovo
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo,
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost
izvedbe, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
(2)
Sestavljen je iz naslednjih delov: |
A) ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU |
B)
GRAFIČNI DEL |
1 |
Izsek iz kartografske dokumentacije k veljavnemu občinskemu
prostorskemu načrtu s prikazom meje obravnavanega območja |
M 1:5.000 |
2 |
Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
|
M 1:500 |
3 |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:5.000 |
4 |
Zazidalna situacija s karakterističnima prerezoma |
M 1:500 |
5 |
Prikaz poteka omrežij ter načina priključevanja na javno
gospodarsko infrastrukturo |
M 1:500 |
6 |
Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja
narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
M 1:500 |
7 |
Načrt parcelacije |
M 1:500 |
C)
PRILOGE: |
1.
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
2.
Prikaz stanja prostora |
3.
Strokovne podlage |
4.
Smernice in mnenja |
5.
Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta |
6.
Povzetek za javnost. |
|
|
II. OPIS MEJE OBMOČJA |
|
4.
člen |
(območje OPPN) |
|
(1)
Območje obravnave se nahaja v naselju Biserčki vrh v občini Trnovska
vas, na nadmorski višini 305 m in je locirano jugozahodno od Trnovske
vasi. |
(2)
Velikost območja OPPN je približno 0,1 ha. |
(3)
Območje OPPN v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele
zemljišč s parcelnimi številkami 679/2-del, 681/1-del, 690/1-del in
691/4–del, vse k.o. Trnovski vrh (348). |
(4)
Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje
tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz
grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«. |
|
5.
člen |
(funkcija območja) |
|
Območje
OPPN je namenjeno proizvodnim dejavnostim, in sicer kmetijski
proizvodnji. |
|
III. POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
|
6.
člen |
(novogradnje
objektov) |
|
Zgradi -
dogradi se stavba za rejo živali – hlev. |
|
7. člen |
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj) |
|
(1)
Horizontalni in vertikalni gabariti ter lega objektov in ureditev so
razvidni iz grafičnega dela na karti št. 4 »Zazidalna situacija s
karakterističnima prerezoma«. |
(2)
Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 4 »Zazidalna situacija s
karakterističnima prerezoma«: |
gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni predvideni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov
fasad; |
etažnost je število etaž nad nivojem terena. |
(3)
Stavba za rejo živali – hlev: |
horizontalne dimenzije: 16,5 m x 29,5 m, odstopanja ±1 m; |
maksimalna etažnost: P+1; |
višina: 7 m ±0,5m; |
nulta
kota: 303,5 m nadmorske višine, odstopanja ±0,5 m; |
tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika; |
streha: dvokapnica z naklonom 14°, krita s pločevinasto kritino z
izolacijo, temno rdeče, oziroma opečne barve; |
smer
slemena: paralelno z daljšo stranico, severovzhod-jugozahod; |
vhod:
na severovzhodni strani in preko obstoječe stavbe (hleva) na jugozahodni
strani; |
fasada: pastelne barve; |
lega:
razvidna iz grafičnega dela OPPN, odstopanja ±1 m. |
(4) Na
severnem delu območja se za premostitev višinskih razlik zgradi oporni
zid. |
(5) V
območju je, v skladu z veljavnimi predpisi, dovoljena postavitev
naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: ograje in podpornega
zidu. |
|
IV. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA
OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
8.
člen |
(skupne določbe) |
|
(1) Za
načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter
infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se naroči projektno
dokumentacijo. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v
skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in
naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, ter skladno z
zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega
varstva. Upošteva se predpisane minimalne odmike med vodovodom in
kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0,5 m in minimalni
vertikalni odmik je 3,0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je
potrebno vodovod ustrezno zaščititi. |
(2)
Zasnova prometnega omrežja je razvidna in potek komunalnih in
energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih
komunikacij je razviden iz grafičnega dela, karte št. 5 »Prikaz poteka
omrežij ter načina priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo«. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
9.
člen |
(prometna infrastruktura) |
|
(1)
Območje OPPN bo s podrejenim priključkom navezano na javno pot JP560734
Lah, ki se prometno podrejeno navezuje na lokalno cesto LC 060072
Trnovska vas - Pesjak. |
(2)
Preko priključka se navezujejo transportne poti oziroma delovne in
manipulativne površine, ki zagotavljajo poleg prevoznosti merodajnih
vozil, ki so določena skladno s predvideno dejavnostjo tudi prevoznost
intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti
primerno utrjene. |
(3) V
primeru velikega vzdolžnega in prečnega nagiba prometnih površin se
priključek in njihov potek višinsko oblikujeta tako, da ne prihaja do
zdrsov vozil. Brežine z blagimi nakloni se zatravi ali zasadi, v primeru
strmejših brežin se uredijo betonski oporni zidovi. |
|
POGOJI
ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE |
|
10.
člen |
(vodooskrba) |
|
(1) Za
potrebe novega hleva se bo uporabil obstoječ vodovodni priključek, ki je
zagotovljen za obstoječi objekt in ga je moč povečati. V kolikor
količina vode ne bo zadoščala se za potrebe vodooskrbe zgradi ustrezen
priključek iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE DN 63/10. |
(2)
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem
pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje).
|
|
11.
člen |
(odvajanje odpadnih voda) |
|
(1) Vsi
vodi za odvajanje odpadnih voda morajo biti grajeni v vodotesni izvedbi.
|
(2)
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se
urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih
voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo
onesnažene z vodi škodljivimi snovmi se ustrezno shranjujejo za kasnejšo
uporabo. Za viške, ki se ne bodo shranjevali, se uredi vodotesna
kanalizacija z enostavnimi razpršenimi površinskimi izpusti ali plitvimi
ponikovalnimi cevnimi drenažami čim niže v območju erozijske grape južno
od predvidenega objekta, ki je najbližji naravni odvodnik. |
(3)
Odvodnjo padavinskih vod iz manipulativnih površin je treba urediti
skladno s predpisi, ki se nanašajo na emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
|
(4)
Obstoječe kapacitete za skladiščenje gnojevke in gnojnice v jamah v
obstoječem hlevu skupaj s površino hlevov in razvozom gnoja in gnojevke
ter oddajo v bioplinarno so zadostne kapacitete. |
|
12.
člen |
(elektrooskrba) |
|
(1) Za
potrebe novega hleva se uporabi obstoječ nizkonapetostni priključek, ki
je zagotovljen za obstoječi objekt. |
(2) V
primeru, da po izgradnji ne bo zagotovljena varnostna višina od strehe
novega hleva do kabla, se postavi višje oporišče in se s tem zagotovi
varnostna razdalja. |
|
13.
člen |
(ogrevanje) |
|
Objekt
se ogreva na utekočinjen naftni plin iz zunanje cisterne. |
|
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
14.
člen |
(parcelacija) |
|
(1)
Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela
OPPN, ki je prikazan na karti št. 7 »Načrt parcelacije«. |
(2) Nove
parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo njihov
prikaz v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz
grafičnega dela, karte št. 7 »Načrt parcelacije«. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
15.
člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1)
Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne
dediščine. |
(2)
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije se omogoči dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/ investitor/ odgovorni
vodja mora o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti ZVKDS OE Maribor
vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
(3) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/,
odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo
dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja
arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja,
lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko
najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se
omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj
arheološke ostaline. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN
OHRANJANJE NARAVE |
|
16.
člen |
(vpliv na okolje) |
|
Z
načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje
veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne
presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja. |
|
17.
člen |
(varstvo pred hrupom) |
|
Skladno
z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III.
stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir
hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba
tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z
normami kakovosti za emisije hrupa. |
|
18.
člen |
(varstvo pred onesnaženjem zraka) |
|
(1)
Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo
ustrezno urejeno. Preprečiti se mora pregretje, oziroma se s kombinacijo
za ogrevanje odstrani prekomerna vlaga. |
(2) V
izogib onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne
energente. |
(3) V
času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob
neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti
ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. |
(4)
Treba je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred
onesnaženjem zraka. |
|
19.
člen |
(varstvo voda) |
|
(1)
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so: |
-
padavinske vode, |
-
odpadne vode pri čiščenju hleva. |
(2)
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem
območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: |
-
treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda v vodotesni
izvedbi; |
-
odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je
treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin; |
-
padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi
škodljivimi snovmi se ustrezno shranjujejo za kasnejšo uporabo. Za
viške, ki se ne bodo shranjevali, se uredi vodotesna kanalizacija z
enostavnimi razpršenimi površinskimi izpusti ali plitvimi ponikovalnimi
cevnimi drenažami čim niže v območju erozijske grape južno od
predvidenega objekta, ki je najbližji naravni odvodnik; |
-
odpadne padavinske vode iz manipulativnih površin je potrebno urediti
skladno z predpisi, ki se nanašajo na emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
-
gnojevka se odvaja v za to posebej pripravljeni obstoječi gnojni jami,
ki mora biti vodotesna in odporna na gnojevko. Tudi zbirni kanali v
hlevu morajo biti načrtovani vodotesno in odporno na gnojevko; |
- pri
gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine; |
-
odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v
infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje,
z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja; |
- vsa
dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in
standardi, ki veljajo za tovrstna dela; |
- v
času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje
okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča
in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo
biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke; |
-
gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z
gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do
kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno
vzdrževanje teh strojev in vozil se izvaja izven gradbišča, v ustrezno
opremljenih avtomehaničnih delavnicah. |
|
20.
člen |
(varovanje tal) |
|
Med
gradnjo je treba: |
posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; |
z
viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z
veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; |
posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali
razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba
onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče
preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki.
Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega
odlagališča; |
na
celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih
površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in
odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno
velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi; |
na
območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin,
po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala,
uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati
tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo. |
|
21.
člen |
(odpadki) |
|
Komunalne odpadke je treba zbirati, obdelovati, odlagati in
odstranjevati v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini
Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 9/2017). |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI |
|
22.
člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred
požarom) |
|
(1)
Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici
(500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato je
treba temu primerno predvideti način gradnje. Treba je zagotoviti
ojačitev prve plošče. |
(2)
Območje urejanja leži na plazovitem oz. erozijsko ogroženem območju,
zato naj se vsa dela pri gradnji – temeljenju novega dela objekta in
kontroli temeljev obstoječe zgradbe (vsaj na stiku) izvajajo ob ustrezni
kontroli kompetentnega gradbenega nadzornika, ki naj priporočljivo vsaj
za prevzeme temeljnih tal vključi tudi pooblaščenega geomehanika.
Geomehanik naj priporočljivo prevzame vsaj temeljna tla v izkopih za
temelje (oziroma v širokem odrivu za nasutje pod temeljeno ploščo) in
mora ob ogledu podati vsa potrebna dodatna in dokončna navodila glede
potrebnih globin izkopov, morebiti potrebnih poglobitev oziroma sanacij
temeljnih tal, odvodnjavanja zalednih vod in ureditve brežin vkopov ter
izvedbe nasipov v okolici zgradbe. |
(3) Za
objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je
treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje
predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti,
ki je del PGD dokumentacije. |
(4)
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to
področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi
območji: |
treba
je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja, |
zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo, |
treba
je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, |
zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru
ter dostopov, dovozov, |
treba
je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne
ločitve, |
dovozne poti za gasilsko intervencijo se projektirajo in izvedejo tako,
da omogočajo osni pritisk 100 kN, |
potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce,
dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne
površine za gasilska vozila. |
(5) V
primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali
razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in
materialov, se z ukrepi prepreči izlitja nevarnih snovi v vodotoke in
podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo
ali gasilsko enoto. |
|
IX. ETAPNOST |
|
23. člen |
(etapnost) |
|
Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni
etapi. |
|
X. ODSTOPANJA |
|
24. člen |
(odstopanja) |
|
(1)
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi
tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega
odloka. |
(2)
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna
infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so
dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih
ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali
drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali
okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo
povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in
parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo
poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih
vplivov na okolje. |
(3) Pri
vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki
so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu
načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje
pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi. |
|
|
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV |
|
25.
člen |
(obveznosti izgradnje komunalne opreme) |
|
Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno
opremo ter prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z
občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
26.
člen |
(dostopnost podrobnega načrta) |
|
Občinski
podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini
Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. |
|
27.
člen |
(nadzor) |
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
28.
člen |
(pričetek veljavnosti) |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas. |
|
|
Številka: 350 5/2018 |
Datum:
15. 5. 2018 |
|
|
Alojz
Benko |
Župan
Občine Trnovska vas |