Na podlagi 32.
člena Zakona lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO,
11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter na
podlagi 54. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št.
134/20 – uradno prečiščeno besedilo – UPB3) je Nadzorni odbor Mestne
občine Kranj na 28. redni seji dne 23. 2. 2021 sprejel |
|
P O S L O V N I
K |
o delu
Nadzornega odbora Mestne občine Kranj |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S tem poslovnikom
se ureja podrobnejša organizacija in način dela Nadzornega odbora Mestne
občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor), konstituiranje
nadzornega odbora, njegove naloge, pravice in dolžnosti članov
nadzornega odbora, načrtovanje in način dela, postopek nadzora, pravice
in obveznosti udeležencev nadzora ter druga vprašanja, pomembna za delo
nadzornega odbora. |
|
2. člen |
|
(1) Nadzorni
odbor je samostojni organ Mestne občine Kranj in najvišji organ nadzora
javne porabe v Mestni občini Kranj. |
(2) Nadzorni odbor
je pri svojem delu neodvisen. Delo opravlja pošteno, strokovno in
nepristransko, v skladu z določbami vsakokrat veljavnega Zakona o
lokalni samoupravi, Statuta Mestne občine Kranj, tega poslovnika in
predpisov s področja delovanja nadzornih odborov občin. |
(3) Člani
nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni varovati osebne podatke,
državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugimi
predpisi ali akti mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto
posameznikov. |
(4) Prvo sejo
nadzornega odbora skliče župan v roku 30 dni od imenovanja članov
nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira, če je na seji navzočih
večina članov. |
(5) Nadzorni odbor
izmed svojih članov, z večino glasov vseh članov, izvoli predsednika in
namestnika. |
|
3. člen |
|
Sedež nadzornega
odbora je v Kranju, Slovenski trg 1. |
Uradni elektronski
naslov nadzornega odbora je nadzorni.odbor@kranj.si |
Nadzorni odbor za
svoje seje uporablja prostore Mestne občine Kranj, lahko pa sejo opravi
tudi na drugi lokaciji. |
Nadzorni odbor pri
izdaji dokumentov uporablja žig Mestne občine Kranj, okrogle oblike
premera 35 mm in modre barve z napisom Mestna občina Kranj na zunanjem
zgornjem obodu. V sredini je grb MOK. Pod grbom je vodoravno in
sredinsko izpisano: Nadzorni odbor, v naslednji vrstici, prav tako
vodoravno in sredinsko izpisano, je številka žiga. Pravico do uporabe
žiga ima predsednik nadzornega odbora ali z njegove strani pooblaščeni
član nadzornega odbora. |
Žig nadzornega
odbora hrani pooblaščeni javni uslužbenec mestne uprave, ki opravlja
strokovno in administrativno delo za nadzorni odbor. |
|
II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE NADZORNEGA ODBORA |
|
4. člen |
|
(1) V okviru
svoje pristojnosti nadzorni odbor: |
– opravlja nadzor
nad razpolaganjem s premoženjem občine; |
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev; |
– nadzoruje
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(2) Nadzorni odbor
v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, mestne uprave, krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih sredstev. |
(3) Nadzor se lahko
opravi za tekoče ali preteklo poslovanje. |
|
III. JAVNOST DELA |
|
5. člen |
|
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor obvešča javnost o svojem delu
tako, da letni program dela, vabila, zapisnike in svoja dokončna
poročila s priporočili in predlogi ukrepov objavlja na spletni strani
Mestne občine Kranj, če le-ti ne predstavljajo informacij zaupne narave. |
(2) Poročila s
priporočili in predlogi (dokončni akti nadzornega odbora) so informacije
javnega značaja. Nadzorni odbor iz letnega poročila o njegovem delu in
posameznega dokončnega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izloči
podatke, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
(3) Osnutki poročil
niso informacije javnega značaja. |
(4) Nadzorni odbor
lahko odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, ali državnih, uradnih in poslovnih
skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine, ali uporabnika proračunskih sredstev. Seje odbora
niso javne. Sej se smejo udeleževati le povabljeni. |
|
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV NADZORNEGA ODBORA |
|
6. člen |
|
Nadzorni odbor
vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora. V njegovi
odsotnosti ga nadomešča namestnik predsednika. |
|
7. člen |
|
Pristojnosti in
naloge predsednika nadzornega odbora so: |
– predstavlja
nadzorni odbor, |
– vodi in
organizira delo nadzornega odbora, |
– pripravi in
predlaga dnevni red, sklicuje in vodi seje nadzornega odbora, |
– pripravi predlog
letnega programa nadzora in predlog finančnega načrta nadzornega odbora, |
– podpisuje
poročila, sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora, |
– spremlja in skrbi
za izvajanje sklepov, priporočil in predlogov nadzornega odbora, |
– predlaga
dodelitev nalog nadzora članom nadzornega odbora, |
– izvaja naloge
nadzora v skladu s sklepi nadzornega odbora, |
– predstavlja
poročila, stališča in predloge nadzornega odbora na seji mestnega sveta, |
– skrbi za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora, |
– sodeluje z
mestnim svetom in njegovimi delovnimi telesi, županom in mestno upravo, |
– po potrebi se
udeležuje sej mestnega sveta in njegovih delovnih teles, zastopa
stališča nadzornega odbora in po potrebi sodeluje v razpravah iz
pristojnosti nadzornega odbora. O tem je dolžan poročati na naslednji
seji nadzornega odbora, |
– opravlja druge
naloge določene s tem poslovnikom. |
|
8. člen |
|
(1) Član
nadzornega odbora ima naslednje pravice in naloge: |
– pripravlja
mnenja, ugotovitve, delovne osnutke poročil; |
– na seji
nadzornega odbora predlaga zaključke, predloge odločitev in osnutke
dokončnih poročil; |
– zahteva strokovne
informacije in podatke, ki so pomembni za njegovo delo v nadzornem
odboru. |
(2) Člani
nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in
opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma
zadolži nadzorni odbor. |
(3) Če se član
nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to
obvestiti javnega uslužbenca, ki opravlja strokovna in administrativna
dela za nadzorni odbor (v nadaljevanju: tajnik nadzornega odbora),
najpozneje do začetka seje. Če tega zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more storiti do začetka seje, mora to opraviti najkasneje v
roku treh dni od odprave vzroka zaradi katerega se seje ni mogel
udeležiti. |
|
9. člen |
|
Vsak član
nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občinskih
organov, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh
podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. |
|
V. STROKOVNA IN ADMINISTRATIVNA POMOČ |
|
10. člen |
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
mestna uprava. Izmed delavcev mestne uprave imenuje župan tajnika
nadzornega odbora. |
Strokovna in
administrativna pomoč zajema predvsem: |
– priprava vabil in
tehnično organizacijska dela za sklic in potek seje, |
– priprava in
posredovanje gradiv za seje nadzornega odbora, |
– pisanje
zapisnikov nadzornega odbora in pisnih odpravkov sklepov, |
– priprava
posameznih aktov, ki spremljajo postopek nadzora (sklepi o izvedbi
nadzora, pooblastila itd.), |
– objava dokumentov
na spletni strani občine, |
– sprejemanje in
urejanje pošte za nadzorni odbor, |
– arhiviranje
dokumentacije nadzornega odbora, |
– vodenje evidence
o opravljenem delu nadzornega odbora in njegovih članov, |
– obveščanje
nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov s področij, ki so v
pristojnosti nadzornega odbora, |
– obveščanje
nadzornega odbora o novostih na področju zakonodaje in drugih predpisov
s področij, ki so v pristojnosti nadzornega odbora ter posredovanje
mnenj in gradiv pristojnih državnih in strokovnih institucij, |
– obveščanje članov
nadzornega odbora o izobraževanjih in seminarjih, |
– zagotavljanje
potrebnega pisarniškega materiala, fotokopiranja itd., |
– po potrebi še
druga strokovna, administrativna in organizacijska pomoč. |
|
11. člen |
|
Strokovno pomoč
lahko nudijo nadzornemu odboru tudi javni uslužbenci, zaposleni v mestni
upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. |
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje mestni svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
|
VI. DELO NADZORNEGA ODBORA |
|
12. člen |
|
Nadzore določi
nadzorni odbor z letnim programom nadzora, ki ga sprejme ob zaključku
koledarskega leta za naslednje koledarsko leto, razen ob konstituiranju
novega nadzornega odbora. Na novo konstituirani nadzorni odbor sprejme
letni program nadzora na svoji drugi seji. |
Nadzorni odbor je
pri pripravi in sprejemanju letnega programa nadzora samostojen. |
Nadzorni odbor
lahko med letom spremeni ali dopolni letni program. |
S programom,
spremembami ali dopolnitvami programa seznani nadzorni odbor mestni svet
in župana. |
|
13. člen |
|
Glede na obseg
oziroma na kompleksnost nadzora, se v letnem programu nadzor opredeli
kot: |
1. zahteven nadzor, |
2. manj zahteven
nadzor. |
Zahteven je nadzor
poslovanja občine, posrednega proračunskega uporabnika v posameznem
obdobju ali letu, nadzor zaokroženega dela poslovanja občine, npr.
investicijskih odhodkov, postopkov oddaje javnih naročil, ravnanja s
stvarnim nepremičnim in premičnim premoženjem, prevzemanje obveznosti,
plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, tekočih transferov,
izvrševanja večletnih pogodb, in podobno. Zahteven nadzor praviloma
traja daljše časovno obdobje in aktivnosti v zvezi z nadzorom trajajo od
20 ur do več mesecev. Zahteven je tudi nadzor smotrnosti poslovanja
občine. |
Manj zahteven je
nadzor, ki ga je mogoče zaključiti v krajšem časovnem obdobju (praviloma
v 10 do 20 urah) in je osredotočen na posamezno proračunsko postavko ali
podpostavko, npr. občinskih odhodkov za posamezno investicijo, posamične
tekoče transfere na posameznem področju (sociala, kultura, šport …),
posamičnega naročila majhne vrednosti, posamične naročilnice, prihodke
od prodaje posameznega premičnega in nepremičnega premoženja,
izvrševanje posamezne pogodbe in podobno. |
V primeru
nejasnosti ali gre za zahteven ali manj zahteven nadzor o tem odloči
nadzorni odbor. |
|
14. člen |
|
(1) Nadzorni
odbor dela in sprejema odločitve na sejah, ki jih sklicuje predsednik
nadzornega odbora na lastno pobudo, v skladu s sprejetim programom dela
ali na pobudo večine članov. Če predsednik odbora v 15 dneh po podani
zahtevi ne skliče seje, jo lahko skličejo člani, ki so pobudo podali.
Sejo lahko skliče tudi član nadzornega odbora s pisno podporo večine
članov nadzornega odbora. |
(2) Izjemoma se
lahko skliče izredna seja nadzornega odbora za obravnavanje in odločanje
o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo
lahko skliče predsednik nadzornega odbora, v primeru njegove odsotnosti
pa katerikoli član nadzornega odbora s pisno podporo večine članov
nadzornega odbora. |
(3) V zahtevi za
sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi
mora biti predloženo gradivo, o katerem naj nadzorni odbor odloča. |
|
15. člen |
|
(1) Predsednik
nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali
ekonomičnost postopka skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Dopisna
seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega
vabila (šteje se, da je vabilo v elektronski obliki vročeno, ko
naslovnik pošlje potrdilo o prejemu le tega) s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme z glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje, mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje, ki ne sme biti krajši od 72 ur (točen datum in
čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje trajanje seje). V
primeru, da eden izmed članov nadzornega odbora presodi, da zadeva
zahteva obravnavo na izredni seji, mora predsednik sklicati izredno
sejo. |
(2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora, od
katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so
vročitev potrdili člani nadzornega odbora, ki so glasovali. |
(3) Na dopisni seji
ni mogoče odločati o: |
– obravnavi in
sprejemu osnutka poročila ter poročila s priporočili in predlogi
nadzornega odbora, |
– letnem programu
dela in spremembah in dopolnitvah le-tega. |
(4) Predlog sklepa,
ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep v roku
trajanja seje glasovala večina vseh članov nadzornega odbora. |
(5) O dopisni seji
se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom nadzornega odbora oziroma
ugotovitev koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so
glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo nadzornega odbora. |
|
16. člen |
|
(1) V
primeru naravnih in drugih hujših nesreč, večjih epidemij ali podobnih
izrednih okoliščin (v nadaljevanju: izredne okoliščine), ko redne ali
izredne seje NO ni mogoče izvesti z osebno navzočnostjo članov NO brez
tveganja za njihovo zdravje in varnost, lahko predsednik NO skliče sejo
na daljavo oziroma videokonferenčno sejo. |
(2) Seja na daljavo
je seja, na kateri člani NO sodelujejo s pomočjo
informacijsko-komunikacijske tehnologije povezane v skupno omrežje
(Skype, Zoom, Teams in podobno), ki omogoča razpravo in glasovanje na
daljavo. Informacijsko-komunikacijska tehnologija mora omogočati prenos
slike in zvoka ali samo zvoka v takšni kvaliteti, da je mogoče brez
vsakega dvoma ugotoviti identiteto člana NO, ki na seji sodeluje,
njegovo razpravo in rezultat glasovanja. |
(3) Člani NO
praviloma glasujejo na podlagi poimenskega klicanja članov, ki ga opravi
predsedujoči, oziroma s tehnologijo glasovanja, če jo
informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča. |
(4) Sejo skliče
predsednik NO po e-pošti z navedbo dneva in ure seje ter predlogom
dnevnega reda in hkrati članom pošlje obvestilo preko telefona. |
(5) Glede
sklepčnosti, ugotavljanja prisotnosti, rezultatov glasovanja, pisanja
zapisnika ter ostalih nalog se uporabljajo določbe Poslovnika. |
(6) Za operativno
izvedbo videokonferenčne seje je odgovoren sklicatelj sestanka. |
(7) Vsi člani in
druge osebe, ki so v skladu z določbami Poslovnika lahko navzoče na
seji, morajo zaradi varovanja podatkov, zagotoviti, da so v prostoru, v
katerem v času seje izvajajo videokonferenčno sejo, sami. |
|
17. člen |
|
(1) Vabilo
in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora v elektronski obliki (po
e-pošti) vsaj sedem dni pred sejo, izjemoma se lahko pošlje najmanj dva
dni pred sejo. |
(2) V vabilu za
sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda. |
(3) Vabilu mora
biti predloženo: |
– zapisnik zadnje
seje nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno sejo; |
– gradivo za
posamezne predlagane točke dnevnega reda. |
(4) Izjemoma, kadar
so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam
vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje. |
(5) Vabilo za
izredno sejo mora biti z gradivom vročeno članom nadzornega odbora vsaj
pet dni pred sejo. |
|
18. člen |
|
(1) Na
začetku seje nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora obvesti
navzoče člane nadzornega odbora, kdo od članov je obvestil tajnika
nadzornega odbora da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsednik
nadzornega odbora nato ugotovi, ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je
nadzorni odbor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 minut
in nato ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni
sklepčen, predsednik nadzornega odbora sejo preloži. |
(2) Nadzorni odbor
veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov odbora. Odločitev
oziroma sklep je sprejeta, če zanj glasuje večina opredeljenih prisotnih
članov nadzornega odbora. |
(3) Glasovanje na
sejah nadzornega odbora je javno, z dvigom rok. |
(4) O posameznem
sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na predlog
člana nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
19. člen |
|
(1) Predlog
dnevnega reda seje določi predsednik nadzornega odbora, pobude za
uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani
nadzornega odbora, mestni svet ali župan. |
(2) Na dnevni red
seje je potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje in točko
razno. |
(3) Na dnevni red
se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za vse
člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje. |
(4) Z dnevnega reda
se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito
pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. O tem nadzorni odbor
glasuje na začetku seje ali med samo obravnavo te točke. |
(5) Nadzorni odbor
o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji nadzornega odbora pred
obravnavo ostalih točk dnevnega reda. |
(6) Seja poteka po
točkah dnevnega reda. |
|
20. člen |
|
(1) Na
začetku vsake seje predsednik nadzornega odbora poda pregled sklepov
zadnje seje nadzornega odbora, tajnik nadzornega odbora pa poroča o
realizaciji sklepov prejšnje seje, na kar nadzorni odbor potrdi zapisnik
prejšnje seje. Člani nadzornega odbora imajo pravico dati pripombe k
zapisniku v pisni ali ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje. |
(2) Zapisnik je
sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet po dopolnilih. |
|
21. člen |
|
(1) Na
začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega
odbora poda kratko obrazložitev, nato pa da besedo članu nadzornega
odbora – poročevalcu oziroma predlagatelju posamezne točke dnevnega reda
in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi
razprava, vrstni red razpravljavcev določa predsednik nadzornega odbora. |
(2) Trajanje
razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora
praviloma ni časovno omejeno. |
(3) Nadzorni odbor
lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo člana
nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat ali
da se razprava časovno omeji. |
|
22. člen |
|
Če nadzorni odbor v
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni odbor
sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje razprave in
odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej nadzornega odbora. |
|
23. člen |
|
(1) Predsednik
nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki
dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje. |
(2) Predsednik
nadzornega odbora po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi
izid glasovanje. Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno
mnenje, ki se zapiše v zapisnik. |
(3) Predsednik
odbora zaključi sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. |
|
24. člen |
|
(1) O poteku
seje nadzornega odbora se piše zapisnik. Zapisnik seje nadzornega odbora
obvezno vsebuje: |
– zaporedno
številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka seje ali njene
prekinitve; |
– navedbo prisotnih
članov nadzornega odbora, odsotnih članov nadzornega odbora (opravičeno
ali neopravičeno); |
– prisotnost
vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih; |
– ugotovitev
sklepčnosti in sprejeti dnevni red; |
– poročilo o
realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika; |
– potek seje z
navedbo poročevalcev; |
– morebitna ločena
mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih; ločeno mnenje pripravi član
odbora, ki se ne strinja s skupnim mnenjem ali želi to mnenje še posebej
poudariti; |
– sklepe nadzornega
odbora. |
(2) Sprejeti sklepi
nadzornega odbora morajo biti formulirani in zapisani tako, da je v njih
na nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne
zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval. |
(3) Sklepi morajo
praviloma vsebovati rok, do katerega morajo biti izvršeni, kdo je
zadolžen za njihovo izvedbo ter izid glasovanja o posameznem sklepu. |
(4) Originalu
zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so bila predložena na
seji nadzornega odbora. Zapisnik podpišeta tajnik nadzornega odbora in
predsednik nadzornega odbora oziroma predsedujoči. |
|
25. člen |
|
(1) Na seji
nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik
nadzornega odbora. Razpravljavec na seji nadzornega odbora sme govoriti
le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede
katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil
besedo, ga predsednik nadzornega odbora na to opomni. |
(2) Če se
razpravljavec po drugem opominu še vedno ne drži dnevnega reda ali teme,
glede katere je dobil besedo, mu predsednik nadzornega odbora lahko
besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči nadzorni odbor. |
(3) Odstranitev s
seje lahko predsednik nadzornega odbora izreče razpravljavcu ali drugemu
prisotnemu, če kljub odvzemu besede krši red na seji tako, da moti delo
nadzornega odbora. Zoper odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug
prisotni ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor. |
(4) Če predsednik
nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji
nadzornega odbora, jo prekine in preloži. |
(5) Vsi ukrepi se
zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora. |
|
VII. POSTOPEK NADZORA TER PRAVICE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV NADZORA |
|
26. člen |
|
(1) Nadzorni
odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov
in predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana oseba v
postopku nadzora je uporabnik sredstev občinskega proračuna. |
(2) Za vsak nadzor
izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje opredelitev
vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor
opravile ter navedbo nadzorovane osebe (organa ali organizacije z
odgovornimi osebami, v nadaljevanju: nadzorovana oseba). Sklep, ki ga
podpiše predsednik nadzornega odbora, se vroči županu, nadzorovani osebi
in pooblaščenim članom nadzornega odbora. |
(3) Predsednik
nadzornega odbora na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka izdaja
pooblastila za izvedbo nadzora, s katerim opredeli člane nadzornega
odbora, ki bodo izvedli posamezen nadzor. |
|
27. člen |
|
(1) V
postopku nadzora so nadzorovane osebe dolžne članom nadzornega odbora,
ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati
v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
(2) Član nadzornega
odbora mora nadzorovanemu organu dati primeren čas za pripravo in
predložitev zahtevane dokumentacije ter pripravo odgovora na ugotovitve
in posredovanje pojasnil, ki ne sme biti krajši od pet dni. |
(3) Če član
nadzornega odbora zahtevanih podatkov ne prejme v roku določenem v
prejšnjem odstavku, se v poročilu o nadzoru na to posebej opozori. |
(4) Člani
nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet
nadzora, iz upravne zgradbe, lahko pa si pridobijo fotokopije predmetnih
dokumentov razen tistih dokumentov, za katere drugače določajo veljavni
predpisi. |
|
28. člen |
|
(1) Po
opravljenem nadzoru pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi
za nadzor, v skladu z veljavnimi predpisi osnutek poročila. |
(2) Osnutek
poročila obravnava nadzorni odbor na redni ali izredni seji. Člani
nadzornega odbora z glasovanjem odločijo o sprejemu osnutka poročila, ki
se vroči nadzorovani osebi oziroma organu v roku 15 dni po sprejemu. |
|
29. člen |
|
(1) Osnutek
poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z
zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko osnutka
poročila nadzornega odbora občine. |
(2) Nadzorovana
oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila odgovoriti
na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno poročilo. Odzivno
poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe
za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se
ugotovijo kršitve predpisov. Na obrazloženo prošnjo nadzorovane osebe,
ki jo nadzorovana oseba posreduje do izteka roka za pripravo odzivnega
poročila, se iz opravičljivih razlogov, rok lahko izjemoma podaljša za
največ 15 dni, vendar samo enkrat. |
(3) Na podlagi
osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane osebe pripravi
nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo s
priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora, kar mora biti
jasno navedeno v njegovem naslovu. |
(4) Če nadzorovana
oseba ne posreduje odzivnega poročila, postane osnutek poročila dokončno
poročilo s priporočili in predlogi. |
(5) Dokončno
poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot
osnutek poročila ter priporočila in predloge. Vsebovati mora vse obvezne
sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne
sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine. Pri opisu
posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore
nadzorovane osebe iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in
predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila
nadzorovane osebe je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem
delu. |
(6) V ugotovitvah
se navede polno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno
v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenja, priporočila oziroma
predlogi. |
(7) Z ocenami
nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost
poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na
ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(8) V mnenju se
izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in smotrno. |
(9) Nepravilno
poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in
drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri
svojem poslovanju. |
(10) Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno. |
(11) Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, pri katerem bi nadzorovana oseba enake
učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(12) Neučinkovito
poslovanje je tisto, pri katerem bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(13) Neuspešno
poslovanje je tisto, pri katerem se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
(14) Priporočila
vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma
smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). |
|
30. člen |
|
(1) Poročilo
s priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi,
mestnemu svetu in županu. |
(2) Nadzorovane
osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega
odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in predlogi
nadzornega odbora o opravljenem nadzoru, jih upoštevati v skladu s
svojimi pristojnostmi ter o tem poročati nadzornemu odboru. |
|
31. člen |
|
(1) Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila
s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
(2) V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
(3) Nadzorni odbor
v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi
župana in mestni svet. |
|
32. člen |
|
Kot hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnost se šteje: |
– če uporabnik
prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača
proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma
presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi
mestni svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči
oškodovanje rabe javnih sredstev; |
– sklenitev pogodbe
o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno
plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, brez javnega razpisa, pa bi bila
izvedba javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, v skladu
z veljavnimi predpisi, obvezna; |
– sklenitev pogodbe
o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno
plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, ki ni bil kot najugodnejši izbran
v okviru predhodnega javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega
ponudnika, katerega izvedba je bila v skladu z veljavnimi predpisi
obvezna; |
– razpolaganje z
občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot jo za vsak
posamezni primer ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke; |
– druge kršitve, ki
se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj; |
– ostala dejanja,
katerih škodna posledica v breme proračuna Mestne občine Kranj je po
oceni nadzornega odbora znatna in so bila izvršena ali opuščena po
krivdi nadzorovane stranke. |
|
33. člen |
|
O vsakem nadzoru se
vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge veljavne listine,
osnutek poročila, odzivno poročilo in poročilo s priporočili in
predlogi. |
|
VlIl. KONFLIKT INTERESOV |
|
34. člen |
|
(1) Predsednik
nadzornega odbora mora izločiti člana nadzornega odbora iz postopka
nadzora posamezne zadeve v primeru, če: |
– je odgovorna
oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali
izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi
je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
– je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
– če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
(2) O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh
članov. |
|
35. člen |
|
(1) Vsak član
nadzornega odbora mora biti pozoren na vsako dejansko ali možno
nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Ko ugotovi
nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, mora o tem takoj
pisno obvestiti predsednika nadzornega odbora, predsednik nadzornega
odbora pa člane nadzornega odbora. Ob tem mora takoj prenehati z delom v
zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. |
(2) Predsednik
nadzornega odbora o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh in s
svojo odločitvijo takoj seznani člana nadzornega odbora. O obstoju
nasprotja interesov v primeru predsednika nadzornega odbora pa odloči
nadzorni odbor. |
(3) Če obstaja dvom
v nepristranskost člana nadzornega odbora, lahko zahteva izločitev člana
iz posamezne zadeve predsednik nadzornega odbora, nadzorovani organ ali
sam član nadzornega odbora. |
(4) Zahtevo za
izločitev se vloži pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti
okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi
odloči predsednik nadzornega odbora, o izločitvi predsednika nadzornega
odbora pa nadzorni odbor. |
|
IX. ARHIV IN DOKUMENTACIJA |
|
36. člen |
|
(1) Vpogled
v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega imajo vsi člani
nadzornega odbora. |
(2) Drugim osebam
je dovoljen dostop do informacije, ki jo vsebuje arhiv ali dokumentarno
gradivo dela nadzornega odbora, skladno z določili veljavnih predpisov,
ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. |
(3) Uradna oseba,
pristojna za posredovanje informacij javnega značaja Mestno občino Kranj
glede vložene zahteve za posredovanje informacije javnega značaja v
zvezi z delom nadzornega odbora nemudoma seznani predsednika nadzornega
odbora. |
|
37. člen |
|
(1) Skladno
z aktom, ki ureja poslovanje javne uprave z dokumentarnim gradivom, je
za poslovanje z dokumentarnim gradivom in za arhiviranje dokumentarnega
gradiva nadzornega odbora, zadolžen tajnik nadzornega odbora. |
(2) Vso pošto, ki
prispe v fizični ali elektronski obliki na naslov nadzornega odbora,
mora oseba, določena za delo z nadzornim odborom takoj poslati
predsedniku nadzornega odbora. |
|
X. FINANCIRANJE NADZORNEGA ODBORA |
|
38. člen |
|
(1) Vir
financiranja nadzornega odbora je proračun občine. |
(2) Članom
nadzornega odbora pripada nadomestilo za udeležbo na seji nadzornega
odbora in za opravljen posamezen nadzor ter drugim delom za račun in
potrebe nadzornega odbora, kakor tudi povračila stroškov in drugih
prejemkov, v skladu z občinskim predpisom, ki ureja višino in način
določanja sejnin in drugih prejemkov za člane mestnega sveta, za člane
delovnih teles občinskega sveta, za člane drugih občinskih organov ter
za člane svetov KS. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
39. člen |
|
Z uveljavitvijo
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora
Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 5/17). |
|
40. člen |
|
Postopki, pričeti
pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev poslovnika iz prejšnjega
odstavka, se dokončajo pod določbah Poslovnika o delu Nadzornega odbora
mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 5/17). |
|
41. člen |
|
Ta poslovnik,
njegove spremembe in dopolnitve, obravnava in sprejme nadzorni odbor z
dvotretjinsko večino vseh članov nadzornega odbora. |
Za vprašanja, ki
niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila Zakona o lokalni
samoupravi, Statuta Mestne občine Kranj in predpisi s področja delovanja
nadzornih odborov občin. |
|
42. člen |
|
Ta poslovnik se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in prične veljati petnajsti
dan po objavi. |
|
Št. 032-13/2019-109 |
Kranj, dne 5. marca
2021 |
|
Predsednik
Nadzornega odbora |
Mestne občine
Kranj |
Ivo Bajec |