Na podlagi
32. člena
Zakona
o lokalni samoupravi uradno
prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO)
in 54. člena
Statuta Občine Kranjska Gora (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 43/2014, 7/2015) je Nadzorni odbor Občine
Kranjska Gora na 8. redni seji dne 27. 8. 2015 sprejel |
|
P O S L O
V N I K |
o delu
Nadzornega odbora Občine Kranjska Gora |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem
poslovnikom Nadzorni odbor Občine Kranjska Gora (v nadaljevanju:
nadzorni odbor) podrobneje ureja organizacijo, pristojnosti in način
dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora,
način odločanja, načrtovanje dela in postopek opravljanja nadzora. |
|
2. člen |
Nadzorni
odbor deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje
naloge opravlja strokovno, pošteno, vestno in nepristransko. Svoje delo
opravlja v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta
Občine Kranjska Gora in tega poslovnika. |
|
3. člen |
Delo
nadzornega odbora je javno. Člani nadzornega odbora so pri svojem delu
dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne
skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom, z akti
občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter
spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost
dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
4. člen |
Nadzorni
odbor uporablja svoj žig, ki je okrogle oblike, na zgornji polovici
kroga je napis: OBČINA KRANJSKA GORA, na spodnji polovici kroga pa
napis: NADZORNI ODBOR. Žig se hrani v prostorih občinske uprave Občine
Kranjska Gora. |
|
II.
PRISTOJNOSTI IN NALOGE NADZORNEGA ODBORA |
|
5. člen |
Nadzorni
odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini in ima skladno z
zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, |
– ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev, |
– opravlja
druge naloge, če tako določa zakon ali statut občine. |
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih
skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
6. člen |
Za
izvajanje z zakonom in statutom občine določenih nalog opravlja nadzorni
odbor naslednje naloge: |
– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se
določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti,
zaključni računi, programi, razpisi in drugo), |
– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe,
nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne
knjige), |
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti
in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen
cilj, |
– priprava
osnutka poročila s priporočili in predlogi, |
– obveščanje nadzorovane osebe oziroma njenih organov, |
– obravnavanje odzivnega poročila nadzorovane osebe, |
– obveščanje občinskega sveta in župana o ugotovitvah in predlaganje
ukrepov iz njihove pristojnosti, |
– prijava
suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu, |
– druge
naloge v skladu z določili statuta občine. |
|
7. člen |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora, s katerim se opredeli višina
potrebnih sredstev za izvedbo programa dela. |
|
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA IN ČLANOV NADZORNEGA ODBORA |
|
8. člen |
Delo
nadzornega odbora vodi in organizira predsednik nadzornega odbora, v
njegovi odsotnosti pa član nadzornega odbora, ki ga pisno pooblasti
predsednik nadzornega odbora. |
Predsednika izvoli nadzorni odbor izmed svojih članov. Kandidata za
predsednika lahko predlaga vsak član nadzornega odbora. Prav tako lahko
vsak član nadzornega odbora poda utemeljeno pobudo za razrešitev člana
nadzornega odbora s funkcije predsednika nadzornega odbora. |
|
9. člen |
Predsednik
nadzornega odbora ima naslednje pristojnosti: |
– predstavlja nadzorni odbor, |
– vodi in
organizira delo nadzornega odbora, |
– sklicuje
in vodi seje nadzornega odbora, |
– pripravi
in predlaga dnevni red seje nadzornega odbora, |
– podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte nadzornega odbora, |
– spremlja
in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora, |
– pripravi
predlog letnega programa in finančnega načrta nadzora, |
– predlaga
delitev nalog članom nadzornega odbora, |
– zastopa
ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora pred
organi občine ter organi uporabnikov proračunskih sredstev, |
– skrbi za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora, |
– opravlja
druge naloge skladno s sklepi nadzornega odbora. |
|
10. člen |
Člani
nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
nadzornega odbora in na njih odločati ter opravljati nadzore in druge
naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži predsednik in nadzorni
odbor. |
Če se član
nadzornega odbora zaradi opravičenih razlogov ne more udeležiti seje
nadzornega odbora, mora to nemudoma sporočiti predsedniku nadzornega
odbora ali javnemu uslužbencu občinske uprave, ki skrbi za tehnično
administrativne naloge nadzornega odbora. |
Če se član
nadzornega odbora trikrat zapored ali štirikrat v zadnjih šestih mesecih
ne udeleži seje nadzornega odbora ali če dvakrat ne opravi naloge, za
katero ga pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor oziroma nalog ne
izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in tem poslovnikom, mora
predsednik nadzornega odbora na prvi naslednji seji nadzornega odbora
predlagati njegovo razrešitev. Na podlagi sprejete odločitve na seji
nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora oblikuje predlog za
razrešitev, ki ga predloži občinskemu svetu. |
|
11. člen |
Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu z aktom občinskega sveta, ki določa plače funkcionarjem ter
članom odborov in drugih delovnih teles. |
|
12. člen |
Strokovno
in administrativno pomoč pri delu nadzornega odbora zagotavljata župan
in občinska uprava. |
Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi
vabil za sklic seje, pisanju in odpravi zapisnikov sej nadzornega
odbora, arhiviranju gradiva, sprejemanju in urejanju pošte ter
opravljanju drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativno
tehnična dela nadzornega odbora. |
Strokovno
pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v
občinski upravi, zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
Strokovna
pomoč obsega predvsem: |
– obveščanje nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine, |
– obveščanje nadzornega odbora o sprejemu ali spremembah zakonodaje, |
– posredovanje gradiv in mnenj ministrstev članom nadzornega odbora, |
– posredovanje gradiv izobraževanj in seminarjev, ki se jih udeležijo
predstavniki občine s področja pristojnosti nadzornega odbora. |
Administrativna pomoč obsega predvsem: |
– pripravo
vabil in tehnično organizacijska dela za sklic seje, |
– posredovanje gradiva za seje nadzornega odbora, razen gradiva, za
katerega so zadolženi člani nadzornega odbora, |
– pripravo
posameznih aktov, ki spremljajo postopek nadzora (sklepi o izvedbi
nadzora, dopisi nadzorovanim osebam, pooblastila in podobno), |
– pisanje
zapisnikov sej nadzornega odbora in vodenje evidence sprejetih sklepov
na sejah nadzornega odbora, |
– obveščanje nadzornega odbora o izobraževanjih, organiziranih za
nadzorne odbore, |
– sprejemanje in urejanje pošte za nadzorni odbor, |
– arhiviranje gradiva nadzornega odbora, |
– vodenje
evidence o opravljenem delu članov nadzornega odbora in posredovanje
podatkov za obračun v finančno službo občinske uprave. |
|
IV.
NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA |
|
13. člen |
V postopku
priprave predloga proračuna občine oziroma najkasneje do konca meseca
septembra nadzorni odbor sprejme letni programa dela in predlog
finančnega načrta. Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni
ali dopolni. Pri tem mora upoštevati finančne posledice in višino
sredstev namenjenih za delo nadzornega odbora v proračunu občine. |
Vsak član
nadzornega odbora lahko predlaga, da nadzorni odbor sklepa o začetku
nadzora nad določenim prejemnikom sredstev občinskega proračuna oziroma
aktivnostjo. |
|
14. člen |
Nadzorni
odbor je pri sprejemanju programa dela samostojen. Pri obravnavi
predloga letnega programa dela nadzorni odbor obravnava tudi zaprosila
občinskega sveta in župana za izvedbo nadzora pri posameznem uporabniku
proračunskih sredstev. |
Občinski
svet ali župan lahko zaprosita, da nadzorni odbor opravi nadzor pri
uporabniku proračunskih sredstev. Nadzorni odbor te predloge oziroma
zaprosila obravnava in o svoji odločitvi glede izvedbe ali ne-izvedbe
nadzora obvesti predlagatelja. |
|
15. člen |
Nadzorni
odbor v letnem programu dela načrtuje: |
1. izvedbo
nadzorov, ki se delijo na: |
– redne,
za katere se navede najmanj nadzorovane osebe oziroma aktivnosti, ki
bodo predmet nadzora, obseg nadzora in cilje nadzora, |
– izredne,
za katere se navede le predvideno število nadzorov, ki se opravijo na
podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme nadzorni odbor; |
2. spremljanje določenega dela poslovanja proračunskih uporabnikov in
izvajalcev javnih služb preko obravnave pripravljenih gradiv in poročil
o njihovem poslovanju; |
3. sprejem
potrebnih odločitev v zvezi z delom nadzornega odbora, |
4. potrebna sredstva za izvedbo predvidenih aktivnosti nadzornega
odbora. |
Z letnim
programom dela nadzorni odbor seznani občinski svet in župan. |
|
V. NAČIN
DELA IN ODLOČANJA NADZORNEGA ODBORA |
|
16. člen |
Nadzorni
odbor dela in sprejema odločitve na sejah. Seje sklicuje predsednik
nadzornega odbora na lastno pobudo, v skladu s programom nadzora, na
zahtevo treh članov nadzornega odbora in na zahtevo občinskega sveta ali
župana. |
Konstitutivno sejo skliče župan v 30 dneh od imenovanja in jo vodi do
izvolitve predsednika nadzornega odbora. |
|
17. člen |
Vabilo za
sejo nadzornega odbora mora biti pisno in praviloma skupaj z gradivom za
sejo posredovano članom nadzornega odbora najmanj 5 delovnih dni pred
sejo. Vabilo se s soglasjem člana nadzornega odbora lahko posreduje tudi
v elektronski obliki. |
|
18. člen |
Predsednik
nadzornega odbora lahko v izjemnih primerih skliče dopisno sejo
nadzornega odbora. Članom nadzornega odbora mora biti posredovano
gradivo in določen rok najmanj 24 ur, da izrazijo svoje stališče.
Posamezna odločitev je sprejeta, če se zanjo opredeli več kot polovica
članov nadzornega odbora. Dopisna seja se lahko opravi preko elektronske
pošte ali na drug ustrezen način. |
|
19. člen |
Na sejah
nadzornega odbora se vodi evidenca prisotnosti. |
|
20. člen |
Predsednik
nadzornega odbora predlaga dnevni red za sejo, potrdi pa ga nadzorni
odbor na začetku seje. |
Pri
določanju dnevnega reda člani nadzornega odbora lahko predlagajo umik
posamezne zadeve z dnevnega reda, razširitev dnevnega reda ali spremembo
vrstnega reda obravnavanih zadev. |
Po
sprejetih odločitvah iz prejšnjega odstavka tega člena da predsednik
nadzornega odbora da na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
Potem, ko je dnevni red potrjen, ga med sejo ni več mogoče spreminjati. |
|
21. člen |
O poteku
seje nadzornega odbora se piše zapisnik, ki vsebuje: |
– zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in
zaključka seje ali njene prekinitve, |
– navedbo
prisotnih članov, odsotnih članov (opravičeno ali neopravičeno),
prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih
prisotnih, |
– ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red, |
– poročilo
o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika, |
– potek
seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave, |
– izjave
članov nadzornega odbora, ki so zahtevali, da se jih vnesejo v zapisnik, |
– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih, |
– sklepe
in stališča nadzornega odbora in |
– druge
podatke, za katere se nadzorni odbor odloči, da se vnesejo v zapisnik. |
Sprejeti
zapisnik podpiše predsednik nadzornega odbora in javni uslužbenec, ki je
pisal zapisnik. |
|
22. člen |
Prva točka
dnevnega reda seje nadzornega odbora je pregled sklepov in potrditev
zapisnika prejšnje seje nadzornega odbora. Sprejete sklepe zadnje seje
nadzornega odbora pregleda predsednik in poda poročilo o njihovi
izvršitvi. |
|
23. člen |
Uvodno
obrazložitev k posameznim točkam dnevnega reda nadzornega odbora podajo
predsednik nadzornega odbora ali pripravljavci gradiva. Predsednik
nadzornega odbora po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda
oblikuje sklep in ga da na glasovanje. |
Člani
nadzornega odbora imajo pravico pridobivati informacije in se
posvetovati o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja nadzorni odbor. |
|
24. člen |
Predsednik
nadzornega odbora zaključi sejo, ko so bile obravnavane vse točke
dnevnega reda. Predsednik nadzornega odbora sme prekiniti sejo, če meni,
da je potrebno in če o tem soglaša večina prisotnih članov nadzornega
odbora. O nadaljevanju seje odloči predsednik nadzornega odbora, vendar
se mora seja nadaljevati najkasneje v 14 dneh. |
|
25. člen |
Nadzorni
odbor lahko odloži obravnavanje posameznega predloga če ugotovi, da je
za odločitev o njem potrebno zahtevati še dodatne podatke ali pridobiti
mnenja ustreznih organov oziroma institucij. |
|
26. člen |
Nadzorni
odbor sprejema svoje odločitve oziroma sklepe na seji nadzornega odbora.
Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov nadzornega odbora.
Navzočnost na seji oziroma sklepčnost se ugotavlja na začetku seje, pred
vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov nadzornega odbora v
prostoru, kjer teče seja. |
|
27. člen |
Predsednik
nadzornega odbora po opravljeni razpravi oblikuje k posamezni točki
dnevnega reda predlog sklepa oziroma sklepov. Nadzorni odbor glasuje o
vsakem predlaganem sklepu posebej. O posameznem predlogu se na isti seji
glasuje samo enkrat. |
|
28. člen |
Nadzorni
odbor sprejema odločitve na svoji seji, ki je sklepčna, z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. Odločitev je sprejeta, če ja zanjo
glasovala večina opredeljenih članov nadzornega odbora, ki so glasovali,
razen če je z zakonom statutom, statutom občine ali s tem poslovnikom
določena drugačna večina. |
|
29. člen |
Na sejah
nadzornega odbora lahko sodelujejo tudi strokovnjaki s posameznih
področij, ki se lahko vključijo v razpravo in podajo predloge, nimajo pa
pravice glasovanja. Pobudo za udeležbo na seji lahko dajo člani
nadzornega odbora. Odločitev o povabilu na sejo nadzornega odbora
sprejme predsednik nadzornega odbora. |
|
VI.
POSTOPEK NADZORA |
|
30. člen |
Nadzori,
ki jih opravlja nadzorni odbor, so lahko redni ali izredni. Redni
nadzori se opravijo v skladu z letnim programom dela, izredni nadzori pa
so tisti, ki niso opredeljeni v letnem programu in se opravijo na
podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme nadzorni odbor. |
Glede na
obseg nadzora so nadzori lahko celoviti, delni ali ponovni. |
|
31. člen |
Za izvedbo
posameznega nadzora lahko nadzorni odbor pooblasti posameznega člana
nadzornega odbora ali v ta namen oblikovano skupino članov nadzornega
odbora. Pri odločanju o izvajalcih posameznega nadzora nadzorni odbor
upošteva zahtevnost in obseg nadzora. |
Člani
nadzornega odbora, ki so zadolženi za izvedbo posameznega nadzora,
pripravijo načrt izvedbe nadzora, izvedejo nadzor in pripravijo osnutek
poročila o opravljenem nadzoru, v katerem podajo ugotovitve, ocene,
mnenja in priporočila. |
Posamezne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec oziroma strokovna
organizacija, ki jo na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
|
32. člen |
Nadzor se
začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor, na
podlagi sprejetega letnega programa nadzora. Nadzorni odbor lahko skliče
tudi izredni nadzor, ki ni opredeljen v letnem programu in se opravi na
podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme nadzorni odbor. |
Sklep o
izvedbi nadzora mora vsebovati: predmet in obseg nadzora, čas nadzora in
dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti nadzornemu odboru zaradi
izvedbe nadzora. |
Sklep o
izvedbi nadzora se pošlje županu in odgovorni osebi uporabnika
proračuna. Od dne vročitve sklepa o nadzoru do dne začetka izvajanja
nadzora mora poteči najmanj 7 (sedem) dni. |
|
33. člen |
Nadzorni
odbor ali pooblaščeni člani nadzornega odbora lahko pred uvedbo nadzora
izdajo posameznemu porabniku sredstev občinskega proračuna zahtevo za
predložitev podatkov, ki jih potrebujejo pri načrtovanju nadzora. |
Zahteva za
predložitev podatkov vsebuje identifikacijo porabnika sredstev
občinskega proračuna, navedbo podatkov, obvestil, listin ali druge
dokumentacije, ki jo je treba predložiti in rok za predložitev podatkov. |
Pooblaščeni član nadzornega odbora lahko pridobi podatke, ki jih
potrebuje pri načrtovanju nadzora tudi tako, da opravi poizvedbo pri
porabniku sredstev občinskega proračuna. |
|
34. člen |
Izvedba
nadzora se opravlja na podlagi načrta izvedbe nadzora. V načrtu izvedbe
nadzora se navede predmet nadzora, številka zadeve, nadzorovano osebo,
cilj nadzora, obseg nadzora, način dela, člane nadzornega odbora, ki
nadzor opravijo in razpored ter čas izvajanja naloge. |
Načrt
izvedbe nadzora izdelajo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za
izvedbo nadzora. Nadzorni odbor lahko sprejme odločitev, da se načrt
izvedbe nadzora izdela pred sprejemom sklepa o izvedbi nadzora. V ta
namen nadzorni odbor določi tudi člane nadzornega odbora, ki so
zadolženi za pripravo načrta in rok za dokončanje. |
|
35. člen |
Na začetku
izvajanja nadzora se z nadzorovano osebo praviloma opravi začetni
sestanek z namenom seznanitve z vsebino, obsegom in predvidenim potekom
nadzora, pridobitve podatkov in dokumentacije za začetek nadzora ter
določitve kontaktne osebe s strani nadzorovane osebe. |
|
36. člen |
Člani
nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico od nadzorovanih
oseb zahtevati vse podatke, ki so jim potrebni za izvedbo zaupanih
nalog. Nadzorovane osebe so zahtevane podatke dolžne dati. |
V postopku
nadzorovanja je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru
vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku ter odgovarjati na
ugotovitve in priporočila nadzornega odbora. |
Zahteva za
predložitev podatkov vsebuje identifikacijo nadzorovane osebe, navedbo
podatkov, obvestil, listin ali druge dokumentacije, ki jo je treba
predložiti in rok za predložitev podatkov. |
Zahteva za
predložitev podatkov je lahko dana pisno ali ustno. V primeru ustne
zahteve član nadzornega odbora sestavi uradni zaznamek z navedbo vseh
podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena in podatkov o načinu in času
sporočanja zahteve ter z obvezno navedbo osebe, kateri je bila zahteva
sporočena. |
Zahtevane
podatke in dokumentacijo je nadzorovana oseba dolžna predložiti
nadzornemu odboru najkasneje v roku desetih (10) dni od prejema zahteve
za dokumentacijo. Ta rok se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša.
Odločitev o tem sprejmejo člani nadzornega odbora, ki nadzor izvajajo. |
|
37. člen |
Vsa
dejanja in postopke nadzora je potrebno opraviti tako, da se ugotovijo
vsa dejstva in zberejo dokazi, ki so pomembni za presojo in odločanje v
postopku nadzora. Nadzor je potrebno opraviti tako, da sta delovni
proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Člani nadzornega
odbora opravljajo preiskave in preverjanja v razumnem obsegu.
Informacije za dosego cilja morajo člani nadzornega odbora prepoznati,
proučiti, ovrednotiti in zabeležiti. Pri nadzoru je lahko ves čas
nadzora prisoten predstavnik nadzorovane osebe. |
|
38. člen |
Nadzorovana oseba lahko že pred izdajo osnutka poročila izvede ukrepe za
odpravo ugotovljenih nepravilnosti, kolikor je to časovno, tehnično in
organizacijsko mogoče. O izvedenih ukrepih seznani nadzorni odbor s
pisnim poročilom. Nadzorovana oseba je v postopku nadzorovanja
upravičena nadzornemu odboru izraziti svoja mnenja in ugovarjati
njegovim ugotovitvam. |
|
39. člen |
Po
opravljenem pregledu pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi
za nadzor, osnutek poročila. Osnutek poročila mora vsebovati vse
sestavine, ki jih določa veljavni predpis. |
Osnutek
poročila sprejme nadzorni odbor in ga posreduje nadzorovani osebi,
najpozneje v roku osem dni po sprejemu. |
Nadzorovana oseba ima pravico v roku deset (10) dni od dneva prejema
odgovoriti na posamezne navedbe v osnutku poročila (odzivno poročilo). |
|
40. člen |
Odzivno
poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za
vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga tudi z listinskimi
dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. |
V odzivnem
poročilu nadzorovana oseba navede, na kakšen način je upoštevala
ugotovitve, mnenja in priporočila nadzornega odbora, ter sprejete
ukrepe, ki jih je uvedla za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. |
Če
nadzorovana oseba ugotovitev, mnenj in priporočil nadzornega odbora ni
upoštevala in ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ni uvedla,
je dolžna ta dejstva v odzivnem poročilu navesti in ustrezno strokovno
obrazložiti. |
|
41. člen |
V roku,
določenem za odzivno poročilo, lahko nadzorovana oseba izvede določene
ukrepe za odpravo nepravilnosti, ugotovljene v osnutku poročila ali pa
tudi že odpravi ugotovljene nepravilnosti in to navede v odzivnem
poročilu. |
|
42. člen |
Na podlagi
osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane osebe člani
nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, pripravijo poročilo s
priporočili in predlogi in ga posredujejo v sprejem nadzornemu odboru. |
Nadzorni
odbor sprejme poročilo s priporočili in predlogi kot dokončni akt in
mora to navesti že v naslovu poročila. Poročilo mora vsebovati enake
sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge kot to določa
veljavni predpis. |
Pri opisu
posamezne ugotovitve o nepravilnosti je treba navesti odgovore
nadzorovane osebe iz odzivnega poročila. V poročilu mora biti razvidno,
katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovane osebe je nadzorni
odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu. |
Priporočila in predlogi nadzornega odbora so namenjeni kakovostnejšemu
poslovanju nadzorovane osebe, zato morajo biti jasno izraženi,
izvedljivi in preverljivi. |
V
priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora
odgovorna oseba nadzorovane osebe poročati odboru o njihovem izvajanju
oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva. |
Nadzorni
odbor poročilo s priporočili in predlogi kot dokončni akt pošlje
nadzorovani osebi, županu in občinskemu svetu. |
|
43. člen |
V primeru,
ko nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v
roku petnajst (15) dni od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
Hujše
kršitve predpisov pri poslovanju so naslednje: |
1. nezakonito razpolaganje s premoženjem občine (ravnanje s premoženjem
v nasprotju z določili Zakona o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti in Uredbe o stvarnem premoženju države
in samoupravnih lokalnih skupnosti), |
2. nenamenska poraba proračunskih sredstev (poraba proračunskih sredstev
za namene, ki niso določeni v proračunu občine), |
3. nepravilnosti pri poslovanju ali poslovanje v nasprotju z zakonom
(kršitev določb Zakona o javnih financah, kršitev določb Zakona o javnih
naročilih). |
|
44. člen |
Občinski
svet, župan in pristojni organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora, ki
predstavljajo dokončni akt in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
45. člen |
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat letno, najkasneje do konca
januarja vsakega koledarskega leta za preteklo leto poročati o svojem
delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela
in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
VII.
MNENJA IN OPOZORILA NO |
|
46. člen |
Nadzorni
odbor o posameznih zadevah lahko izda tudi mnenje ali opozorilo, in
sicer na lastno pobudo ali na predlog občinskega sveta, župana ali
posameznega uporabnika javnih sredstev. |
|
VIII.
JAVNOST DELA |
|
47. člen |
Delo
nadzornega odbora je javno. Za obveščanje javnosti o delu nadzornega
odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo
predsednik pooblasti. |
Član
nadzornega odbora brez soglasja nadzornega odbora ne sme sporočati
javnosti podatkov s seje nadzornega odbora, dokler ni pripravljeno
uradno obvestilo za javnost oziroma dokler predsednik nadzornega odbora
ne informira javnosti o seji oziroma dokler ni potrjen zapisnik seje. |
Nadzorni
odbor zagotavlja javnost svojega dela s predložitvijo poročil o delu,
predložitvijo poročil o posameznem nadzoru kot dokončnem aktu s
priporočili in predlogi občinskemu svetu in županu, z objavljanjem
zapisnikov in dokončnih poročil o posameznem nadzoru na internetni stran
občine kot tudi dajanjem uradnih obvestil za javnost. |
Pri
dajanju obvestil je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost
podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do
informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da
varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku. |
O nadzoru,
ki je v postopku izvajanja, se lahko javno navaja le, v kateri fazi
izvajanja je nadzor in kdaj bo predvidoma končan. Osnutek poročila o
nadzoru ni informacija javnega značaja. |
|
IX.
SPREJEMANJE POSLOVNIKA |
|
48. člen |
Poslovnik
o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh
članov. |
Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko
poda vsak član nadzornega odbora. |
Spremembe
in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z
enako večino kot velja za sprejem poslovnika. |
|
X.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
49. člen |
Za
področja delovanja nadzornega odbora, ki niso urejena s tem poslovnikom,
se smiselno uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta
Občine Kranjska Gora in veljavni predpisi, ki veljajo za področje
nadzornih odborov občin. |
|
50. člen |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega
odbora Občine Kranjska Gora, št. 032/17-6/2010-LR z dne 12. 1. 2011. |
|
51. člen |
Ta
poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
dan po objavi. |
|
Št.
032-14/2014-35 |
Kranjska
Gora, dne 26. oktobra 2015 |
|
Predsednik |
nadzornega odbora |
Robert Plavčak l.r. |
|