Na podlagi
29. in 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni
list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in
27/14) je Občinski svet Občine Krško, na 12. seji, dne 4. 2. 2016,
sprejel |
|
S T A T U
T |
Občine
Krško (uradno prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE |
|
1. člen |
Ta statut
ureja in določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine
Krško (v nadaljevanju: občina), oblikovanje in pristojnosti občinski
organov, razen organov občinske uprave, javnih služb, premoženje in
financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v
razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri
sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v
občini, ki jih določa zakon. |
|
2. člen |
Območje
občine, ki je mejna občina, obsega območje naslednjih naselij: |
Anovec,
Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki,
Armeško, Brege, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje
pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora,
Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Čretež pri
Krškem, Črešnjice nad Pijavškim, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob Krki,
Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri
Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dovško,
Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh,
Gora, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji
Leskovec, Gorica, Gorica pri Raztezu, Gornje Pijavško, Gradec, Gradišče
pri Raki, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Ivandol, Jelenik, Jelše,
Jelševec, Kalce, Kalce-Naklo, Kališovec, Kerinov Grm, Kobile,
Koprivnica, Koritnica, Kostanjek, Kočno, Kremen, Kržišče, Krško,
Leskovec pri Krškem, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Mali Kamen, Mali
Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice,
Mrčna sela, Nemška Gora, Nemška vas, Nova Gora, Osredek pri Trški Gori,
Pesje, Pijana Gora, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje,
Podbočje, Podlipa, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob
Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne
pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Rožno, Sela pri Raki, Selce
pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Slivje, Smednik, Smečice,
Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Spodnji Stari Grad,
Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v
Podbočju, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Strmo
Rebro, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Veliki Dol,
Veliki Kamen, Veliki Koren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo,
Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrh pri Površju, Vrhulje,
Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Žabjek v Podbočju, Žadovinek in
Ženje. |
|
3. člen |
Občina v
okviru svojih pristojnosti skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in
koristi svojih občanov. |
Občina v
okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in
izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. |
|
4. člen |
Občani
uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno, preko organov
občine in preko krajevnih skupnosti. |
Občani
uresničujejo lokalno samoupravo v občini tudi neposredno, preko zborov
občanov, z referendumom in preko ljudske iniciative. |
|
5. člen |
Občani se
lahko obračajo s pobudami in vprašanji na katerikoli organ občine, s
peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe, ki jim mora
odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje občinski svet. |
|
6. člen |
Občina je
pravna oseba javnega prava. |
Občino kot
pravno osebo zastopa in predstavlja župan. |
Sedež
občine je v Krškem, Cesta krških žrtev 14. |
Občina ima
žig, ki je okrogle oblike. V zgornjem delu krožnice je napis »OBČINA
KRŠKO«, v sredini pa znak občine Krško. Občina ima tudi žige, ki imajo
pod znakom občine Krško v spodnjem delu krožnice še napise: »OBČINSKI
SVET«, »ŽUPAN«, »NADZORNI ODBOR«, »OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA«, »POSEBNA
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA« in »OBČINSKA UPRAVA«. Velikost, uporabo in
hrambo žigov določi župan s pravilnikom. |
|
7. člen |
Občina ima
svoj grb, znak, zastavo in občinski praznik. |
Grb Občine
Krško je posodobljen grb mesta Krško, ki predstavlja ščit. Na hribu, na
dnu ščita stoji na desni strani sv. Janez Evangelist v obleki s kelihom
v levici, iz katerega izvirajo tri kače. V drugem delu ščita je podoba
mesta s stolpi, obzidjem in strehami. |
Znak
občine Krško ponazarja reko Savo, ki iz gričevnato-hribovitega predela
občine prehaja v ravnino Krškega polja kot izrazita geografska in
pomenska posebnost občine Krško. Sestavni del znaka je tudi napis
"OBČINA KRŠKO". |
Zastava
občine Krško je zelene barve, pokončne oblike v razmerju 2 : 1, z znakom
občine v beli barvi. |
Podrobnejša določila glede pomena, vsebine, oblike in uporabe grba,
znaka in zastave se določijo s posebnim odlokom. |
Občina ima
občinski praznik 7. junija in je posvečen spominu prvih padlih krških
žrtev in vrnitvi izgnancev. |
|
8. člen |
Območje
občine je razdeljeno na krajevne skupnosti. |
Krajevna
skupnost je skupnost, v katero se organizirajo prebivalci dela občine. |
Krajevna
skupnost se ustanovi za več naselij, ki so med seboj prostorsko,
upravno-gospodarsko, komunalno, kulturno in zgodovinsko povezana in kjer
so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje
skupnih interesov in potreb občanov. |
|
9. člen |
Občina se
pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi
in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi. |
Občina se
lahko povezuje v pokrajino, regijo, zvezo občin ali drugo obliko
povezovanja občin po načelu enakopravnosti. |
Občina
sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelu
prostovoljnosti in solidarnosti. V ta namen lahko združuje sredstva in v
skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske
uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in
ustanove. |
Občina
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
II. NALOGE
OBČINE |
|
10. člen |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema
statut in druge splošne akte občine, |
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
–
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja, |
– vodi
centralno evidenco nepremičnega premoženja v lasti občine. |
3. Omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
– sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj, |
– sodeluje
z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi
za lokalne gospodarske javne službe tako, da: |
– določa
izbirne gospodarske javne službe in način izvajanja gospodarskih javnih
služb, |
–
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih gospodarskih javnih služb, |
– nadzira
delovanje lokalnih gospodarskih javnih služb, |
– gradi in
vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave, |
–
zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
–
ustanavlja vzgojno izobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja
pogoje za njihovo delovanje, |
– v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
– sodeluje
z vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, službe za socialno ogrožene, invalide in
ostarele tako, da: |
– spremlja
stanje na tem področju, |
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno, informacijsko, dokumentacijsko in
društveno dejavnost ter dejavnost institucij civilne družbe in mladih
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
–
zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, |
– skrbi za
delo z mladimi in jim nudi strokovno podporo, |
–
pospešuje delovanje organizacij, ki delujejo na področju dejavnosti
mladih, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
– spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– lokalne
javne ceste in druge javne poti, |
–
površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine. |
11. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
–
organizira reševanje, pomoč in gašenje požarov, |
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
naravnih in drugih nesreč, |
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, |
– sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom civilne zaščite občine
ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja
javni red v občini tako, da: |
– določa
prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
– ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
–
organizira občinsko redarstvo, |
– izvaja
nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– skrbi za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, |
–
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
–
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
–
ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
–
določanje namembnosti urbanega prostora, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
–
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov, |
– mrliško
ogledno službo in |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
11. člen |
Za
financiranje nalog občine, ki so javnega pomena, pripadajo občini davki
in drugi dohodki, predpisani z zakonom. |
|
III.
ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne
določbe |
|
12. člen |
Organi
občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. |
Organa
občine sta tudi občinska volilna komisija in posebna občinska volilna
komisija za volitve člana občinskega sveta občine Krško – predstavnika
romske skupnosti, katerih naloge, pristojnosti in sestavo določa zakon o
lokalnih volitvah. |
Občina ima
tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Organi
občine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo
posameznih vprašanj s svoje pristojnosti. |
|
13. člen |
Organi
občine se volijo za štiri leta. |
|
14. člen |
Delo
občinskih organov je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega
sveta in odborov občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določata
ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
Javnosti
niso dostopne seje, dokumenti in gradiva sveta ter drugih organov
občine, ki so zaupne narave. |
|
15. člen |
Če ni z
zakonom ali tem statutom drugače določeno, lahko organi občine, ki
delujejo na sejah sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa. |
|
2.
Občinski svet |
|
16. člen |
Občinski
svet je najvišji organ odločanja v občini. |
Občinski
svet ima naslednje pristojnosti: |
– sprejema
statut občine, |
– sprejema
odloke in druge občinske akte, |
– sprejema
poslovnik za svoje delo, |
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– potrjuje
začasne nujne ukrepe, |
– sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
– izvršuje
ustanoviteljske in korporacijske pravice občine pri pravnih osebah ne
glede na njihovo pravno organizacijsko obliko, če veljavna zakonodaja,
statut ali splošni akt občine ne določa drugače, |
– imenuje
in razrešuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov
občinskega sveta ter člane upravnih odborov skladov, |
– imenuje
občinsko volilno komisijo in posebno občinsko volilno komisijo, |
–
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta, |
– imenuje
in razrešuje predstavnike občine v sosvete ali druge državne organe, |
– sprejema
organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana, |
– sprejema
načrte ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti v
skladu s predpisi, |
– odloča o
višini zadolževanja v okviru sprejemanja občinskega proračuna, |
– sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– imenuje
člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada, |
–
razpisuje referendum, |
– daje
pobudo za sklice zborov občanov, |
–
ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske
službe, |
– določa
prispevke za opravljanje komunalnih dejavnosti, |
– določa
takse, povračila in druge javnofinančne prihodke, ki so v pristojnosti
občine, |
– daje
soglasje k prevzemu opravljanja nalog iz državne pristojnosti, |
– sprejme
akt o ustanovitvi sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter imenuje
in razrešuje člane sveta, |
– odloča o
vlaganju občinskega kapitala v zasebno pravne subjekte, |
– daje
soglasje k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov, |
– daje
pooblastila in soglasja za izvajanje posameznih nalog krajevnih
skupnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov občine, |
– sprejema
program varstva okolja, |
– sprejema
sanacijske programe odprave posledic čezmernega obremenjevanja okolja, |
– določa
način izvajanja gospodarskih javnih služb, |
– sprejema
letne programe in poročila o izvajanju gospodarskih javnih služb, |
– odloča o
višini tarif za izvajanje gospodarskih javnih služb, |
– odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut ali splošni akt občine. |
|
17. člen |
Občinski
svet lahko ustanovi eno ali več komisij kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
Občinski
svet ima naslednje stalne komisije: |
– komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
– normativno-pravno komisijo, |
– komisija
za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami, |
– komisijo
za vloge in pritožbe. |
Občasne
komisije ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo
sestavo in naloge. |
|
18. člen |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge: |
–
obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja
iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z mandatnimi vprašanji,
volitvami, imenovanji in razrešitvami, |
–
sodelovanju z organi in organizacijami zainteresiranimi za rešitev
kadrovskih vprašanj in pripravlja predloge in mnenja, ki jih daje
občinskemu svetu, |
– predlaga
izvolitev članov stalnih in občasnih delovnih teles in pripravi predlog
za izvolitev ali soglasje za delavce na vodilnih mestih, za katere je po
predpisih pristojen občinski svet, |
– sodeluje
pri pripravi predlogov za odločitve občinskega sveta v zvezi s plačami
ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, |
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
– daje
mnenje v imenu lokalne skupnosti k imenovanju ravnateljev in direktorjev
javnih zavodov, |
– daje
mnenje k imenovanju predstavnikov občine v organe gospodarskih družb, |
– opravlja
druge zadeve, ki jih določi občinski svet. |
Normativno-pravna komisija zaradi skladnosti z ustavo, zakonom in
statutom občine ter zaradi pravne obdelave obravnava: |
– besedilo
in spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta, |
– odloke
in druge splošne akte, ki jih sprejema občinski svet in mu daje poročila
s svojimi mnenji in predlogi, |
– splošne
akte organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje soglasje občinski
svet ter mu v zvezi s tem daje mnenja, predloge in pripombe, |
– predloge
in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov in daje
mnenja o tem, |
–
prečiščeno besedilo odlokov in drugih aktov občinskega sveta. |
Komisija
za vloge in pritožbe opravlja naslednje naloge: |
–
obravnava posamične vloge in predloge občanov, v katerih opozarjajo na
določene probleme pri izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov
občinskega sveta, |
–
obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi
preizkuša po ustreznih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih
predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike, |
– proučuje
prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in
organizacije občinskemu svetu ali njegovim delovnim telesom in ugotavlja
vzroke zanje, |
– obvešča
občinski svet in pristojna telesa o pojavih, ki nastajajo pri uporabi
zakonov in jim predlaga ustrezne ukrepe, |
–
obravnava tudi vloge in pritožbe, ki jih je odstopil v obravnavo
republiški organ za prošnje in pritožbe, če je vlagatelj za območja
občine, ukrepal v skladu z določili prejšnjega člena oz. postopa po
navodilih oz. na zaprosilo pristojnega republiškega organa, |
–
obravnava vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije
nezakonito ali očitno nepravilno in obvesti o ugotovitvah občinski svet
župana in načelnika upravne enote, |
– opravlja
druge zadeve, ki jih določa občinski svet. |
Komisija
za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami opravlja naslednje
naloge: |
– v skladu
z odlokom in pravilnikom o občinskih priznanjih objavlja razpis za
dajanje predlogov za občinska priznanja, |
–
obravnava predloge za odlikovanja, ki jih dajejo organizacije in društva
in drugi predlagatelji ter jih s svojimi mnenji posreduje pristojnemu
republiškemu organu, |
–
obravnava in oblikuje predloge za občinska priznanja ter jih predlaga
občinskemu svetu v sprejem, |
– daje
predloge za odlikovanja ali daje pobude za predlaganje posameznikov,
organizacij in društev ter organov za odlikovanja in občinska priznanja
in jih daje v postopek v skladu z odlokom in pravilnikom o občinskih
priznanjih, |
– usmerja
aktivnosti za ohranjanje in krepitev odnosov med občino ter ostalimi
občinami na področju gospodarstva, kulture, športa, ..., |
– skrbi za
mednarodne stike in uveljavljanje občine v širšem prostoru. |
Občinski
svet po potrebi s spremembami in dopolnitvami tega statuta ustanavlja
nove komisije in ukinja ali združuje posamezne komisije. |
|
19. člen |
Občinski
svet lahko ustanovi enega ali več odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
Občinski
svet ima naslednje stalne odbore: |
– odbor za
družbene dejavnosti, |
– odbor za
finance in občinsko premoženje, |
– odbor za
gospodarstvo in turizem, |
– odbor za
kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja, |
– odbor za
krajevne skupnosti in komunalno infrastrukturo, |
– odbor za
okolje in prostor, |
– odbor za
zaščito in reševanje, |
– odbor za
mladino. |
Odbori
občinskega sveta so delovna telesa občinskega sveta, ki pripravljajo
strokovne podlage in predloge za odločitve občinskega sveta za področja
iz njegove delovne pristojnosti. |
Občasne
odbore ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo
sestavo in naloge. |
|
20. člen |
Odbor za
družbene dejavnosti opravlja naslednje naloge: |
–
obravnava vprašanja in oblikuje politiko občine v zvezi z
izobraževanjem, predšolsko vzgojo, zdravstvom, lekarništvom, socialno,
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnostjo ter športom in
rekreacijo in jo predlaga občinskemu svetu, |
– daje
mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov,
ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena, |
– ocenjuje
in spremlja izvajanje projektov kulturnih, športnih in drugih društev in
klubov, katerim so bila na osnovi programa odobrena dodatna ali izredna
sredstva iz občinskega proračuna, |
– daje
mnenja in predloge v zvezi z socialno politiko občine, |
–
obravnava in predlaga občinskemu svetu in županu oblikovanje postavk
znotraj proračuna, ki bodo zagotavljale določena sredstva za optimalne
oblike enkratne pomoči socialno najbolj ogroženim, |
– daje
mnenja in predloge za varovanje kulturne dediščine, |
– opravlja
druge zadeve s področja družbenih služb in sociale. |
Odbor za
finance in občinsko premoženje opravlja naslednje naloge: |
–
obravnava in daje mnenje občinskemu svetu o občinskem proračunu,
njegovem izvajanju in zaključnem računu, |
– daje
mnenje občinskemu svetu na vsako spremembo letnega načrta pridobivanja
in razpolaganja z občinskim premoženjem, ki ga sprejema občinski svet, |
– daje
mnenje občinskemu svetu glede nakupov osnovnih sredstev za potrebe
občinske uprave, |
– daje
mnenje občinskemu svetu glede najema oziroma uporabe občinskega
premoženja, |
– daje
mnenje občinskemu svetu glede potrebnosti pregleda občinskega proračuna
ali njenega dela s strani računskega sodišča, |
– daje
mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in
občinsko premoženje. |
Odbor za
gospodarstvo in turizemopravlja naslednje naloge: |
–
obravnava letni gospodarski načrt občine, |
–
občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši gospodarski razvoj občine, |
– na
zahtevo občinskega sveta daje mnenje glede vprašanj s področja
gospodarstva, |
– daje
mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja, |
–
obravnava problematiko s področja malega gospodarstva in obrti, |
– spremlja
izvajanje nalog s tega področja, |
– predlaga
občinskemu svetu sprejem ukrepov s področja razvoja malega gospodarstva
in obrti, |
– daje
mnenja in predloge za promocijo občine, organizacijo promocijskih
prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij, |
–
pripravlja izhodišča in daje mnenje občinskemu svetu na letne programe
prireditev in promocij, ki služijo hitrejšemu razvoju turističnega
gospodarstva v občini, |
–
obravnava stanovanjsko problematiko. |
Odbor za
kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja opravlja naslednje naloge: |
– predlaga
ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko
pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva v občini, |
– daje
predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva v
občini, |
– daje
mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja. |
Odbor za
krajevne skupnosti inkomunalno infrastrukturo opravlja naslednje naloge: |
–
obravnava predloge za financiranje krajevnih skupnosti, |
–
občinskemu svetu daje mnenje na organizacijo krajevnih skupnosti, |
– predlaga
občinskemu svetu prenos nekaterih občinskih nalog in pristojnosti na
krajevne skupnosti, |
– daje
mnenja in predloge za delovanje krajevnih skupnosti, |
–
občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj
komunalnega gospodarstva v občini, |
–
obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih
služb, |
–
občinskemu svetu predlaga prioritetni vrstni red investicij v komunalno
infrastrukturo, |
– daje
mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja. |
Odbor za
okolje in prostor opravlja naslednje naloge: |
–
občinskemu svetu predlaga ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških
pogojev v občini, |
–
občinskemu svetu daje mnenja na akte in predpise, ki jih iz njegovega
področja predlaga občinska uprava, |
–
obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja in
urejanje prostora, |
–
obravnava predloge za pridobivanje, financiranje in
urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, ki so
namenjena za kompleksno graditev. |
Odbor za
zaščito in reševanje opravlja naslednje naloge: |
–
obravnava vprašanja iz področja zaščite in reševanja, |
– daje
mnenje občinskemu svetu na odloke in druge akte iz svojega področja, |
– daje
mnenje občinskemu svetu za načrte zaščite in reševanja, |
– daje
mnenje občinskemu svetu pred imenovanji iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na področje zaščite in reševanja. |
Odbor za
mladino opravlja naslednje naloge: |
–
obravnava vprašanja na področju mladine, daje mnenje in predlaga
občinskemu svetu ukrepe na različnih področjih pomembnih za mlade, |
– daje
mnenja in predloge v zvezi z mladinsko politiko, da bi se ustvarile
socialne, kulturne, pravne, ekonomske, zdravstvene, pedagoške,
izobraževalne in druge razmere, ki pospešujejo individualizacijo
mladostnika in njegovo socialno in kulturno integracijo, |
– predlaga
pogoje, merila in postopke za sofinanciranje projektov iz občinskega
proračuna, ki jih izvajajo društva in druge oblike prostovoljnih in
neprofitnih organizacij, katerih dejavnost se nanaša na mlade, |
– ocenjuje
in spremlja izvajanje ukrepov za mlade in obravnava poročila o položaju
mladih. |
Odbori
občinskega sveta opravljajo poleg zgoraj navedenih še naslednje naloge: |
–
obravnavajo predloge župana, članov občinskega sveta in občanov s
svojega delovnega področja preden o njih odloča občinski svet in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge o teh predlogih, |
–
razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo
občinskemu svetu in županu mnenja in predloge o teh vprašanjih, |
–
oblikujejo mnenja in podlage za odločanje občinskega sveta glede
pipravljajočih se predpisov, ki neposredno zadevajo vprašanja občinske
pristojnosti oziroma koristi, |
–
predlagajo občinskemu svetu ali županu odločitve s svojega področja. |
Občinski
svet po potrebi s spremembami in dopolnitvami statuta ustanavlja nove
odbore in ukinja ali združuje posamezne stalne odbore. |
|
21. člen |
Črtan. |
|
22. člen |
Občinski
svet odloča o vseh na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. |
|
23. člen |
Občinski
svet ima 30 članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti. Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami v
občini in z delom v občinski upravi ureja zakon. |
Občinski
svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim
in tajnim glasovanjem. |
Volitve se
izvajajo v skladu z zakonom. |
Za volitve
občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi
odlok občinskega sveta. |
|
24. člen |
Občinski
svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov, skliče pa jo dotedanji župan najkasneje v 20. dneh po
izvolitvi novega župana. |
Prvo sejo
občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki
ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
25. člen |
Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
Za vodenje
seje občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. |
|
26. člen |
Strokovno
in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njihovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
27. člen |
Črtan. |
|
28. člen |
Občinski
svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje župan najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje
občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi
za sklic seje občinskega sveta mora biti predložen dnevni red. Župan
mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
Dnevni red
seje občinskega sveta predlaga župan na lastno pobudo, posamezne točke
dnevnega reda pa lahko predlagajo tudi komisije in odbori občinskega
sveta ter vsak član občinskega sveta. |
|
29. člen |
Seje
občinskega sveta so javne. |
Če to
terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi. |
Direktor
občinske uprave ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega
sveta, na zahtevo občinskega sveta ali župana pa so se dolžni udeležiti
seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta tudi vodje
notranjih organizacijskih enot oziroma določeni poročevalci. |
|
30. člen |
Svet lahko
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. |
Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
Glasovanje
je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ter
poslovnik in kadar na obrazložen predlog posameznega člana občinskega
sveta tako odloči občinski svet z večino glasov. |
|
31. člen |
Občinski
svet ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek
odločanja in razmerja do odborov, komisij in občinskih organov. Občinski
svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
3.
Nadzorni odbor |
|
32. člen |
Nadzorni
odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje
pristojnosti nadzorni odbor: |
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in |
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni
odbor na začetku proračunskega leta sprejme letni program dela. Letni
program dela in njegove dopolnitve ter spremembe se objavijo na
svetovnem spletu skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij
javnega značaja. |
|
33. člen |
Nadzorni
odbor šteje 7 članov. |
Člani
nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino
glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi
predlogov članov občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta,
političnih strank, krajevnih skupnosti, zainteresiranih organizacij v
občini in občanov. |
Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora z drugimi funkcijami v
občini in z delom v občinski upravi ureja zakon. |
Po
imenovanju vseh članov nadzornega odbora župan skliče konstitutivno sejo
nadzornega odbora v roku 20. dni. |
|
33.a člen |
Nadzorni
odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika
nadzornega odbora. |
Kandidaturo za predsednika in podpredsednika nadzornega odbora lahko
vloži vsak član nadzornega odbora. |
Kandidat
je izvoljen z večino glasov članov nadzornega odbora. |
Predsednik
nadzornega odbora je lahko razrešen na predlog enega člana nadzornega
odbora, če za predlog za razrešitev glasuje večina članov nadzornega
odbora. |
Na enak
način kot predsednika nadzornega odbora se voli in razrešuje tudi
podpredsednika nadzornega odbora. |
33.b člen |
Predsednik
nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove
ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri
nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora,
organizira delo ter pripravlja in vodi seje. |
Podpredsednik nadzornega odbora pomaga predsedniku nadzornega odbora pri
njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po
njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega
področja. |
|
33.c člen |
Delo
nadzornega odbora je javno. Način zagotavljanja javnosti dela in način
omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim
poslovnikom. |
Nadzorni
odbor sprejema odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov
nadzornega odbora kadar je na seji navzoča večina članov nadzornega
odbora. |
Seje
nadzornega odbora sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno
pobudo, pobudo člana nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana. |
Na sejah
nadzornega odbora so lahko prisotni tudi vabljeni, zlasti kadar je
njihova prisotnost potrebna za razjasnitev in v pomoč pri delu
nadzornega odbora. |
|
33.č člen |
Nadzorni
odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih poda poročilo s
priporočili in predlogi ter občinskemu svetu najmanj enkrat letno poroča
o svojem delu in ugotovitvah. |
S sklepom
lahko nadzorni odbor zahteva od občinskega sveta, župana in članov
poslovodstev organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih
sredstev, da pooblaščenemu članu nadzornega odbora ali imenovanemu
izvedencu omogočijo pregled dokumentacije, ki je potrebna za delo
nadzornega odbora. |
|
33.d člen |
Občinski
svet, župan, posredni in neposredni proračunski uporabniki občinskega
proračuna ter prejemniki sredstev občinskega proračuna so dolžni: |
–
omogočiti vpogled v vso potrebno dokumentacijo, ki jo na podlagi sklepa
nadzornega odbora zahteva pooblaščeni član nadzornega odbora ali
imenovani izvedenec, |
–
sodelovati v postopku nadzora, |
–
obravnavati poročilo nadzornega odbora, |
–
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo
ugotovljenih nepravilnosti. |
|
33.e člen |
Nadzorni
odbor mora nadzorovanemu porabniku občinskih proračunskih sredstev pred
sprejetjem dokončnega poročila zagotoviti možnost, da izrazi svoje
mnenje in ugovarja njegovim ugotovitvam. |
Nadzorni
odbor pošlje osnutek poročila nadzorovanemu porabniku občinskih
proračunskih sredstev, ki v roku 15 dni od prejema osnutka poročila
odgovori na posamezne navedbe (odzivno poročilo). |
Na podlagi
osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega porabnika občinskih
proračunskih sredstev pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in
predlog (dokončno poročilo), ki ga pošlje nadzorni odbor nadzorovanemu
porabniku občinskih proračunskih sredstev. |
Dokončno
poročilo, ki je bilo izkazano vročeno nadzorovani osebi se objavi na
svetovnem spletu skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij
javnega značaja. |
|
33.f člen |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. |
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
33.g člen |
Nadzorni
odbor sprejme poslovnik o delu nadzornega odbora v katerem v skladu z
zakonom in tem statutom podrobneje določi organizacijo dela, pravice in
dolžnosti predsednika in podpredsednika ter članov pri izvajanju
nadzora, delo izvedencev, postopek nadzora, pripravo, sklicevanje in
vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidence in dokumentacije. |
|
4. Župan |
|
34. člen |
Občina ima
župana. |
Župan je
izvoljen na neposrednih volitvah. |
Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami v občini in z delom
v občinski upravi ureja zakon. |
Občina ima
najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed
članov občinskega sveta. |
Nezdružljivost funkcije podžupana z drugimi funkcijami v občini in z
delom v občinski upravi ureja zakon. |
|
35. člen |
Župan
opravlja naslednje naloge: |
–
predstavlja in zastopa občino, |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– predlaga
gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta, |
– skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta, |
–
nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, |
– imenuje
projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave, |
–
odgovarja za izvrševanje proračuna, |
– odloča o
višini zadolževanja v okviru sprejetega občinskega proračuna, |
– ravna s
stvarnim premoženjem v skladu s predpisi, |
– sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
– imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine in krajevnih skupnosti ter
poverjenike za civilno zaščito, |
– skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– po
potrebi sklicuje predsednike krajevnih skupnosti z namenom posvetovanja
in problematike krajevnih skupnosti, |
– predlaga
občinskemu svetu program varstva okolja, študije ranljivosti okolja in
sanacijske programe odprave posledic čezmerne obremenitve okolja, |
– aktivno
sodeluje pri reševanju nastalih socialnih problemov, |
– poroča
občinskemu svetu o namenu in rezultatih pri predstavljanju in zastopanju
občine v tujini na seji občinskega sveta, |
– imenuje
in razrešuje podžupana, |
– določa
plačne razrede direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je
Občina Krško, |
– odloča o
razporeditvi presežka oziroma primanjkljaja posameznega javnega zavoda,
v skladu z veljavno zakonodajo, |
– potrjuje
sklepe popisnih poročil, ki jih pripravi inventurna komisija ter odloča
o načinu odpisa primanjkljajev, knjiženju presežkov, odpisu neplačanih
in zastaranih terjatev ter o morebitnem odpisu sredstev, |
– opravlja
tudi druge zadeve, ki jih določa zakon ali akt občinskega sveta. |
|
36. člen |
Župan
zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven
ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski
svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko
vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo
in zakonom. |
Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost takšne odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena
na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma
neprimernost take odločitve. |
|
37. člen |
Črtan. |
|
38. člen |
Podžupan
oz. podžupani pomaga (-jo) županu pri njegovem delu. Župan lahko
pooblasti podžupana (-e) za opravljanje posamičnih nalog iz svoje
pristojnosti. |
Župana
nadomešča v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti podžupan, ki
ga določižupan. |
S sklepom
o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema
sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do
izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravico glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
IV.
NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV |
|
39. člen |
Neposredne
oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
40. člen |
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del
(krajevna skupnost, naselje, ulica). |
Župan mora
sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom ali
če tako zahteva najmanj 5 % volivcev v občini oziroma v njenem
posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo
občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
41. člen |
Zbor
občanov: |
–
razpravlja o delu občinskih organov (občinskega sveta, župana in drugih
občinskih organov ter delovnih teles), |
–
razpravlja o povezovanju z drugimi občinami, |
–
razpravlja o lokalni problematiki, |
–
razpravlja o spremembah območja občine, |
–
razpravlja in daje mnenja o zadevah v javni obravnavi, |
– daje
mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
41.a člen |
Pobudo za
sklic zbora občanov mora pobudnik pisno predložiti županu. V pobudi mora
biti naveden pobudnik sklica zbora občanov, zadeve, ki naj bi jih občani
obravnavali na zboru občanov ter ali se pobuda za sklic zbora občanov
nanaša na vso občino ali njen posamezen del. |
Kadar
pobudo za sklic zbora občanov predloži najmanj 5 % volivcev v občini
oziroma njenem posameznem delu, mora pobuda vsebovati seznam osebno
podpisanih volivcev z njihovimi osebnimi podatki: ime in priimek, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča. |
Župan
lahko zahtevo za sklic zbora občanov s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. |
|
41.b člen |
Župan mora
sklicati zbor občanov v roku 15 dni od pravilno podane pobude za sklic
zbora občanov. Najmanj 5 dni pred začetkom zbora občanov mora župan na
krajevno običajen način javno objaviti datum in kraj zbora občanov ter
zadeve, ki jih bodo obravnavali občani na zboru. |
|
41.c člen |
Pravico
sodelovanja in glasovanja na zboru občanov imajo vsi občani, ki imajo
pravico voliti člane občinskega sveta. |
Zbor
občanov je sklepčen, če je na njem prisotnih najmanj 10 % volivcev v
občini oziroma njenem posameznem delu, razen če statut ali zakon ne
določata drugače. |
Sklepi
zbora občanov so sprejeti, če je zanje glasovala večina občanov
prisotnih na zboru občanov. |
|
41.č člen |
O zboru
občanov se piše zapisnik, ki mora vsebovati zlasti datum in kraj sklica
zbora občanov, število prisotnih občanov in glasovanje o zadevah, ki so
jih občani obravnavali na zboru občanov. |
|
41.d člen |
Stališča,
predloge, pobude ali mnenja sprejeta na zboru občanov mora obravnavati
in se o njih opredeliti župan in občinski svet oziroma svet tiste
krajevne skupnosti, v katero je bil zbor občanov sklican. |
|
42. člen |
Občinski
svet lahko o vsebini splošnih aktov občine, razen o proračunu in
zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, razpiše referendum
na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa ga razpisati, če
to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa
zakon ali statut občine. |
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev
na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
43. člen |
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem
statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na
njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o
lokalnih volitvah. |
|
44. člen |
Občinski
svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih
posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. |
Svetovalni
referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del. |
Rezultati
svetovalnega referenduma ne zavezujejo občinskega sveta. |
Glede
izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 42. in
43. člena tega statuta. |
|
45. člen |
Najmanj
5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega
akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oz. drugih
občinskih organov. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih. |
Če se
zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni
organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. |
Glede
postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka se smiselno uporabljajo
določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko
iniciativo. |
|
V.
OBČINSKA UPRAVA |
|
1.
Organizacija občinske uprave |
|
46. člen |
Predstojnik občinske uprave je župan. |
Delo
občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje
in razrešuje župan. |
|
47. člen |
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet z
odlokom, na predlog župana. |
Občinsko
upravo sestavljajo notranje organizacijske enote, ki se določijo z
odlokom iz 1. odstavka tega člena. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
48. člen |
Naloge
občinske uprave opravljajo direktor občinske uprave, vodje notranjih
organizacijskih enot ter ostali javni uslužbenci. |
O
imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja v občinski upravi odloča
župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave. Vodje
notranjih organizacijskih enot imenuje in razrešuje župan. |
|
49. člen |
Občinski
funkcionarji so upravičeni do plače oziroma dela plače ter drugih
prejemkov v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev. |
|
50. člen |
Občinska
uprava izvaja odloke, pravilnike, odredbe in navodila, ki jih sprejema
občinski svet in izdaja župan. |
Občinska
uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar v skladu z
zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. |
|
51. člen |
Posamične
akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo direktor občinske uprave in
vodje notranjih organizacijskih enot. Župan lahko pooblasti delavce
uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah,
za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom
drugače določeno. |
|
52. člen |
V upravnem
postopku o upravnih zadevah iz občinske in prenesene državne
pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem
postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom. |
|
53. člen |
Direktor
občinske uprave je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisi. |
|
54. člen |
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu
s predpisi, ki določajo pogoje za vodenje in odločanje v upravnem
postopku ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
55. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O
zakonitosti dokončnih upravnih aktov občinskih upravnih organov odloča v
upravne sporu pristojno sodišče. |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava,
odloča stvarno pristojno ministrstvo. |
|
56. člen |
Če so v
posamezni upravni zadevi podani z zakonom predpisani pogoji za izločitev
župana, o tem odloča občinski svet. |
Če so v
posamezni upravni zadevi podani z zakonom predpisani pogoji za izločitev
direktorja občinske uprave, o tem odloča župan. |
Če so v
posamezni upravni zadevi, podani z zakonom, predpisani pogoji za
izločitev uradne osebe, o tem odloča direktor občinske uprave. |
|
VI.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI |
|
57. člen |
Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom določi s
svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako določeno z
zakonom (lokalne javne službe). |
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina: |
–
neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij, |
– na drug način, določen v skladu z
zakonom. |
|
58. člen |
Občina
organizira obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom na
naslednjih področjih: |
– oskrba s
pitno vodo, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
–
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– zbiranje
in prevoz komunalnih odpadkov, |
–
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
– urejanje
in čiščenje javnih površin, |
–
vzdrževanje občinskih cest, |
– na
drugih področjih, določenih z zakonom. |
|
59. člen |
Občina
lahko organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z
odlokom, za naslednja področja: |
– oskrba z
industrijsko in požarno vodo, |
– urejanje
in vzdrževanje pokopališč, |
– pogrebne
storitve, |
– urejanje
in vzdrževanje javnih tržnic, |
– urejanje
in upravljanje sejmišč, |
– oskrba s
toplotno energijo, |
– oskrba s
plinom, |
– urejanje
javnih parkirišč, |
– javna
razsvetljava v naseljih, |
– javni
potniški promet, |
–
plakatiranje in okraševanje, |
–
deratizacija in dezinfekcija, |
– ter
organizira druge izbirne gospodarske javne službe. |
|
60. člen |
Občinski
svet lahko določi izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih
področjih, kadar zagotavljanja proizvodov in storitev za javne potrebe
ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj: |
– za
izvrševanje nalog občine, |
– za
izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
61. člen |
Občinski
svet z odloki določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega
izvajanja. |
Režijski
obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
Občina
lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim
odlokom podeli koncesijo. |
|
VII.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
62. člen |
Črtan. |
|
VIII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
63. člen |
Premoženje
občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
64. člen |
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, iz davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev, v skladu z zakonom. |
|
65. člen |
Prihodki
in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v
proračunu občine. |
Proračun
občine je sestavljen iz splošnega dela, posebnega dela in načrta
razvojnih programov. |
Splošni
del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni
del proračuna sestavljajo finančni načrti občinskih organov in občinske
uprave. |
Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih
programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi
predpisi. |
|
66. člen |
Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva
proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z
zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
67. člen |
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
Župan
lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna. |
|
68. člen |
Če se
zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more
uravnovesiti, se lahko uporabijo ukrepi predvideni z zakonom. |
|
69. člen |
V
proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki
deluje kot proračunski sklad. |
V sredstva
proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov
proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine
določene z zakonom. |
Del
sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po
zaključnem računu proračuna za preteklo leto. |
|
70. člen |
Sredstva
proračunske rezerve se uporabljajo za namene in po postopku določenim z
zakonom. |
|
71. člen |
Zaključni
račun proračuna predloži župan v sprejem občinskemu svetu po postopku in
v rokih določenih z zakonom. |
|
72. člen |
Črtan. |
|
73. člen |
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet
pod pogoji, ki jih določa zakon. |
Občina se
lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za
finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin.
Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo
soglasja, so nični. |
Občina
lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja drugih oseb
v obsegu in po pogojih, ki jih določa zakon. |
O soglasju
odloča občinski svet. |
|
74. člen |
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo
zadolževati in izdajati poroštva, samo če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. |
O soglasju
odloča občinski svet. |
|
75. člen |
Črtan. |
|
76. člen |
Črtan. |
|
77. člen |
Črtan. |
|
78. člen |
Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave, ki
jo nadzira župan ali po pooblastilu župana direktor občinske uprave. |
|
IX.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni
akti občine |
|
79. člen |
Občinski
svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta. |
Občinski
svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne
akte. |
|
80. člen |
Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se
sprejema po dvofaznem postopku. |
|
81. člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
82. člen |
Z odlokom
ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja
organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja
javna podjetja, javne zavode in sklade ter proračun in zaključni račun
občine. |
Z odlokom
ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako
določeno z zakonom. |
|
83. člen |
Z odredbo
občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
84. člen |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe zakona, podzakonskega akta
ter statuta v procesu njihovega izvrševanja. |
|
85. člen |
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
86. člen |
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne
namene financiranja javne porabe v občini. |
Občinski
proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča s
koledarskim letom. |
|
2.
Postopek za sprejem odloka |
|
87. člen |
Odlok
lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, odbori in komisije
občinskega sveta ali najmanj 5 % volivcev v občini, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
Predlagani
odlok pošlje predlagatelj županu. |
|
88. člen |
Predlagani
odlok mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
Uvod
obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. |
|
89. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predlaganega odloka na sejah občinskega sveta. |
|
90. člen |
Župan
pošlje predlagani odlok članom občinskega sveta najmanj 8 dni pred dnem,
določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlagani
odlok. |
|
91. člen |
Odlok se
sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in predlog
odloka. |
Občinski
svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku. |
Prostorski
akti se sprejemajo po postopkih, določenih v predpisih, ki urejajo
prostorsko načrtovanje. |
|
92. člen |
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine, ali zaradi naravnih nesreč, lahko
občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku, tako da se združita prva
in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
O uporabi
hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
|
93. člen |
Na predlog
predlagatelja odloka, se lahko člani občinskega sveta odločijo, da se na
isti seji obravnavata in sprejmeta osnutek in predlog odloka (skrajšani
postopek), kadar gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka,
prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov,
manj zahtevne uskladitve z drugimi odloki in zakoni, spremembe in
dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča ter program dela
občinskega sveta in druge manj zahtevne odloke ter druge splošne akte. |
|
94. člen |
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
Republike Slovenije in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
|
3.
Posamični akti občine |
|
95. člen |
Posamični
akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti
in iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih
stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
96. člen |
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
X. VARSTVO
OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
97. člen |
Občina
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine
oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja
občine, posega v njene pravice. |
|
98. člen |
Občina
lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor
ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga
občina posega v njeno pristojnost. |
|
99. člen |
Občina
lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
100. člen |
Občina
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
101. člen |
Odbori
občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje državnemu zboru. |
|
XI.
POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
|
102. člen |
Občina se
lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno
skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega
prebivalstva. |
Zaradi
zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih interesov ima pri povezovanju v
širšo lokalno skupnost prioriteto povezovanje občine v pokrajino
Posavja. |
Odločitev
o vključitvi oz. izstopu občine v pokrajino sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta. |
O
odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum, če o tem
odloči občinski svet na pobudo četrtine svetnikov, župana ali 5 %
volivcev. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu
sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali. |
S
statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne
naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa
pokrajine, občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti
pokrajine. |
|
103. člen |
Črtan. |
|
104. člen |
Občinski
svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina
poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za
urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če
zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem
povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. |
|
XII.
KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
105. člen |
V občini
Krško so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, ki
obsegajo naslednja naselja: |
– KS
Brestanica: Brestanica, Stolovnik, Raztez, Gorica pri Raztezu, Lokve,
Armeško, Dolenji Leskovec, Anže; |
– KS
Dolenja vas: Dolenja vas pri Krškem, Pesje, Stari Grad, Libna; |
– KS Gora:
Gora, del naselja Cesta, del naselja Gunte, Čretež pri Krškem, Senožete,
Golek, Osredek pri Trški Gori, Spodnje Dule, Straža pri Krškem, Strmo
Rebro, Dunaj; |
– KS
Koprivnica: Veliki Kamen, Mrčna sela, Koprivnica, Veliki Dol; |
– KS mesta
Krško: Bučerca, Kremen, del naselja Cesta, del naselja Gunte, Krško,
Sremič, Trška Gora, Gornje Pijavško, Spodnje Pijavško, Srednje Pijavško,
Vrbina; |
– KS Krško
polje: Brege, Drnovo, Mrtvice, Vihre; |
– KS
Leskovec pri Krškem: Gorenja vas pri Leskovcu, Ivandol, Kobile, Loke,
Libelj, Leskovec pri Krškem, Nemška Gora, Selce pri Leskovcu, Velika vas
pri Krškem, Volovnik, Veniše, Žadovinek; |
– KS
Podbočje: Selo, Slivje, Stari Grad v Podbočju, Žabjek v Podbočju, Brezje
v Podbočju, Gradec, Planina v Podbočju, Šutna, Dol, Brlog, Hrastek,
Brezovica v Podbočju, Premagovce, Dobrava ob Krki, Pristava ob Krki,
Malo Mraševo, Kalce-Naklo, Brod v Podbočju, Veliko Mraševo, Mladje,
Gradnje, Frluga, Prušnja vas, Podbočje; |
– KS Raka:
Ardro pri Raki, Brezje pri Raki, Celine, Cirje, Dolga Raka, Dobrava pod
Rako, Dolenja vas pri Raki, Gmajna, Goli Vrh, Gradišče pri Raki,
Jelenik, Koritnica, Kržišče, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Mali Koren,
Mikote, Planina pri Raki, Podlipa, Podulce, Pristava pod Rako, Površje,
Raka, Ravno, Smednik, Sela pri Raki, Videm, Veliki Koren, Vrh pri
Površju; |
– KS
Rožno-Presladol: Rožno, Presladol; |
– KS
Senovo: Brezje pri Dovškem, Kališovec, Gorenji Leskovec, Dovško,
Stranje, Šedem, Mali Kamen, Reštanj, Dobrova, Senovo; |
– KS
Senuše: Brezje pri Senušah, Brezovska Gora, Dedni Vrh, Drenovec pri
Leskovcu, Senuše, Straža pri Raki; |
– KS
Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna: Spodnji Stari Grad, Spodnja Libna; |
– KS
Veliki Podlog: Gorica, Gržeča vas, Jelše, Kerinov Grm, Mali Podlog,
Pristava pri Leskovcu, Veliki Podlog; |
– KS
Veliki Trn: Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Črešnjice
nad Pijavškim, Dalce, Dolenja Lepa vas, Gorenje Dole, Gorenja Lepa vas,
Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Nova Gora, Nemška vas, Pijana
Gora, Ravni, Smečice, Srednje Arto, Veliki Trn, Vrhulje, Ženje; |
– KS
Zdole: Anovec, Pleterje, Ravne pri Zdolah, Zdole, Kostanjek. |
Krajevne
skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Krajevne
skupnosti so pravne osebe javnega prava ter razpolagajo s premoženjem,
ki je v lasti krajevne skupnosti ali občine, če jim je bilo preneseno v
upravljanje, vse v skladu z veljavnimi predpisi. |
Krajevne
skupnosti nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob
predhodnem soglasju župana, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu
za posamezne posle drugače določeno. |
Krajevna
skupnost ima svoj žig okrogle oblike, lahko pa tudi svoj znak, grb,
zastavo in krajevni praznik. To vsaka krajevna skupnost uredi in določi
s sklepom ali splošnim aktom sveta krajevne skupnosti. |
Žig
krajevne skupnosti je okrogle oblike s premerom 35 mm. V zgornjem delu
krožnice je napis »OBČINA KRŠKO«, v ostalem delu pa napis »KRAJEVNA
SKUPNOST (z imenom krajevne skupnosti)«. |
|
106. člen |
Občinski
svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni
njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost
oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku
mandata sveta krajevne skupnosti. |
Pobudo za
ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da
zbor krajanov ali 10 % prebivalcev krajevne skupnosti. Občinski svet
mora pobudo obvezno obravnavati. |
Pred
ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora
občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes
prebivalcev glede imena in območja krajevne skupnosti. |
|
107. člen |
Naloge
krajevnih skupnosti so: |
– skrbijo
za premoženje krajevne skupnosti, |
–
sodelujejo pri oblikovanju prostorskih aktov, |
– urejajo
in vzdržujejo javne poti, določene z odlokom in pravilnikom, ter
izvajajo zimsko službo na teh poteh, |
–
vzdržujejo, urejajo in upravljajo s pokopališči in mrliškimi vežicami,
določenimi z odlokom, |
–
upravljajo s športnimi objekti na njenem območju, |
–
upravljajo z večnamenskimi, skupnimi in kulturnimi objekti na njenem
območju, |
–
sodelujejo pri razvoju športa in rekreacije, |
– dajejo
pobude za varstvo okolja in urejanja prostora, |
–
organizirajo in vodijo javne prireditve (športne, kulturne, ipd.), |
–
sodelujejo z vsemi društvi in klubi pri raznih športnih, kulturnih in
drugih prireditvah, |
–
sodelujejo in predlagajo gradnjo komunalnih objektov in naprav, |
–
predlagajo in sodelujejo pri investicijskih vlaganjih v objekte in
naprave na območju krajevne skupnosti, |
–
predlagajo, organizirajo in vodijo akcijo za uvedbo krajevnega
samoprispevka v krajevni skupnosti, |
–
sodelujejo z občinsko upravo na področju njihovega dela. |
Krajevne
skupnosti v okviru tega statuta samostojno opravljajo svoje naloge in
naloge, ki jih po predhodnem soglasju sveta krajevne skupnosti z odlokom
nanje prenese občinski svet, če občina za to zagotovi potrebna sredstva. |
Krajevne
skupnosti lahko opravljajo poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega
člena še naloge, ki izhajajo oziroma so povezane z zgodovinskimi,
kulturnimi in drugimi značilnostmi krajev. |
Krajevna
skupnost mesta Krško opravlja poleg nalog navedenih v prvem odstavku
tega člena še naloge usklajenega urbanističnega, komunalnega,
prostorskega, prometnega in ekološkega delovanja, s katerim se
zagotavljajo zgodovinske, kulturne, izobraževalne, zdravstvene,
gospodarske in upravne funkcije mesta Krško, ki je središče občine in
eno izmed regionalnih središč. |
|
108. člen |
Predstavniki krajevnih skupnosti so lahko prisotni na sejah občinskega
sveta in imajo možnost sodelovanja v razpravah v zadevah, ki se nanašajo
na njihovo delo in območje. Gradivo za seje dobijo vse krajevne
skupnosti. Na dano gradivo, ki se nanaša na delo in območje krajevne
skupnosti, lahko krajevna skupnost poda mnenja in pripombe, ki jih mora
posredovati občinskemu svetu pet dni pred začetkom seje. |
|
109. člen |
Krajevne
skupnosti imajo lahko lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine,
premičnine, denarna sredstva, pravice, in premoženje v upravljanju. |
Krajevne
skupnosti morajo s svojim premoženjem in premoženjem v upravljanju
ravnati kot dober gospodar. Za ravnanje s premoženjem krajevnih
skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s
premoženjem občine, in določbe tega statuta. |
Če
krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njeno premoženje, pravice in obveznosti na
občino. |
|
110. člen |
Za
financiranje ožjih delov občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega
proračuna. |
Delovanje
krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevnih
skupnosti. |
Osnove in
merila za financiranje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna se
določijo s pravilnikom. |
Obseg
sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna se
določi na podlagi veljavnih kriterijev. |
Sredstva,
ki so v občinskem proračunu predvidena za financiranje krajevnih
skupnosti, se po področjih proračunske porabe razporedijo s finančnimi
načrti posameznih krajevnih skupnosti. |
Konkretne
aktivnosti krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga v
skladu z določili omenjenega pravilnika in drugih aktov sprejema za
posamezno proračunsko leto svet krajevne skupnosti in mora biti usklajen
s finančnim načrtom krajevne skupnosti, ki je sestavni del odloka o
proračunu Občine Krško in ga sprejme občinski svet Občine Krško. |
Krajevne
skupnosti so dolžne poročati v skladu s predpisi in dostaviti zaključni
račun županu. |
|
111. člen |
Organ
krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni
upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti za
štiri leta. |
Svet
krajevne skupnosti lahko imenuje tudi komisije in druga delovna telesa
sveta krajevne skupnosti. |
Svet
krajevne skupnosti izmed svojih članov izvoli predsednika in
podpredsednika sveta krajevne skupnosti. |
Krajevno
skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. V
njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik oziroma oseba, ki jo
predsednik pooblasti. |
Predsednik
krajevne skupnosti odgovarja za zakonitost, pravilnost in gospodarnost
dela krajevne skupnosti ter za verodostojnost vseh listin in dokumentov,
ki jih podpisuje. |
Popisno
poročilo in sklep o potrditvi popisnega poročila, ki ju pripravi
inventurna komisija krajevne skupnosti, potrjuje predsednik sveta
krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti se z njima seznani ob
obravnavi zaključnega računa. |
|
111.a
člen |
Prvo sejo
sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne
skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne
skupnosti. |
Svet
krajevne skupnosti se konstituira na prvi seji po volitvah, ko je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Za potrditev mandatov
in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
konstituiranje občinskega sveta. |
Na prvi
seji sveta krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti izmed svojih
članov na obrazložen predlog članov sveta izvoli predsednika sveta
krajevne skupnosti. |
Predsednik
sveta krajevne skupnosti se izvoli z večino glasov vseh članov sveta
krajevne skupnosti. Če pri glasovanju nobeden od kandidatov ne pridobi
zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se
glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov. |
Podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti z
večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti na obrazložen predlog
predsednika sveta krajevne skupnosti. |
Svet
krajevne skupnosti o izvolitvi predsednika in podpredsednika sveta
krajevne skupnosti odloča z javnim glasovanjem, v kolikor se posebej ne
odloči za tajno glasovanje. |
Predsednik
sveta krajevne skupnosti je lahko razrešen na obrazložen predlog enega
člana sveta krajevne skupnosti, če za predlog za razrešitev glasuje
večina vseh članov sveta krajevne skupnosti. |
Na enak
način kot predsednika se razrešuje tudi podpredsednika sveta krajevne
skupnosti. |
|
112. člen |
Svet
krajevne skupnosti šteje najmanj sedem in največ devetnajst članov.
Število članov določi občinski svet. |
Za volitve
članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe zakona o lokalnih
volitvah, ki veljajo za volitve v občinski svet. |
Za volitve
v svet krajevne skupnosti se določijo volilne enote tako, da je
zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov
krajevne skupnosti. |
Obseg
volilnih enot in število članov posamezne krajevne skupnosti določi
občinski svet z odlokom. |
Volitve v
svete krajevnih skupnosti razpiše župan, izvajajo pa jih občinska
volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti. |
Redne
volitve v svet obstoječe krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot
redne volitve v občinski svet. |
Člani
sveta ožjega dela občine ne morejo biti župan, podžupan, član nadzornega
odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi. |
|
113. člen |
Svet
krajevne skupnosti veljavno odloča, če je na seji sveta krajevne
skupnosti navzoča večina vseh članov sveta krajevne skupnosti. |
Svet
krajevne skupnosti sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov sveta krajevne skupnosti. |
Sklic seje
sveta krajevne skupnosti s predlogom dnevnega reda in gradiva mora biti
vročen članom sveta krajevne skupnosti najkasneje sedem dni pred sejo. |
|
114. člen |
Naloge
sveta krajevne skupnosti so: |
– sprejme
program dela, finančni plan in zaključni račun, |
– sprejme
program razvoja krajevne skupnosti, |
– sprejme
odločitve v zvezi s premoženjem krajevne skupnosti v skladu s predpisi, |
– voli
predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti, |
– imenuje
volilno komisijo za izvedbo volitev članov sveta krajevne skupnosti, |
– daje
pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine
ter daje pripombe in mnenja nanje ob sprejemanju le-teh, |
– sprejema
druge odločitve v skladu s predpisi in tem statutom. |
Mnenja,
pobude in predlogi krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog
občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava
in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače
določeno. |
|
115. člen |
Glede
podrobnega urejanja organizacije in načina dela sveta krajevne skupnosti
se smiselno uporabljajo določbe poslovnika o delu občinskega sveta
občine, če ni s tem statutom drugače določeno. |
|
115.a
člen |
Neposredna
oblika odločanja v okviru krajevne skupnosti je poleg omenjenih oblik v
tem statutu tudi zbor krajanov krajevne skupnosti. Krajani na zboru v
skladu z zakonom in s tem statutom obravnavajo posamezne zadeve,
oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja. |
Zbor
krajanov skliče predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, na
zahtevo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev
krajevne skupnosti. |
Za izvedbo
zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerim
je urejen zbor občanov. |
|
115.b
člen |
Krajani na
zboru krajanov: |
–
razpravljajo o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev te
skupnosti, |
–
razpravljajo o delu sveta krajevne skupnosti, |
– dajejo
mnenja in predloge glede posameznih vprašanj v krajevni skupnosti, |
–
razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja mnenja do teh
vprašanj, |
–
obravnavajo druga vprašanja, pomembna za življenje in delo v krajevni
skupnosti. |
115.c
člen |
Strokovne
in administrativne naloge za krajevne skupnosti opravljajo javni
uslužbenci, ki so v skladu z veljavno zakonodajo zaposleni v občinski
upravi. |
Računovodske naloge za krajevne skupnosti se izvajajo v okviru občinske
uprave. |
Javni
uslužbenci, ki opravljajo naloge za krajevne skupnosti, so zaposleni v
občinski upravi in razporejeni v skladu s sistemizacijo delovnih mest
občinske uprave občine. |
|
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
116. člen |
Krajevne
skupnosti, določene s tem statutom, so pravne naslednice prejšnjih
krajevnih skupnosti. |
Organi
prejšnjih krajevnih skupnosti opravljajo svoje delo do izvolitve novih
organov. |
Za prve
volitve v svete krajevnih skupnosti, ki se morajo izvesti v štirih
mesecih po veljavnosti tega statuta, občinski svet z odlokom določi
število članov svetov krajevnih skupnosti. Pri določanju števila se
smiselno uporablja določba zakona o lokalnih volitvah, ki določa število
članov občinskega sveta. Volilne komisije teh skupnosti za prve volitve
imenuje občinska volilna komisija. |
|
117. člen |
Odloke in
druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v
roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. |
Odloki in
drugi splošni akti, ki jih je sprejela skupščina prejšnje občine,
ostanejo v veljavi do uskladitve z določbami tega statuta, razen določb,
ki so v nasprotju z določbami tega statuta. |
Spremembo
odloka o skladu stavbnih zemljišč sprejme občinski svet v dveh mesecih
po sprejetju tega statuta. |
|
118. člen |
Postopek
za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem
statuta. |
Spremembe
in dopolnitve statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino vseh članov
občinskega sveta. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev lahko da
četrtina članov občinskega sveta, župan ali 5 % volilnih upravičencev. |
|
119. člen |
Ta statut
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-11/2008-O301 |
Krško,
dne 4. februarja 2016 |
|
Župan |
Občine Krško |
mag. Miran Stanko l.r. |
|