Na podlagi 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –
ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20
– ZIUOOPE) in 15. člena
Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
(Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine sveti Jurij ob
Ščavnici na 11. redni seji dne 20. 12. 2023 sprejel |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici |
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina poslovnika) |
|
Vsebina tega poslovnika so določbe, s
katerimi je podrobneje urejena organizacija in način dela občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), in sicer: |
– konstituiranje sveta, |
– pravice in dolžnosti članic in članov sveta
(v nadaljnjem besedilu: član), |
– seje sveta, |
– akti sveta, |
– volitve in imenovanja, |
– razmerje med županjo oziroma županom (v
nadaljnjem besedilu: župan) in svetom, |
– delo sveta v izrednem stanju oziroma
izrednih razmerah. |
|
2. člen |
|
(uporaba poslovnika) |
|
(1) Ta poslovnik se uporablja za delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles. |
(2) Če posamezne zadeve z delovnega področja
delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način njegovega dela v teh
zadevah v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s
posebnim poslovnikom. |
|
3. člen |
|
(javnost dela) |
|
(1) Delo sveta je javno. Za
zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan. |
(2) Javnost dela se zagotavlja: |
– z objavljanjem dokumentov in drugih
informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega značaja, na
spletni strani občine, |
– zagotavljanjem informacij javnega značaja
fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo, |
– objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in
gradivi, |
– z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri
pripravi splošnih aktov občine, |
– z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, |
– z obvestili za javnost, |
– s posredovanjem posebnih pisnih sporočil
sredstvom javnega obveščanja, |
– z navzočnostjo občanov in |
– z navzočnostjo predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah ter |
– na druge načine. |
(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi,
če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
(4) Podrobneje način zagotavljanja javnosti
dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles
določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
|
(seje sveta) |
|
(1) Svet dela na rednih, izrednih,
dopisnih in slavnostnih sejah ter sejah na daljavo s pomočjo
informacijsko-komunikacijske tehnologije. |
(2) Redne seje se sklicujejo v skladu s
terminskim programom sej sveta, ki ga sprejme svet na začetku mandata. |
(3) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj
ene četrtine članov občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: člani
sveta) ali, če župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti odločanja
sveta. |
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah
tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne
seje. |
(5) Za sklic seje iz tretjega oziroma
četrtega odstavka tega člena ne veljajo rokovne omejitve, ki veljajo za
sklic redne seje, razen za sklic izredne seje na zahtevo članov sveta,
ko se uporabljajo roki, določeni z zakonom. |
(6) Slavnostne seje se sklicujejo ob začetku
mandata novoizvoljenega občinskega sveta ter ob praznikih občine in
drugih svečanih priložnostih. |
(7) Seja na daljavo se lahko skliče v
primerih, opredeljenih v 23. členu tega poslovnika. |
|
5. člen |
|
(uporaba žiga) |
|
(1) Svet uporablja žig občine, ki je
določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega
organa »OBČINSKI SVET«. |
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na
splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih
nalog tudi delovna telesa sveta. |
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo
uporabo direktor občinske uprave. |
|
2. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
6. člen |
|
(konstituiranje sveta) |
|
(1) Svet se konstituira na prvi seji
po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče
prejšnji župan praviloma v 20 dneh po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo
vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog
najstarejšega člana določi občinski svet. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan
nosilce kandidatur, s katerih so bili izvoljeni člani sveta in
izvoljenega župana. |
|
7. člen |
|
(dnevni red prve seje
sveta) |
|
(1) Obvezni dnevni red prve seje sveta
je: |
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih
članov sveta, |
2. poročilo občinske volilne komisije o izidu
volitev v svet in volitev župana, |
3. imenovanje mandatne komisije za pregled
prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta
in ugotovitve izvolitve župana, |
4. poročilo mandatne komisije in potrditev
mandatov članov sveta, |
5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev
izvolitve župana. |
(2) Če je bil županu potrjen mandat člana
sveta, lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne izjave, da bo
opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o
ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta zaradi
nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana
sveta. |
(3) O obveznem dnevnem redu prve seje svet ne
razpravlja in ne odloča. |
(4) Dnevni red prve seje praviloma vsebuje
imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, lahko
pa tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. |
(5) Dnevni
red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi
pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega
poslovnika. |
(6) Postopek potrditve mandatov članov sveta
in odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana ali
predstavnikov kandidatur za župana določa zakon. |
|
8. člen |
|
(imenovanje mandatne
komisije) |
|
Na prvi seji svet izmed navzočih izvoljenih
članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za pregled
prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta.
Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči, lahko pa vsak član sveta.
Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler
niso imenovani vsi člani komisije. O preostalih predlogih svet ne
odloča. |
|
9. člen |
|
(prepoved odločanja o
pritožbi zoper mandat župana) |
|
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil
hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana
vložena pritožba, o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti
vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za
člana sveta. |
|
10. člen |
|
(slovesna prisega) |
|
Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam,
da bom vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije,
Evropsko listino lokalne samouprave, zakonom, statutom občine in
občinskimi predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a
interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo občank in
občanov ter napredek in razvoj Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.« |
|
11. člen |
|
(komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno
delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje
najkasneje na naslednji seji. |
|
3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI
ČLANOV SVETA |
|
12. člen |
|
(pravice in dolžnosti
članov sveta) |
|
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta
so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; |
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj
iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih splošnih aktov
občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila
(amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju programa dela
sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
– predlagati kandidate za člane občinskih
organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina
oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke
zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne
tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem
delu. |
(5) Član sveta ima za udeležbo na seji
občinskega sveta ali seji delovnega telesa pravico do sejnine v skladu z
zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije. |
|
13. člen |
|
(pravice svetniških
skupin) |
|
(1) Svetniške skupine, ki jih
oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več
kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. |
(2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške
skupine pravico do povračila materialnih stroškov. |
|
14. člen |
|
(podatki in pojasnila) |
|
(1) Član sveta ima pravico zahtevati
od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave podatke in
pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih
delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so
dolžni članu sveta omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana
pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
15. člen |
|
(vprašanja in pobude članov
sveta) |
|
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in
daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti
predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti
kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V
nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan
oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje
oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme
trajati več kot tri minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut. |
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti
takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata
biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta
župan ali direktor občinske upravezadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in
pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana
ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
(8) Župan ali direktor občinske upravelahko
na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata
odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s
sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
16. člen |
|
(zahteva za dodatna
pojasnila) |
|
(1) Če član sveta ni zadovoljen z
odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno
pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o
zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi
razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
|
17. člen |
|
(udeleževanje na sejah
sveta in delovnih telesih) |
|
(1) Član sveta se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali
delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do
začetka seje. |
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži seje,
sejnina ne pripada. |
(4) Če se član delovnega telesa iz
neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
|
4. SEJE SVETA |
|
4.1 Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
18. člen |
|
(sklic seje) |
|
(1) Seje sveta sklicuje in vodi župan
glede na potrebe odločanja na svetu. Župan mora sklicati sejo tudi na
zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta. |
(2) Župan lahko skliče redno sejo sveta,
preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne
more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
19. člen |
|
(vabilo) |
|
(1) Vabilo za redno sejo sveta s
predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje sedem (7) dni
pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo,
ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo
se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi
županu, podžupanu in direktorju občinske upraveter v vednost predsedniku
nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila
na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo. |
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se
pošljejo po elektronski pošti, po pošti v fizični obliki pa, če tako s
pisno izjavo naroči prejemnik ali občinska uprava ne razpolaga z
elektronskim naslovom prejemnika. |
|
20. člen |
|
(poročevalci in vabljeni) |
|
(1) Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih
navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
21. člen |
|
(izredna seja) |
|
(1) Izredna seja sveta se skliče za
obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic
redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne
seje morajo biti navedeni utemeljeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora
biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani
sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi,
katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če
izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku
sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s
priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so
sklic zahtevali oziroma tisti član sveta, ki ga pooblastijo za sklic in
vodenje seje. |
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom
mora biti poslano članom sveta najkasneje 3 dni pred sejo. Vabilo se
pošlje v skladu z 19. členom tega poslovnika in se objavi na spletni
strani občine. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko
izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s
sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem
primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa
se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče
nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
22. člen |
|
(dopisna seja) |
|
(1) Dopisna seja se lahko opravi,
kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče
odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s
katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge
dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine.
Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki
vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se
sprejme ter z glasovanjem po elektronski pošti ali pisno oddano
glasovnico. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje
vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje,
to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo
vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev
potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili
člani, ki so glasovali. |
(3) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora
poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o
osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov
sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo
naslednjo redno sejo sveta. |
|
23. člen |
|
(seja na daljavo) |
|
(1) V primeru naravne ali druge hujše
nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če izvedba seje z
osebno navzočimi člani sveta predstavlja tveganje za njihovo zdravje in
varnost in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče
odlašati, lahko župan skliče sejo, ki se opravi s pomočjo
informacijsko-komunikacijske tehnologije, oziroma odloči, da se že
sklicana seja opravi kot seja na daljavo v skladu z določbami zakona, ki
ureja lokalno samoupravo. |
(2) Seja na daljavo se opravi na podlagi v
elektronski obliki vročenega vabila, s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme. |
(3) Član sveta, ki sodeluje na daljavo, mora
zagotoviti, da je njegova komunikacijska naprava povezana v omrežje, ki
omogoča prenos slike in zvoka ali samo zvoka. |
(4) Pri ugotavljanju sklepčnosti seje na
daljavo se za prisotne štejejo člani sveta, ki na seji sodelujejo z
uporabo varne informacijsko-komunikacijske tehnologije. |
(5) Občinski svet na seji na daljavo odloča
le o zadevah, o katerih se glasuje z javnim glasovanjem. |
(6) Člani sveta, ki na seji sodelujejo izven
sedeža občinskega sveta, glasujejo z izrekanjem »za« ali »proti«. |
(7) Glede ugotavljanja izida glasovanja na
seji na daljavo veljajo določbe statuta in poslovnika za odločanje na
redni seji. |
(8) Seja na daljavo se zvočno in slikovno
snema, ne pa tudi javno predvaja. |
(9) O izvedeni seji na daljavo se sestavi
zapisnik, ki vsebuje navedbo dnevnega reda, trajanje seje in ugotovitev,
koliko članov sveta je glasovalo za posamezne sklepe ter ugotovitev
izida glasovanja. |
|
24. člen |
|
(predlog dnevnega reda) |
|
(1) Dnevni red seje sveta predlaga
župan. |
(2) Dnevni red lahko predlagajo tudi člani
sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke
dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se
lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so
določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če
še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo
odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
25. člen |
|
(vodenje seje) |
|
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko
za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v
nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih
župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani
sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom,
vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje
zahtevali. |
|
4.2 Zagotavljanje javnosti
dela sveta |
|
26. člen |
|
(zagotavljanje javnosti
seje) |
|
(1) Javnost seje sveta se praviloma
zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
seji ter z navzočnostjo javnosti v prostoru, v katerem seja sveta
poteka. |
(2) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima
javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da
lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost
mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
(3) Predsedujoči lahko na zahtevo
predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje
posameznih delov seje. |
(4) Če občan, ki spremlja sejo, ali
predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči
najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa mu
odredi odstranitev iz prostora. |
|
27. člen |
|
(izključitev javnosti) |
|
(1) Predsedujoči predlaga svetu, da s
sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke
dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z
zakonom niso informacije javnega značaja. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil
javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti
javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov
sveta navzoč na seji. |
|
4.3 Potek seje |
|
28. člen |
|
(ugotavljanje navzočnosti) |
|
(1) Ko predsedujoči začne sejo,
obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se
seje ne more udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost potrdilo s
podpisom na listi navzočnosti. |
(2) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
(3) Predsedujoči nato ugotovi, da je svet
sklepčen in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen predsedujoči
ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo sklicati ponovno. |
(4) Na začetku seje lahko predsedujoči poda
pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
29. člen |
|
(dnevni red) |
|
(1) Svet na začetku seje določi dnevni
red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej
odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda,
nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih
predlogih za skrajšanje rokov, skrajšani ali hitri postopek. |
(3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi
drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko »potrditev
zapisnika«. |
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko
točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem
umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke
dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in
glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se
lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo
članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na
dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in
glasuje. |
(6) Po sprejetih posameznih odločitvah za
umik oziroma za razširitev dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v
celoti. |
|
30. člen |
|
(odločanje o zapisniku
prejšnje seje) |
|
(1) Preden svet določi dnevni red
redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih
sej, ki še niso bili potrjeni. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo,
da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in
dopolnjen. |
(4) Svet na izrednih in dopisnih sejah ne
potrjuje zapisnikov. |
|
31. člen |
|
(vrstni red obravnave točk
dnevnega reda) |
|
(1) Posamezne točke dnevnega reda se
obravnavajo po sprejetem dnevnem redu. |
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni
vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje
nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo
obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno ali pozneje. |
|
32. člen |
|
(razprava) |
|
(1) Na začetku obravnave vsake točke
dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma
predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna
obrazložitev sme trajati največ 15 minut, če ni s tem poslovnikom
drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali
podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10) minut. |
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po
vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega
člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen
član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več
kot 15 minut. |
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja
le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega
razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi
replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike
smejo trajati največ tri minute. |
(5) Ko je vrstni red priglašenih
razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
33. člen |
|
(opomin) |
|
(1) Razpravljavec sme govoriti le o
vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je
predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda
ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po
drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
34. člen |
|
(kršitve poslovnika) |
|
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o
kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede
kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s
pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na
napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je
povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti
na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
35. člen |
|
(prekinitev seje sveta) |
|
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več
priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali
stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po
predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. |
(3) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da
svet ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v
drugih primerih, ko tako sklene svet. |
(4) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi,
določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja
seje. |
(5) V vseh primerih prekinitve seje
predsedujoči določi, kdaj se bo nadaljevala. |
(6) Če je seja prekinjena zato, ker svet ni
več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči
sejo konča. |
|
36. člen |
|
(začetek seje, odmor in
konec) |
|
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej
ob šestnajsti (16) uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne
trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi 15 minutni odmor vsaj
po dveh urah neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na
obrazložen predlog člana sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni
odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se
lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
(5) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane,
je seja sveta končana. |
|
37. člen |
|
(preložitev) |
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni
končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne
želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi
preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno
ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
4.4 Vzdrževanje reda na
seji |
|
38. člen |
|
(red na seji) |
|
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči.
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da
besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne
moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
39. člen |
|
(ukrepi za zagotovitev reda
na seji) |
|
(1) Za kršitev reda na seji sveta sme
predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če
govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak
drug način krši red na seji. |
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku,
če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je
bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega
poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se
lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je
izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani
s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši
red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči
odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more
ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4.5 Odločanje |
|
40. člen |
|
(sklepčnost) |
|
(1) Svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih večina vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje,
pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru
oziroma prekinitvi. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska
navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za
glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna
dvotretjinska večina vseh članov (npr. sprejem statuta), občinski svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
občinskega sveta. |
|
41. člen |
|
(odločanje na seji sveta) |
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji
sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla
»ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov,
kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
42. člen |
|
(glasovanje) |
|
(1) Svet praviloma odloča z javnim
glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča,
če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju.
Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi
o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem
prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj
glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v
okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
(5) H glasovanju pozove predsedujoči člane
sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem
predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve
pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član
glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti
ponovljeno. |
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem
glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
43. člen |
|
(javno in poimensko
glasovanje) |
|
(1) Javno glasovanje se opravi z
dvigom rok ali kartonov, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet
tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh
članov sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju
po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da
glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek
tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se
zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
44. člen |
|
(tajno glasovanje) |
|
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide
tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na
predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni
uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih
glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom,
ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi
predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se
odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu
glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi.
Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za
glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje
zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po
abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se
obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
45. člen |
|
(izid tajnega glasovanja) |
|
(1) Ko je glasovanje končano, komisija
ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje
podatke o: |
– datumu in številki seje sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavi glasovalne komisije s podpisi
njenih članov, |
– številu razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih glasovnic, |
– številu neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih glasovnic, |
– številu glasov »ZA« in število glasov
»PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, številu glasov, ki jih je
dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s
predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o
kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi
rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
46. člen |
|
(ponovitev glasovanja) |
|
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja
poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje
ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez
razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida
glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče
glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
4.6 Zapisnik seje sveta |
|
47. člen |
|
(vsebina zapisnika seje
sveta) |
|
(1) O vsaki seji sveta se piše
zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na
seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob
posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o
udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o
sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o
izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o
stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. |
(3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot
dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na kateri je bil
sestavljen. V dosje je treba vložiti original vabila in gradivo, ki je
bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
48. člen |
|
(zapisnik seje sveta) |
|
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi
direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje
zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
(2) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči
sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni
javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
(3) Po sprejemu se zapisnik objavi na
spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način. |
(4) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del
zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v
gradivo za redno sejo sveta in se ne objavlja. Člane sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
49. člen |
|
(posnetek seje sveta) |
|
(1) Potek seje se zvočno in slikovno
snema. |
(2) Posnetek seje se objavi na spletni strani
občine. |
(3) Posnetek seje se hrani za obdobje
trajanja mandata občinskega sveta. |
(4) Brez dovoljenja predsedujočega je
nedovoljeno vsako drugačno nepooblaščeno avdio in video snemanje s
telefoni, tablicami ali drugimi napravami. |
|
50. člen |
|
(ravnanje z gradivom
sveta) |
|
(1) Izvirniki odlokov, splošnih in
drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih
delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
(2) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne
narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
51. člen |
|
(vpogled v gradivo) |
|
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v
vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva, če je to potrebno zaradi opravljanja njegove funkcije. Vpogled
odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta.
Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne
narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
4.7 Strokovno in
administrativno delo za svet |
|
52. člen |
|
(strokovno in
administrativno delo za svet) |
|
(1) Za strokovno in administrativno
delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske
uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira
strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega
uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če
ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno
posebno delovno mesto. |
|
5. DELOVNA TELESA
OBČINSKEGA SVETA |
|
53. člen |
|
(komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo
imenuje izmed svojih članov, praviloma na prvi seji. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja ima 3 člane. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
– svetu predlaga kandidate za člane delovnih
teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in
predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov in javnih podjetij, |
– svetu ali županu daje pobude in predloge v
zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi
s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih
organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov,
javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje
odločitve sveta, |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi
svet. |
|
54. člen |
|
(stalna delovna telesa) |
|
Stalna delovna telesa sveta so naslednji
odbori in komisija: |
1. odbor za proračun, |
2. odbor za negospodarske dejavnosti in javne
službe družbenih dejavnosti, |
3. odbor za gospodarstvo in varstvo okolja, |
4. odbor za gospodarske javne službe in
komunalne zadeve, |
5. odbor za prostorsko planiranje in
gospodarjenje z nepremičninami, |
6. statutarno pravna komisija. |
|
55. člen |
|
(odbor za proračun) |
|
(1) Odbor za proračun ima 5 članov. |
(2) Odbor na prvi seji izmed članov, ki so
hkrati tudi člani občinskega sveta, izvoli predsednika in namestnika
predsednika odbora. Odbor izmed svojih članov izvoli tudi zapisnikarja. |
|
56. člen |
|
(odbor za negospodarske
dejavnosti in javne službe družbenih dejavnosti) |
|
(1) Odbor za negospodarske dejavnosti
in javne službe družbenih dejavnosti ima 5 članov. |
(2) Odbor na prvi seji izmed članov, ki so
hkrati tudi člani občinskega sveta, izvoli predsednika in namestnika
predsednika odbora. Odbor izmed svojih članov izvoli tudi zapisnikarja. |
|
57. člen |
|
(odbor za gospodarstvo in
varstvo okolja) |
|
(1) Odbor za gospodarstvo in varstvo
okolja ima 5 članov. |
(2) Odbor na prvi seji izmed članov, ki so
hkrati tudi člani občinskega sveta, izvoli predsednika in namestnika
predsednika odbora. Odbor izmed svojih članov izvoli tudi zapisnikarja. |
|
58. člen |
|
(odbor za gospodarske javne
službe in komunalne zadeve) |
|
(1) Odbor za gospodarske javne službe
in komunalne zadeve ima 5 članov. |
(2) Odbor na prvi seji izmed članov, ki so
hkrati tudi člani občinskega sveta, izvoli predsednika in namestnika
predsednika odbora. Odbor izmed svojih članov izvoli tudi zapisnikarja. |
|
59. člen |
|
(odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami) |
|
(1) Odbor za prostorsko planiranje in
gospodarjenje z nepremičninami ima 5 članov. |
(2) Odbor na prvi seji izmed članov, ki so
hkrati tudi člani občinskega sveta, izvoli predsednika in namestnika
predsednika odbora. Odbor izmed svojih članov izvoli tudi zapisnikarja. |
|
60. člen |
|
(pristojnosti odborov) |
|
(1) Odbori iz 55.–59. člena
obravnavajo vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na svojem področju, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikujejo
o njih svoje mnenje in svetu podajo stališče s predlogom odločitve. |
(2) Obravnave iz svoje pristojnosti so dolžni
opraviti najkasneje en dan pred sklicano sejo sveta, ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje k predlaganim splošnim aktom, ki jih je odbor
obravnaval, mora predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga
splošnega akta. |
(3) Odbor lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. |
|
61. člen |
|
(statutarno pravna
komisija) |
|
(1) Statutarno pravna komisija ima 3
člane. |
(2) Komisija na prvi seji izmed članov, ki
sta hkrati tudi člana občinskega sveta, izvoli predsednika in namestnika
predsednika komisije. Komisija izmed svojih članov izvoli tudi
zapisnikarja. |
(3) Komisija obravnava predlog statuta občine
in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih splošnih aktov, ki jih sprejema svet. |
(4) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma
stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni
in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi
splošnimi akti občine. |
(5) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem
spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine. |
(6) Med dvema sejama sveta ali v času seje,
če tako zahteva predsedujoči sveta, komisija za statutarna in pravna
vprašanja razlaga poslovnik sveta. |
|
62. člen |
|
(občasna delovna telesa) |
|
Občasna delovna telesa ustanovi svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
63. člen |
|
(imenovanje članov odborov
in komisij) |
|
(1) Člane stalnih odborov in komisije
imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, praviloma na drugi redni seji v mandatu. |
(2) Člane občasnih delovnih teles imenuje
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
kadarkoli v času trajanja mandata sveta, glede na potrebe. |
(3) Člani komisij in odborov se imenujejo
izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov,
vendar največ polovico članov. |
|
64. člen |
|
(skupna delovna telesa) |
|
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna
telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova
sestava in naloge. |
|
65. člen |
|
(delo delovnega telesa) |
|
(1) Prvo sejo delovnega telesa skliče
župan, vse nadaljnje pa predsednik. |
(2) Predsednik delovnega telesa organizira in
vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
(3) Seje delovnih teles se skličejo za
obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda
redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora
biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega
telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
(5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo
lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina
njegovih članov, svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge pa
sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(7) Za delo delovnih teles se smiselno
uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
(8) Na sejo delovnega telesa so praviloma
vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov
in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
6. AKTI SVETA |
|
6.1 Splošne določbe |
|
66. člen |
|
(splošni akti občine in
drugi akti sveta) |
|
(1) Svet sprejema statut občine in v
skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik občinskega sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter
prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila. |
(2) Svet sprejema sklepe, stališča, mnenja,
soglasja in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
67. člen |
|
(predlagalna pravica) |
|
(1) Proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem
statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član
sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini
lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
68. člen |
|
(sodelovanje javnosti pri
pripravi splošnih aktov občine) |
|
Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih
aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in
druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba
predloge statuta občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih
načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v katalogu informacij
javnega značaja, najpozneje sedem dni pred sejo sveta, na kateri bo
izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku 30 dni na
način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. |
|
69. člen |
|
(podpis in hramba aktov, ki
jih sprejema svet) |
|
(1) Akte, ki jih sprejema svet,
podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in
shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
6.2 Postopek za sprejem
odloka |
|
70. člen |
|
(vsebina predloga odloka) |
|
(1) Predlog odloka mora vsebovati
naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev. |
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka,
oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih
posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora
biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo
sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za
uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
71. člen |
|
(obravnava predloga
odloka) |
|
(1) Predlagatelj določi svojega
predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah
sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah
predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
72. člen |
|
(razprava o predlogu
odloka) |
|
(1) Predlog odloka se pošlje članom
sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
73. člen |
|
(prva obravnava) |
|
(1) V prvi obravnavi predloga odloka
se opravi splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter
o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet odloča ali je
predlog odloka primeren za nadaljnjo obravnavo. Svet lahko z večino
opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o
odloku. |
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za
nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi obravnavi lahko
predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet
s sklepom. |
|
74. člen |
|
(priprava besedila za drugo
obravnavo) |
|
(1) Pred začetkom druge obravnave mora
predlagatelj pripraviti dopolnjen predlog odloka, pri čemer na primeren
način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih
utemeljeno pisno zavrne. |
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za
drugo obravnavo ustrezno upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali
jih utemeljeno zavrniti. |
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri
pripravi odloka ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in
predlogih je sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo. |
|
75. člen |
|
(druga obravnava) |
|
(1) V drugi obravnavi predloga odloka
lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov
predloga odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan lahko predlaga amandmaje in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta
v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma
najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan. |
(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki
ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in
odločanje. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma
članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na
amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na
seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga
umakniti. |
|
76. člen |
|
(sprejem amandmaja, člena
odloka in odloka) |
|
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v
celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki
glasujejo. |
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
77. člen |
|
(sprejem splošnih aktov
občine) |
|
(1) Statut občine in poslovnik sveta
se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po
postopku, določenem s tem poslovnikom. |
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje
pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
78. člen |
|
(sprejem splošnih aktov
občine do prenehanja mandata) |
|
(1) Svet mora do prenehanja mandata
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Če posamezen postopek ni končan, se
izjemoma lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v novem mandatu
ponovno izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj splošnega
akta, in če tako na predlog župana odloči svet. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih
sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
6.3 Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
79. člen |
|
(hitri postopek za sprejem
odlokov) |
|
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe
občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih
aktov občine. |
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. |
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje
odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o
rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki
so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in
druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati
amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
|
6.4 Skrajšani postopek za
sprejem odlokov |
|
80. člen |
|
(skrajšani postopek za
sprejem odlokov) |
|
(1) Svet lahko na obrazložen predlog
predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga
odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali
njegovih posameznih določb v skladu z zakonom, |
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom
ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj dve tretjini navzočih članov sveta.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi
predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji
vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali
dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na
sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
6.5 Objava splošnega akta
občine |
|
81. člen |
|
(objava splošnega akta
občine) |
|
(1) Župan skrbi za objavo splošnih
aktov občine. |
(2) Statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije, če ni v njih drugače določeno. |
(3) Če je predlog za razpis referenduma o
splošnem aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku, določenem z zakonom,
župan pa je ta splošni akt že objavil, je razpis referenduma možen, če
splošni akt še ni začel veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu
predloga ali pobude za razpis referenduma preklicati objavo splošnega
akta. |
|
6.6 Postopek za sprejem
proračuna |
|
82. člen |
|
(predlog proračuna občine) |
|
(1) Predlog proračuna občine mora
župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega
proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan
predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog
proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja
javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog
proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
(3) V okviru predstavitve proračuna predstavi
svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave: |
– temeljna izhodišča in predpostavke za
pripravo predloga proračuna, |
– načrtovane politike občine, |
– oceno bilance prihodkov in odhodkov,
finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh
letih, |
– okvirni predlog obsega finančnega načrta
posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in
kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih programov, |
– načrt nabav. |
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi
svet splošno razpravo. |
(5) Svet po končani obravnavi odloča ali je
predlog odloka o proračunu primeren za nadaljnjo obravnavo. Svet lahko z
večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge
o odloku. Pri oblikovanju stališč in predlogov mora biti upoštevano
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in navedeno,
iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
83. člen |
|
(javna razprava) |
|
(1) Javna razprava na predlog
proračuna se opravi v skladu z 68. členom tega poslovnika. |
(2) V času javne razprave mora biti
zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni
razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v
katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop
do predloga v prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje
pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih
spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
84. člen |
|
(obravnava predloga
proračuna) |
|
(1) V času javne razprave obravnavajo
predlog proračuna delovna telesa sveta in zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna
se pošljejo pri čemer mora biti upoštevano pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki in navedeno, iz katere postavke
proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v
času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave
na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
(4) Za obravnavo pripomb in predlogov občanov
k predlogu proračuna in pripravo poročila se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta
občine oziroma odloka. |
|
85. člen |
|
(dopolnjen predlog
proračuna občine) |
|
(1) Najkasneje v 15 dneh po končani
javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o
proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o
proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju
amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere
postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
86. člen |
|
(predstavitev dopolnjenega
predloga proračuna občine) |
|
(1) Pred začetkom obravnave predloga
proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni,
katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih
teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter
obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb
in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o
prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine
ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko
predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev
amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi,
kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se
župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih
amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma
na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in
predložitev amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju
posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta
ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
87. člen |
|
(uskladitev predloga
proračuna občine) |
|
(1) Ko je končano glasovanje o
amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je
proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in
je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in
sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k
odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o
njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi
odlok o proračunu občine. |
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan
prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in
predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s
predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali
datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna
pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o predlogu
uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in
o odloku o proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet,
proračun občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok,
v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov predlog proračuna občine svet
obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
88. člen |
|
(začasno financiranje) |
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na
katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki
velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom
sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
89. člen |
|
(rebalans proračuna
občine) |
|
(1) Župan lahko med letom predlaga
rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine
obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet
po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem
dopolnjenega predloga proračuna. |
|
6.7 Postopek za sprejem
prostorskih aktov |
|
90. člen |
|
(postopek za sprejem
prostorskih aktov) |
|
Prostorski akti se pripravijo po postopku iz
zakona, ki določa urejanje prostora. |
|
91. člen |
|
(postopek za sprejem
obvezne razlage) |
|
(1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati
odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določbe splošnega akta. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega
akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej
obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih
delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske
uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del
splošnega akta in se objavi v uradnem glasilu občine. |
|
6.8 Postopek za sprejem
prečiščenega besedila splošnega akta |
|
92. člen |
|
(postopek za sprejem
prečiščenega besedila splošnega akta) |
|
(1) Po sprejetju sprememb in
dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno
tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta
uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko
pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi
svet. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo določi svet z
glasovanjem brez obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v
uradnem glasilu. |
|
7. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
93. člen |
|
(volitve in imenovanja) |
|
(1) Volitve in imenovanja, za katere
je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah
tega poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če
je zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali. |
(3) Če se o kandidatu oziroma več kandidatih
glasuje tajno, se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih
toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih članov sveta, da je
sklepčen. |
|
94. člen |
|
(glasovanje o kandidatih) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za
isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve
črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak
član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za
isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak
član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se
glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno
glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna
številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali proti listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali
»PROTI«. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za
več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov,
kot je funkcij. |
|
95. člen |
|
(ponovno glasovanje) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za
isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi
potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se
glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira
kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov
določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o
kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem
glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem
glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem
redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine
oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne
večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče
kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na
podlagi novega predloga kandidatur. |
|
7.1 Postopek za razrešitev |
|
96. člen |
|
(postopek za razrešitev) |
|
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje
svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim
aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na
predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje
ali na predlog člana sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži
pri komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati
obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev, sicer je ni
dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta. |
(4) Predlog za razrešitev mora biti vročen
osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri
bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, se lahko pisno
opredeli o predlogu razrešitve do seje sveta. |
(5) Župan uvrsti predlog za razrešitev na
prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega
odstavka tega člena. |
(6) Po končani obravnavi predloga za
razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana
za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za
razrešitev. |
(7) O razrešitvi se izda pisni odpravek
sklepa s pravnim poukom. |
|
7.2 Odstop članov sveta,
članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
97. člen |
|
(postopek za odstop) |
|
(1) Občinski funkcionarji imajo
pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa
v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek
v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja zakon. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan,
člani delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani
nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu iz tretjega odstavka
tega člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva
dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
|
8. RAZMERJE MED ŽUPANOM IN
OBČINSKIM SVETOM |
|
98. člen |
|
(razmerja med županom in
občinskim svetom) |
|
(1) Župan in svet ter njegova delovna
telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov. |
(2) Župan skrbi za zakonitost dela sveta in
je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. |
|
99. člen |
|
(izvajanje odločitev
občinskega sveta) |
|
(1) Župan ali po njegovem pooblastilu
podžupan ali direktor občinske uprave na vsaki redni seji sveta poročajo
o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je
potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti
razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti,
mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
9. DELO SVETA V IZREDNEM
STANJU OZIROMA IZREDNIH RAZMERAH |
|
100. člen |
|
(delo sveta v primeru
naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih
okoliščin) |
|
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih
razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od
postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta
poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na
roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in
rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno,
je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih
odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
(3) V primeru izrednih razmer, ko izvedba
redne ali izredne seje ni možna niti pod posebnimi pogoji iz prejšnjega
odstavka, občinski svet odloča na dopisnih sejah ali sejah na daljavo. |
|
10. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
101. člen |
|
(spremembe in dopolnitve
poslovnika) |
|
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev
poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem
odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika
sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
102. člen |
|
(razlaga poslovnika) |
|
(1) Če pride do dvoma o vsebini
posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik
statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o
razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči
svet. |
|
11. PREHODNA IN KONČNA
DOLOČBA |
|
103. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha
veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
(Uradni list RS, št. 63/00). |
|
104. člen |
|
(objava in začetek
veljavnosti) |
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0008/2023-001 |
Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 20. decembra
2023 |
|
Župan |
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici |
Andrej Vrzel |