Na podlagi prvega odstavka 15. člena Statuta Občine Destrnik ( Uradni vestnik Občine Destrnik, štev. 10/2010 – SOD-UPB1) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 17. izredni seji dne 12. 10. 2010, potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik, ki obsega:

- Poslovnik Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005 z dne 15. 12. 2005)

- Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2007 z dne 23. 5. 2007)

- Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 z dne 20. 10. 2010)

POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA

OBČINE DESTRNIK

uradno prečiščeno besedilo

(POSOD – UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljeva­nju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).

(2) V Poslovniku Občinskega sveta Obči­ne Destrnik uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki, so upora­bljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2. člen

Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih čla­nov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.

3. člen

Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.

4. člen

(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.

(2) Javnost dela se lahko omeji ali izklju­či, če to zahtevajo razlogi varovanja oseb­nih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.

5. člen

(1) Svet dela na rednih in izrednih se­jah.

(2) Redno sejo sveta skliče župan naj­manj štirikrat na leto.

6. člen

Svet predstavlja župan, delovno telo ob­činskega sveta pa predsednik delovnega telesa.

7. člen

(1) Svet uporablja pečat občine, ki je do­ločen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občin­skega organa “ OBČINSKI SVET”.

(2) Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.

(3) Pečat sveta uporabljajo v okviru svo­jih nalog tudi delovna telesa sveta.

(4) Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.

II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA

8. člen

(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.

(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skli­če prejšnji župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Na sejo se vabi tudi predsednika občinske volilne komisije.

(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta.

(4) Prvo redno sejo občinskega sveta sklicatelj skliče na način in po postop­ku, ki je s tem poslovnikom predpisan za sklic redne seje občinskega sveta. Vabilu za sklic prve seje se priloži:

- statut

- poslovnik občinskega sveta.

8. a člen

Prva (konstitutivna) seja občinskega sve­ta ima izključno sledeči dnevni red:

1. Ugotovitev števila navzočih novoizvo­ljenih članov občinskega sveta;

2. Pregled poročila občinske volilne ko­misije o izidu volitev članov v občinski svet in volitev župana;

3. Imenovanje komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana (mandatne komisije);

4. Poročilo mandatne komisije in potrdi­tev mandatov članov občinskega sveta;

5. Poročilo mandatne komisije in ugoto­vitev izvolitve župana;

6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

9. člen

(1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziro­ma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.

(2) Na prvi seji svet izmed navzočih čla­nov najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov občinske­ga sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Svet glasuje o predlo­gih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komi­sije. O preostalih predlogih svet ne od­loča.

(3) Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predla­ga potrditev mandatov članov občinske­ga sveta.

(4) Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odlo­čitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.

10. člen

(1) Mandate članov občinskega sveta po­trdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, pred­stavnikov kandidatur oziroma kandida­tnih list.

(2) Svet odloči skupaj o potrditvi man­datov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.

(3) Član občinskega sveta, katerega man­dat je sporen, ne sme glasovati o potrdi­tvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstav­nika kandidature oziroma kandidatne liste.

(4) Svet na podlagi poročila volilne komi­sije in potrdila o izvolitvi župana na pod­lagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandida­tov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

11. člen

(1) Ko se svet konstituira in ugotovi iz­volitev župana, nastopijo mandat novo­izvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom ob­činskega sveta in županu pa preneha Vodenje seje Občinskega sveta prevza­me novi župan.

(2) S prenehanjem mandata članov ob­činskega sveta preneha članstvo v nad­zornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.

(3) Po konstituiranju sveta in potrditvi novega župana prevzame vodenje seje Občinskega sveta novi župan.

12. člen

Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za manda­tna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanovitelji­ca ali soustanoviteljica je občina, ter pri­praviti poročilo in morebitne predloge za imenovanje novih članov.

13. člen

(1) Občinski svet potrdi mandat člana občinskega sveta, ki nadomesti člana ob­činskega sveta, ki mu predčasno prene­ha mandat, na predlog komisije za man­datna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Član občinskega sveta, katerega man­dat se potrjuje, sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLA­NOV OBČINSKEGA SVETA

14. člen

(1) Pravice in dolžnosti članov občinske­ga sveta so določene z zakonom, statu­tom občine in tem poslovnikom.

(2) Člani občinskega sveta imajo pravi­co in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležu­jejo tudi sej drugih delovnih teles in ima­jo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.

(3) Član občinskega sveta ima pravico:

• predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana,

• predlagati občinskemu svetu obravna­vo drugih vprašanj iz njegove pristojno­sti;

• glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev ob­činskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;

• sodelovati pri oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih sej;

• predlagati kandidate za člane občin­skih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanovitelji­ca ali soustanoviteljica je občina oziro­ma, v katerih ima občina v skladu z zako­nom svoje predstavnike.

(4) Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zako­nom, drugim predpisom ali z akti občin­skega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

(5) Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in po­sebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.

15. člen

(1) Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opra­vljanjem svoje funkcije.

(2) Član občinskega sveta nima imunite­te ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občin­skega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.

16. člen

(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoi­menske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posame­znemu svetniku.

(2) Občinski svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov v zvezi z delom s svojimi volivci.

17. člen

(1) Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.

(2) Občinski organi iz prejšnjega odstav­ka so dolžni odgovoriti na vprašanja čla­nov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba od­govoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.

(3) Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da po­budo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.

18. člen

(1) Član občinskega sveta zastavlja vpra­šanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.

(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.

(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je nji­hova vsebina jasno razvidna. V naspro­tnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.

(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute z obrazložitvijo. Na vsaki redni seji lahko svetnik postavi največ 2 vprašanji.

(5) Pisno postavljeno vprašanje se poda preko informacijskega sistema občinske­ga sveta. Pisni odgovor se poda preko in­formacijskega sistema občinskega sveta.

(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji prisotna župan in di­rektor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana dolo­čita kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.

(7) Na seji se odgovarja na vsa vpraša­nja in pobude, ki so bila oddana do za­četka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled doku­mentacije oziroma proučitev, se lahko odgovor posreduje na naslednji seji.

(8) Župan direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posa­mezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zah­teva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi na­slednji redni seji.

19. člen

(1) Če član občinskega sveta ni zado­voljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.

(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpra­vljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.

20. člen

(1) Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.

(2) Če ne more priti na sejo sveta ali de­lovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

(3) Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opra­vljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.

(4) Če se član delovnega telesa iz neo­pravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lah­ko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.

IV. DELOVNO PODROČJE SVETA

21. člen

(1) Občinski svet je najvišji organ odlo­čanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Svet opravlja zadeve iz svoje pristoj­nosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.

V. SEJE SVETA

1. Sklicevanje sej, predsedovanje in ude­ležba na seji

22. člen

(1) Občinski svet dela in odloča na se­jah.

(2) Seje sveta sklicuje župan.

(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu s programom dela sveta, po po­trebi, po sklepu sveta in na predlog dru­gih predlagateljev, določenih s statutom občine.

23. člen

(1) Sekretar občinskega sveta objavi va­bilo za sejo v informacijskem sistemu občinskega sveta najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo, in o njem na primeren način (elektronska pošta, sporočila po mobilni telefoniji …) obve­sti vse, ki imajo dostop do informacijske­ga sistema občinskega sveta.

(2) Dostop do informacijskega sistema občinskega sveta imajo župan, podžu­pan in člani občinskega sveta, direktor občinske uprave, predsednik nadzorne­ga odbora ter sekretar občinskega sveta.

(3) Direktor občinske uprave lahko do­loči, da imajo dostop do informacijskega sistema občinskega sveta tudi drugi, pri čemer mora o odobrenih dostopih obve­stiti župana.«

(4) Z objavo vabila skupaj z gradivom in drugih dokumentov v informacijskem sistemu občinskega sveta se šteje, da je bilo vabilo skupaj z gradivom in drugi dokumenti poslano vsem, ki imajo do­stop do informacijskega sistema občin­skega sveta.

(5) Vsi, ki imajo dostop do informacij­skega sistema občinskega sveta, morajo sekretarju občinskega sveta takoj sporo­čiti morebitne tehnične okvare, zaradi katerih imajo moten dostop do infor­macijskega sistema občinskega sveta. V tem primeru sekretar občinskega sveta pošlje vabilo skupaj z gradivom in dru­ge dokumente na drug primeren način (telefaks, elektronska pošta, po pošti v fizični obliki na papirju …).

24. člen

(1) Izredno sejo občinskega sveta skliče župan za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje ali če to zahteva najmanj 40% članov občinskega sveta.

(2) V zahtevi članov občinskega sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradi­vo naj se za sejo pripravi.

(3) Izredno sejo občinskega sveta skli­če župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obra­zložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član občinskega sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izre­dne seje zahtevali.

(4) Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno čla­nom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu s 23. členom tega poslovnika.

(5) Če razmere terjajo drugače, se lah­ko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlo­gov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skla­du s tem poslovnikom.

25. člen

(1) Kadar gre za posamezno nujno za­devo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja občinskega sveta. Sekretar občinskega sveta objavi v informacij­skem sistemu občinskega sveta vabilo za dopisno sejo skupaj z gradivom in pre­dlogom sklepa, ki naj se sprejme, člani občinskega sveta pa sodelujejo ter odlo­čajo na dopisnih sejah z uporabo infor­macijsko-telekomunikacijskih storitev v okviru informacijskega sistema občin­skega sveta. O sklicu dopisne seje se vse, ki imajo dostop do informacijskega siste­ma občinskega sveta, obvesti še dodatno na primeren način (elektronska pošta, sporočila preko mobilne telefonije ...). Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom občinskega sveta, od katerih jih je prejem vabila potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so prejem vabila potrdili člani občinskega sveta, ki so glasovali.

(2) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glaso­vala večina članov občinskega sveta, ki so glasovali.

(3) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta ozi­roma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo.

26. člen

(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.

(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.

27. člen

(1) Predlog dnevnega reda seje občin­skega sveta pripravi župan.

(2) Predlog dnevnega reda lahko pre­dlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne toč­ke dnevnega reda lahko predlaga posa­mezen član sveta ali svetniška skupina.

(3) V predlog dnevnega reda seje sve­ta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so do­ločeni s tem poslovnikom.

(4) Na dnevni red se prednostno uvr­stijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.

 (5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

(6) Svet ne more odločiti, da se v dnev­ni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni za­vzel stališča župan, kadar ta ni bil predla­gatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.

28. člen

(1) Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem be­sedilu: predsedujoči).

(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

(3) Izredno sejo občinskega sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslov­nikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.

29. člen

(1) Seje občinskega sveta so javne.

(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočno­stjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.

(3) Predstavnike sredstev javnega obve­ščanja v občini in občane se o seji obve­sti z objavljenim vabilom, ki mu je pri­loženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.

(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občin­skega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za čla­ne občinskega sveta.

(5) Predsedujoči lahko na zahtevo pred­stavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posame­znih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet.

(6) Če občan, ki spremlja sejo, ali pred­stavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.

30. člen

(1) Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v ce­loti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.

(2) Kadar svet sklene, da bo izključil jav­nost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, pred­sedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.

2. Potek seje

31. člen

(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.

(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

32. člen

(1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.

(2) Član občinskega sveta lahko da pri­pombe k zapisniku prejšnje seje in zah­teva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prej­šnje seje odloči svet.

(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugo­tovitvijo, da nanj niso bile podane pri­pombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

33. člen

(1) Svet na začetku seje določi dnevni red.

(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posa­mezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek .

(3) Zadeve, za katere tako predlaga žu­pan, se brez razprave in glasovanja uma­knejo z dnevnega reda.

(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi na­stali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.

(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pre­dlog dnevnega reda v celoti.

34. člen

(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.

(2) Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevne­ga reda.

35. člen

(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali ose­ba, ki jo določi župan oziroma predlaga­telj, kadar to ni župan, dopolnilno ob­razložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.

(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan ozi­roma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi bese­do predsednik delovnega telesa občin­skega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in be­seda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.

(3) Potem dobijo besedo člani občin­skega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posame­znega člana lahko traja največ 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezni član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 10 minut.

(4) O obravnavani temi lahko razpra­vljavec praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Repliko, ki mora biti konkretna in napovedana, dovoli predsedujoči. Nanašati se mora na predmet razprave, sicer jo predse­dujoči lahko prepove. Replika drugemu razpravljavcu je lahko samo ena in lahko traja največ 2 minuti.

(5) Ko je vrstni red priglašenih razpra­vljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo razpravljati, če ne razpravo zaključi. V kolikor pa je dodatna razpra­va, je še možna le ena dodatna razprava, vendar je omejena na največ 2 minuti.

36. člen

(1) Razpravljavec sme govoriti le o vpra­šanju, ki je na dnevnem redu in o kate­rem teče razprava, h kateri je predsedu­joči pozval.

(2) Če se razpravljavec ne drži dnevne­ ga reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu pred­sedujoči lahko vzame besedo. Zoper od­vzem besede lahko razpravljavec ugovar­ja. O ugovoru odloči svet brez razprave.

37. člen

(1) Članu občinskega sveta, ki želi govo­riti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnev­nega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.

(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razpra­ve.

(3) Če član zahteva besedo, da bi opozo­ril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzro­čila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo ta­koj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.

38. člen

(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti pre­dloge za odločitev ali stališča, se razpra­va o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaklju­čeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj . V primeru prekinitve predsedujoči dolo­či, kdaj se bo seja nadaljevala.

(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem tele­su in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.

39. člen

(1) Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.

(2) Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjene­ga dela.

(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posamezne­ga ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potreb­no zaradi priprave dopolnil (amandma­jev), mnenj, stališč, dodatnih obrazloži­tev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.

(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.

40. člen

(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.

(1) Ko so vse točke dnevnega reda izčr­pane, občinski svet konča sejo.

3. Vzdrževanje reda na seji

41. člen

(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v bese­do le predsedujoči.

42. člen

Za kršitev reda na seji sveta sme predse­dujoči izreči naslednje ukrepe:

• opomin

• odvzem besede

• odstranitev s seje ali z dela seje.

43. člen

(1) Opomin se lahko izreče članu občin­skega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.

(2) Odvzem besede se lahko izreče go­vorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spo­štuje red in določbe tega poslovnika.

(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta ozi­roma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.

(4) Član občinskega sveta oziroma govor­nik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

44. člen

(1) Predsedujoči lahko odredi, da se od­strani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemo­goča nemoten potek seje.

(2) Če je red hudo kršen, lahko predse­dujoči odredi, da se odstranijo vsi poslu­šalci.

45. člen

Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo pre­kine.

4. Odločanje

46. člen

(1) Svet veljavno odloča, če je na seji nav­zočih večina vseh članov sveta.

(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na za­četku nadaljevanja seje po odmoru ozi­roma prekinitvi.

(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi (dvorani).

(4) Kadar je za sprejem odločitve potreb­na dvotretjinska večina, svet veljavno od­loča če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.

47. člen

Predlagana odločitev je na sklepčni seji občinskega sveta sprejeta, če se je večina članov občinskega sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.

48. člen

(1) Občinski svet praviloma odloča z jav­nim glasovanjem.

(2) S tajnim glasovanjem lahko svet od­loča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da žu­pan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.

49. člen

(1) Glasovanje se opravi po končani raz­pravi o predlogu, o katerem se odloča.

(2) Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen če ta poslov­nik ne določa drugače. Obrazložitev gla­su se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.

(3) H glasovanju pozove predsedujoči člane občinskega sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.

(4) Predsedujoči po vsakem opravlje­nem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

50. člen

(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem.

(2) Poimensko glasujejo člani občinske­ga sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.

(3) Člane se pozove k poimenskemu gla­sovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLA­SUJEM«”.

51. člen

(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.

(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja iz­ide tričlanska komisija, ki jo vodi pred­sedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administra­tivno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave.

(3) Za glasovanje se natisne toliko ena­kih glasovnic, kot je članov sveta.

(4) Glasovnice morajo biti overjene z ži­gom, ki ga uporablja občinski svet.

(5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

(6) Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glaso­vanja.

(7) Glasovnica vsebuje predlog, o kate­rem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovni­ce za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.

(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.

(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje za­poredne številke, imena in priimke kan­didatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.

(10) Glasuje se tako, da se obkroži zapo­redno številko pred priimkom in ime­nom kandidata, za katerega se želi glaso­vati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

(11) Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasoval­no skrinjico.

52. člen

(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.

(2) Ugotovitev izida glasovanja obsega:

• število razdeljenih glasovnic,

• število oddanih glasovnic,

• število neveljavnih glasovnic,

• število veljavnih glasovnic,

• število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o kandi­datih,

• število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

• ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni iz­glasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.

(3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.

(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.

53. člen

(1) Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovi­tvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.

(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugo­varja poteku ali ugotovitvi izida glasova­nja, ali na predlog predsedujočega.

5. Zapisnik seje občinskega sveta

54. člen

(1) O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.

(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzoč­nosti članov občinskega sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotno­sti članov sveta in razlogih zanjo, o ude­ležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, predlogih sklepov, o izidih glasova­nja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba pre­dložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.

(3) Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapi­snika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.

(4) Na vsaki redni seji občinskega sve­ta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O uteme­ljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.

(5) Sprejeti zapisnik podpišeta predse­dujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil za­pisnik.

(6) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.

(7) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejav­nem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinske­ga sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.

55. člen

(1) Potek seje občinskega sveta se zvoč­no, lahko pa tudi slikovno snema.

(2) Zvočni posnetek oziroma magneto­gram seje, ki se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.

(3) Član občinskega sveta in drug ude­leženec javne seje, če je za to dobil do­voljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca.

(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del ma­gnetograma, ki vsebuje informacijo jav­nega značaja, ki jo želi pridobiti, dobese­dno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri poobla­ščeni uradni osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.

56. člen

(1) Ravnanje z gradivom občinskega sve­ta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim ak­tom.

(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hra­ni v stalni zbirki dokumentarnega gradi­va občinske uprave.

57. člen

(1) Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.

(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta.

6. Strokovna in administrativno teh­nična opravila za svet

58. člen

(1) Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa ob­činskega sveta je odgovoren direktor ob­činske uprave.

(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe občinskega sveta in določi za­poslenega v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delov­nih teles, če ni za to s sistemizacijo de­lovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.

(3) Za zapisnik občinskega sveta in de­lovnih teles občinskega sveta skrbi direk­tor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov po­oblasti druge delavce občinske uprave.

7. Delovna telesa občinskega sveta

59. člen

(1) Občinski svet ima komisijo za man­datna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, vo­litve in imenovanja ima 3 člane.

(3) Komisija za mandatna vprašanja, vo­litve in imenovanja opravlja zlasti nasle­dnje naloge:

• občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih organov, ravnateljev, direk­torjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij,

• opravlja naloge v zvezi s preprečeva­njem korupcije,

• občinskemu svetu ali županu daje po­bude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,

• pripravlja predloge odločitev občin­skega sveta v zvezi s plačami ter drugi­mi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve občinskega sveta,

• obravnava druga vprašanja, ki ji jih do­loči občinski svet.

(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.

60. člen

(1) Občinski svet ustanovi stalne ali ob­časne komisije in odbore kot svoja de­lovna telesa. Komisije in odbori občin­skega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Komisije in odbori občinskega sve­ta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključ­nega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

61. člen

(1) Stalna delovna telesa občinskega sve­ta, ustanovljena s statutom občine, so na­slednji odbori in komisija:

• odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva,

• odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem,

• odbor za infrastrukturo,

• odbor za plan in finance,

• statutarno pravna komisija

• odbor za požarno varnost in civilno zaščito.

62. člen

(1) Odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva ima šest članov.

(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti ob­čine na področju šolstva, kulture, zdra­vstva, sociale in družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s pre­dlogom odločitve.

(3) Naloge odbora za šolstvo, kulturo, socialo in društva so:

• obravnava vprašanja v zvezi z izobra­ževanjem, kulturo, informacijsko dejav­nostjo in športom ter rekreacijo;

• daje mnenja v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbe­ne javne službe lokalnega pomena;

• obravnava in oblikuje socialno in zdra­vstveno politiko in daje predloge občin­skemu svetu in županu;

• skrbijo za smotrno uporabo in pove­čanje najemnega socialnega sklada sta­novanj v občini;

• opravljajo druge zadeve s področja družbenih služb in sociale;

• opravlja druge naloge, za katere ga po­oblasti občinski svet.

(4) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katere­ga je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno pre­dložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mne­nja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

(5) Odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.

63. člen

(1) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima šest članov.

(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti obči­ne na področju gospodarstva, kmetijstva in turizma, ki so občinskemu svetu predlagani v spre­jem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

(3) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem opravlja naslednje naloge:

• spremlja stanje na področju gospodar­stva, malega gospodarstva, kmetijstva in turizma;

• obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih javnih služb in daje mnenja k izbiri koncesio­narja;

• na zahtevo sveta daje mnenje glede vprašanja s področja gospodarstva iz pri­stojnosti občine;

• spremlja izvajanje gospodarskih javnih služb;

• usmerja pospeševanje kmetijske proi­zvodnje;

• daje mnenje k porabi sredstev za tovr­stne namene;

• sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov občine in prostor­skih izvedbenih aktov za posege v kme­tijskih prostor;

• skrbi za izgradnjo podjetniške infrastrukture: vzpodbujanje ustvarjalnosti, pospeševanja, preverjanje novih in obstoječih idej med obstoječimi in potencialnimi podjetniki, izbor podjetnikov z najbolj kvalitetnimi idejami in pomoč pri uresničevanju njihovih idej, izgradnja prostorsko-informacijskega sistema;

• organizira oddaje neizkoriščenosti po­slovnih in proizvodnih prostorov;

• zagotavlja dostop do mednarodno-in­formacijskih baz novim in obstoječim podjetnikom;

• pomoč pri davčnem in poslovnem sve­tovanju s pomočjo podjetništva s pove­zovanjem z raznimi ministrstvi;

• predlaga ukrepe občinskim organom za vzpodbujanje turizma

• predlaga ukrepe občinskim organom za vzpodbujanje malega gospodarstva;

• usmerja porabo sredstev za vzpodbu­janje razvoja malega gospodarstva, kme­tijstva in turizma, za katere se to mnenje zahteva;

• obravnava problematiko zaposlovanja;

• skrbi za skladen razvoj občine (sklad regionalnega razvoja);

• opravlja druge naloge, za katere ga po­oblasti občinski svet.

(4) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katere­ga je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno pre­dložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mne­nja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

(5) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj­nosti na področju gospodarstva, malega gospodarstva in turizma.

64. člen

(1) Odbor za infrastrukturo ima šest čla­nov.

(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti obči­ne na področju gospodarstva infrastrukture, ki so občin­skemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občin­skemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

(3) Odbor za infrastrukturo, opravlja na­slednje naloge:

a) Naloge odbora s področja infrastruk­ture:

• spremlja stanje na področju infrastruk­ture;

• obravnava vprašanja glede infrastruk­turnih objektov in daje mnenje k izbiri prednostnih projektov;

• spremlja izvajanje infrastrukturnih objektov;

• usmerja razvoj in modernizacijo na področju infrastrukture in daje mnenje k porabi sredstev v tovrstne namene.

(4) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katere­ga je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno pre­dložiti županu,  predsedujočemu in predlagatelju. Mne­nja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

(5)Odbor za infrastrukturo lahko pre­dlaga občinskemu svetu v sprejem odlo­ke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.

64. a člen

(1). Odbor za plan in finance ima šest članov.

(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti obči­ne na področju plana in financ, ki so občinskemu sve­tu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

(3) Odbor za plan in finance opravlja na­slednje naloge:

a)Naloge odbora s področja plana in fi­nanc:

• obravnava proračun in zaključni račun občine;

• obravnava periodične obračune obči­ne;

• spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna;

• predlaga uvedbo davkov in taks, ki jih predpisuje občina;

• opravlja druge naloge, za katere ga po­oblasti občinski svet.

(4) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katere­ga je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno pre­dložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mne­nja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

(5)Odbor za plan in finance lahko pre­dlaga občinskemu svetu v sprejem odlo­ke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.

65. člen

(1) Statutarno-pravna komisija občinske­ga sveta ima tri člane.

(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolni­tev, odlokov in drugih aktov, ki jih občin­ski svet sprejema v obliki predpisov.

(3) Komisija oblikuje svoje mnenje ozi­roma stališče glede skladnosti obravna­vanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medseboj­ne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.

(4) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolni­tve statuta občine in poslovnika občin­skega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.

(5) Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedu­joči občinskega sveta, statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta.

66. člen

(1) Odbor za požarno varnost in civilno zaščito ima šest članov.

(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti obči­ne na področjih požarne varnosti in civilne zaščite, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikujejo in jih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališča s predlogom odločitve.

(3) Naloge odbora za požarno varnost in civilno zaščito so:

• obravnava vprašanja s področja požar­nega varstva, pomoči in reševanja,

• obravnava vprašanja s področja civilne zaščite, pomoč in reševanje ob elemen­tarnih in drugih nesrečah,

• razdelitev požarne takse,

• opravlja druge naloge za katere ga po­oblasti občinski svet oziroma župan.

(4) Odbor za požarno varnost in civilno zaščito lahko predlaga občinskemu sve­tu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristoj­nosti na svojem področju dela.

67. člen

Občasna delovna telesa ustanovi občin­ski svet s sklepom, s katerim določi nalo­ge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

68. člen

(1) Člane odborov in komisij imenu­je občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenova­nja izmed svojih članov in največ polovi­co članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.

(2) Predsednika odbora imenuje občin­ski svet izmed svojih članov.

(3) Prvo sejo odbora skliče župan.

(4) Članstvo v komisiji ali odboru občin­skega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

69. člen

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog naj­manj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane od­borov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

70. člen

Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi sku­pnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.

71. člen

(1) Predsednik delovnega telesa predsta­vlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in pre­dloge v občinskem svetu.

(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo žu­pana.

(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega te­lesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.

(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odlo­čitve, če je na seji navzoča večina njego­vih članov in je med navzočimi člani ve­čina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.

(5) Glasovanje v delovnem telesu je jav­no.

(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.

72. člen

Na sejo delovnega telesa so praviloma va­bljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA

1. Splošne določbe

73. člen

(1) Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom nasle­dnje akte:

• poslovnik o delu občinskega sveta,

• proračun občine in zaključni račun,

• planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,

• odloke,

• odredbe,

• pravilnike,

• navodila,

• sklepe.

(2) Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skla­du z zakonom ali statutom občine.

(3) Vsebina splošnih aktov občine je do­ločena z zakonom in statutom občine.

74. člen

(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statu­tu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v sprejem župan.

(2) Komisije in odbori občinskega sve­ta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj­nosti, razen aktov iz prvega odstavka.

(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v ob­čini lahko v skladu z zakonom in statu­tom občine zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

75. člen

(1) Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.

(2) Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumen­tarnega gradiva občinske uprave.

2. Postopek za sprejem odloka

76. člen

(1) Predlog odloka mora vsebovati na­slov odloka, uvod, besedilo členov in ob­razložitev.

(2) Uvod obsega razloge za sprejetje od­loka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinske­ga sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta.

77. člen

(1) Predlagatelj določi svojega predstav­nika, ki bo sodeloval v obravnavah pre­dloga odloka na sejah občinskega sveta.

(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravna­vah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

78. člen

(1) Predlog odloka se pošlje članom ob­činskega sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.

(2) Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

79. člen

(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo spre­jem odloka, ter o ciljih in načelih ter te­meljnih rešitvah predloga odloka.

(2) Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.

(3) Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

(4) Po končani prvi obravnavi lahko pre­dlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom.

(5) Če na predlog odloka v prvi obravna­vi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odlo­ka združita.

80. člen

Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.

81. člen

(1) V drugi obravnavi razpravlja občin­ski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v ce­loti.

(2) V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta.

(3) Župan lahko predlaga amandma­je, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov občin­skega sveta k vsakemu predlogu odloka.

(5) Amandma mora biti predložen čla­nom občinskega sveta v pisni obliki z ob­razložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh čla­nov občinskega sveta.

(6) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov občinskega sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pi­sno.

(7) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga uma­kniti.

82. člen

(1) Amandma, člen odloka, in odlok v ce­loti so sprejeti, če se zanje opredeli veči­na članov občinskega sveta, ki glasujejo.

(2) O vsakem amandmaju se glasuje po­sebej.

83. člen

(1) Statut občine in poslovnik občinske­ga sveta se sprejemata po enakem po­stopku kot velja za sprejemanje odloka.

(2) Proračun občine sprejema občinski po postopku, določenem s tem poslov­nikom.

(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.

84. člen

(1) Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaklju­čiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.

(2) V primeru, da postopki niso zaklju­čeni, občinski svet v novi sestavi na pre­dlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obrav­navati znova ter katerih ne bo obravna­val. Če predlagatelj ni več občinski funk­cionar, se predlog ne obravnava.

3. Hitri postopek za sprejem odlo­kov

85. člen

(1) Kadar to zahtevajo izredne potre­be občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage do­ločb splošnih aktov občine.

(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začet­ku seje pri določanju dnevnega reda.

(3) Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.

(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

(6)Pri hitrem postopku je mogoče pre­dlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

4. Skrajšani postopek za sprejem od­lokov

86. člen

(1) Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:

• za manj zahtevne spremembe in do­polnitve,

• prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom,

• uskladitve z zakonom, državnim prora­čunom ali drugimi predpisi države ozi­roma občine,

• spremembe in dopolnitve v zvezi z od­ločbami ustavnega sodišča.

(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje naj­manj ena tretjina navzočih članov občin­skega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predla­ga, da občinski svet spremeni svojo odlo­čitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet ta­koj po vložitvi predlog

(3) V skrajšanem postopku se amand­maji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.

87. člen

(1) Statut, odloki in drugi predpisi obči­ne morajo biti objavljeni v uradnem gla­silu, ki ga določi statut občine, in prične­jo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

5. Postopek za sprejem proračuna

88. člen

(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne na­mene financiranja javne porabe občini.

(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

89. člen

(1) Predlog proračuna občine mora žu­pan predložiti občinskemu svetu najka­sneje v 30 dneh po predložitvi državne­ga proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi občinskega sveta.

(2) Župan pošlje vsem članom občinske­ga sveta predlog proračuna občine z vse­mi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo občinskega sveta, na kateri bo pre­dlog proračuna predstavljen in opravlje­na splošna razprava.

(3) V okviru predstavitve predstavi žu­pan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu:

• temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,

• načrtovane politike občine,

• oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,

• okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega upo­rabnika proračuna v prihodnjih dveh le­tih in kadrovski načrt,

• načrt razvojnih programov,

• načrt nabav.

(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.

(5) Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stali­šča in predlogi občinskega sveta v njem upoštevani.

(6) Če občinski svet po ponovni obrav­navi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi občinskega sveta pošlje v javno razpravo župan.

90. člen

(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.

(2) V času javne razprave mora biti za­gotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh ob­čine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.

(3) Občina objavi način in rok za vla­ganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svo­jih spletnih straneh in na krajevno obi­čajen način.

91. člen

(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa občin­skega sveta, ter zainteresirana javnost.

(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.

(3) Predsedniki delovnih teles občinske­ga sveta lahko v času javne razprave zah­tevajo, da župan in predstavniki občin­ske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.

92. člen

(1) Najkasneje v petnajstih dneh po kon­čani javni razpravi o predlogu proraču­na pripravi župan dopolnjen predlog proračuna občine in odlok o proračunu občine ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bosta obravnavala.

(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.

(3) Vsak predlagatelj mora pri obliko­vanju amandmaja iz prejšnjega odstav­ka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.

93. člen

(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proraču­nu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pri­pombe in predloge delovnih teles občin­skega sveta je upošteval pri pripravi pre­dloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavr­njenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.

(2) V nadaljevanju župan poroča ob­činskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o pro­računu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlaga­ni amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.

(3) Predsedujoči oziroma župan ugoto­vi, kateri amandmaji so vloženi, in pozo­ve župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za obliko­vanje in predložitev amandmaja članom občinskega sveta.

(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amand­ma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.

94. člen

(1) Ko je končano glasovanje o amand­majih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medseboj­no usklajen po delih ter glede prihod­kov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z za­konom in sprejetimi obveznostmi. Hkra­ti ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.

(2) Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.

(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predla­ga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom stro­kovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladi­tve.

(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O pre­dlogu uskladitve ni razprave.

(5) Občinski svet glasuje najprej o pre­dlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celo­ti in o odloku o proračunu občine.

(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, pro­račun občine ni sprejet.

(7) Če proračun ni sprejet, določi občin­ski svet rok, v katerem mora župan pre­dložiti nov predlog proračuna.

(8) Nov predlog proračuna občine ob­činski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

95. člen

Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme žu­pan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom ob­činskega sveta. Sklep o začasnem finan­ciranju sprejema občinski svet po določ­bah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

96. člen

(1) Župan lahko med letom predlaga re­balans proračuna občine.

(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, vendar o njem ni javne razprave.

(3) Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovni­ka, ki urejajo obravnavo in sprejem do­polnjenega predloga proračuna.

6. Postopek za sprejem obvezne razlage

97. člen

(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.

(2) Zahteva mora vsebovati naslov splo­šnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delov­nih teles občinskega sveta, predlagate­lja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahte­va utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.

(4) Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.

7. Postopek za sprejem prečiščenega be­sedila

98. člen

(1) Če bi bil kak občinski splošni akt za­radi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in ne­pregleden, lahko predlagatelj občinske­mu svetu predloži spremembe in dopol­nitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila kot nov splošni akt.

(2) Uradno prečiščeno besedilo iz prej­šnjega odstavka sprejema občinski svet po rednem postopku za sprejem odloka.

99. člen

(1) Po sprejetju sprememb in dopolni­tev statuta, poslovnika občinskega sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma do­polnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno-pravna komi­ sija občinskega sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.

(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika občin­skega sveta ali odloka tako določi občin­ski svet.

(3) O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave.

Uradno prečiščeno besedilo se objavi.

VII. VOLITVE IN IMENOVANJA

100. člen

(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen ob­činski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.

(2) Kandidat je izvoljen oziroma ime­novan, če je glasovala večina članov ob­činskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.

101. člen

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abe­cednem vrstnem redu prve črke njiho­vih priimkov. Vsak član občinskega sveta lahko glasuje samo za enega od kandida­tov.

(2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandi­datov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glaso­vanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za po­novno glasovanje med kandidati z ena­kim številom glasov določi z žrebom.

102. člen

(1) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega po­slovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

(2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici nave­dejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za ka­terega se želi glasovati.

(3) Če se glasuje za ali proti listi kandi­datov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.

103. člen

Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne veči­ne, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

1. Imenovanje članov delovnih teles ob­činskega sveta

104. člen

(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vpraša­nja, volitve in imenovanja.

(2) Če kandidatna lista ni dobila potreb­ne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.

(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstav­ka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo gle­de manjkajočih članov delovnega telesa.

3. Postopek za razrešitev

105. člen

(1) Za razrešitev se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo imenovanja.

(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s sta­tutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pri­stojna tudi predlagati njihovo razrešitev.

(3) Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.

(4) Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih glasov članov sveta.

4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih or­ganov ter funkcionarjev občine

106. člen

(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.

(2) Županu in članom občinskega sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.

(3) Pravico odstopiti imajo tudi podž­upan, člani delovnih teles, drugih or­ganov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.

(4) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vpra­šanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova­nja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odbo­ru občine ali v delovnem telesu občin­skega sveta dolžna predlagati občinske­mu svetu novega kandidata.

(5) Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkci­onarja, članstva ali imenovanja zaradi od­stopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(6) Sklep o prenehanju mandata občin­skega funkcionarja se pošlje občinski vo­lilni komisiji.

(7) Sklep o prenehanju funkcije podžu­pana se vroči županu.

(8) Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata.

VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM

107. člen

(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem pred­vsem usklajujejo programe dela in nji­hovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.

(3) Kadar svet obravnava odloke in dru­ge akte, ki jih predlaga župan, določi žu­pan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev ob­činske uprave, lahko pa tudi izmed stro­kovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.

108. člen

(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev ob­činskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblasti­lu podžupan ali direktor občinske upra­ve o opravljenih nalogah med obema se­jama in o izvrševanju sklepov sveta.

(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste skle­pe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa.

(3) Če sklepa sveta župan ne more izvrši­ti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.

(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.

(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.

IX. JAVNOST DELA

109. člen

(1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odloči­tvah z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javne­ga obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.

(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.

(4) Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obve­stilo za javnost.

(5) Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi spo­ročila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sve­ta in drugih organov občine.

110. člen

(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s pred­stavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.

(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in do­kumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in po­ročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.

(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delov­nih teles, ki so zaupne narave.

(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.

X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU

111. člen

(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delo­vanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od po­stopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.

(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potreb­no, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.

XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA PO­SLOVNIKA

112. člen

(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upora­bljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.

(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvo­tretjinsko večino glasov navzočih članov.

113. člen

(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovni­ka, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do na­slednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.

(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.

(3) Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi po­slovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.

XI. KONČNA DOLOČBA

114. člen

(1) Z dnem uveljavitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (POSOD-UPB1) preneha veljati Poslovnik občinske­ga sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005), Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2007) in Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010).

115. člen

Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik.

Številka: 900-16/2010-17I-4/9

Datum: 12. 10. 2010