|
Na podlagi 23. in 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 29.
člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94,
57/94, 14/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 79/97 in 10/98) ter 18. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski svet
občine Škofja Loka na 18. seji dne 21. 9. 2006 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o lokacijskem načrtu
za industrijsko cono Trata |
|
|
I. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE, KI SE NAČRTUJE |
|
|
Z LOKACIJSKIM NAČRTOM |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet LN) |
|
|
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za novo
industrijsko cono Trata v Škofji Loki (v nadaljevanju: LN). |
|
|
Lokacijski načrt je izdelal Panprostor d.o.o., Ljubljana
pod št. LN-14/06, avgusta 2006. |
|
|
Spremembe in dopolnitve je izdelalo podjetje Delavnica d.o.o., Vrhnika,
pod št. 031/2022. |
|
|
2. člen |
|
|
(namen prostorske
ureditve) |
|
|
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi nove
industrijske cone zahodno od vasi Trata, med cesto Trata-Meja in
železniško progo. V industrijski coni se koncentrira in razvija
proizvodnja, predelovalna in storitvena dejavnost za celotno Občino
Škofja Loka. |
|
|
3. člen |
|
|
(strokovne osnove) |
|
|
Strokovne osnove za izdelavo lokacijskega načrta so: |
|
|
– lokacijski načrt za Občinsko cesto za potrebe
industrijsko cono Trata (Uradni list RS, št. 74/06), Panprostor d.o.o,
Ljubljana 2006, |
|
|
– IC Trata; urbanistična dispozicija, variante in
primerjava, Panprostor d.o.o., Ljubljana 2005, |
|
|
– poročilo o vplivih na okolje za občinsko cesto za
industrijsko cono na Trati, Imos Geateh, številka PVO-082/06, Ljubljana
2006, |
|
|
– okoljsko poročilo za občinski lokacijski načrt za
industrijsko cona trata v Škofji Loki, Imos Geateh, številka OP-3/05,
Ljubljana 2006, |
|
|
– IDP ceste za potrebe industrijske cone Trata,
Projektivni atelje-nizke gradnje d.o.o., Ljubljana 2005, |
|
|
– geotehnično poročilo za občinsko cesto do IC Trata, GZL
Geoinženiring, 2006. |
|
|
4. člen |
|
|
(sestavni deli LN) |
|
|
Lokacijski načrt obsega besedilo in kartografski del: |
|
|
I. Besedilo odloka |
|
|
II. Kartografski del |
|
|
1. Izsek iz
sprememb in dopolnitev odloka |
|
|
o spremembah
in dopolnitvah prostorskih |
|
|
sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana |
|
|
Občine Škofja
Loka M 1:5000 |
|
|
2. Katastrski
načrt z mejo |
|
|
ureditvenega
območja LN M 1:1000 |
|
|
3. Nova
parcelacija M 1:1000 |
|
|
4. Ureditvena
situacija M 1:1000 |
|
|
5. Vplivi in
povezave s sosednjimi območji M 1:2500 |
|
|
6. Zbirni načrt
komunalnih vodov M 1:1000 |
|
|
5. člen |
|
|
(priloge LN) |
|
|
Priloge LN so: |
|
|
1. povzetek za javnost |
|
|
2. izvleček iz strateškega prostorskega akta |
|
|
3. obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta |
|
|
4. strokovne podlage |
|
|
5. smernice nosilcev urejanja prostora |
|
|
6. mnenja nosilcev urejanja prostora |
|
|
7. upoštevani akti in predpisi |
|
|
8. spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega
načrta. |
|
|
9. zakoličbeni podatki |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE
LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
6. člen |
|
|
(ureditveno območje LN) |
|
|
Ureditveno območje LN zajema na poselitvenih območjih
območja z urbanistično oznako: proizvodne dejavnosti TRA-PD 02, TRA-PD
03, |
|
|
Ureditveno območje LN zajema naslednje parcele |
|
|
k.o. Suha (šifra k.o. 2030): |
|
|
200, 202, 203, 212, 213, 215/2 (del), 243, 245/1 (del),
245/2 (del), 245/3 (del), 246 (del), 250/1 (del), 250/2 (del), 250/3
(del), 250/4 (del), 251, 252, 254, 255 (del), 258 (del), 260 (del),
270/1 (del), 1268 (del). |
|
|
k.o. Godešič (šifra k.o. 2031): |
|
|
188/1 (del), 183/1, 185, 186 (del), 188/2 (del), 191/1,
191/2, 191/3, 192/1 (del), 1378/1 (del), 1383 (del). |
|
|
Površina ureditvenega območja LN znaša 126 624 m2. |
|
|
Ureditveno območje med gradnjo je enako ureditvenemu
območju v obratovanju. |
|
|
Meja ureditvenega območja LN je določena s karto
»Katastrski načrt z mejo ureditvenega območja LN« v merilu 1:1000, ki je
sestavni del LN. |
|
|
Ureditveno območje LN zajema na poselitvenih območjih območja z
urbanistično oznako: proizvodne dejavnosti TRA-PD 02, TRA-PD 03 oz.
enote urejanja prostora, kot določene v Občinskem prostorskem načrtu
ŠK-48/02, ŠK-48/04, ŠK-48/08, ŠK-48/11 ter del ŠK-48/03.
Ureditveno območje LN zajema naslednje parcele
k.o. Suha (šifra k.o. 2030):
1209/13 1268/1, 200/1, 200/10, 200/2, 200/6, 200/8, 200/9, 215/11,
215/8, 250/10, 250/11, 250/15, 250/17, 250/22, 250/25, 250/27, 250/28,
250/3, 250/30, 250/31, 250/32, 250/34, 250/37, 250/4, 250/40, 250/41,
250/42, 250/43, 250/46, 250/47, 250/48, 250/6, 250/7.
k.o. Godešič (šifra k.o. 2031):
1378/1 (del), 1383/4, 183/1, 191/4, 191/5, 191/8 (del), 192/3 (del).
Površina ureditvenega območja LN znaša 12,2 ha.
Ureditveno območje med gradnjo je enako ureditvenemu območju v
obratovanju.
Meja ureditvenega območja LN je določena s karto »Katastrski načrt z
mejo ureditvenega območja LN« v merilu 1:1000, ki je sestavni del LN. |
|
|
7. člen |
|
|
(funkcionalne enote) |
|
|
Ureditveno območje obsega naslednje funkcionalne enote
(f.e.), ki zavzemajo gradbene parcele načrtovane s tem LN (karta »Nova
parcelacija«): |
|
|
funkcionalna
enota gradbene parcele |
|
|
– f.e.
1 p1, p2 in p3 |
|
|
– f.e.
2 p4 |
|
|
– f.e.
3 p5 |
|
|
– f.e.
4 p6 |
|
|
– f.e.
5 p7 |
|
|
– f.e.
6 p8, p9 |
|
|
– f.e.
7 p10, p11, p12, p13 |
|
|
– f.e.
8 p14, p15 |
|
|
Ureditveno območje obsega naslednje funkcionalne enote (f.e.), ki
zavzemajo gradbene parcele načrtovane s tem LN (karta »Nova
parcelacija«):
funkcionalna enota gradbene parcele
· f.e.
1 p1/1, p1/2, p2 in p3
· f.e.
2 p4
· f.e.
3 p5
· f.e.
4 p6
· f.e.
5 p7
· f.e.
7 p10, p11, p12, p13
· f.e.
8 p14 |
|
|
8. člen |
|
|
(trajne in začasne
ureditve) |
|
|
Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju so trajni. |
|
|
Ureditve so razvidne iz karte »Ureditvena situacija« v
merilu 1:1000, ki je sestavni del tega LN. |
|
|
9. člen |
|
|
(vplivno območje) |
|
|
Vplivno območje je prikazano na karti »Vplivi in povezave
s sosednjimi območji« v merilu 1:2500, ki je sestavni del tega LN. |
|
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
10. člen |
|
|
(dovoljeni posegi) |
|
|
(1) Dovoljeni so naslednji posegi: |
|
|
– odstranitev obstoječih naprav in objektov |
|
|
– izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve,
odvodnjavanje in ostali posegi v zvezi s sanacijo in pripravo stavbnega
zemljišča |
|
|
– gradnja objektov |
|
|
– zunanje ureditve |
|
|
– izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na
okolje |
|
|
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture. |
|
|
(2) Objekte je dovoljeno graditi znotraj gradbene meje (GM).
Gradbena meja je črta, ki je objekti ne smejo preseči, lahko pa se je
dotikajo. Dopustna so lokalna preseganja GM, vendar ne več kot v dolžini
dveh metrov in za ne več kot en meter prekoračitve. |
|
|
11. člen |
|
|
(namembnost) |
|
|
Vsi objekti so namenjeni proizvodnim in storitvenim
dejavnostim ter spremljevalnim dejavnostim (poslovnim dejavnostim,
pisarniškemu poslovanju, skladiščenju, trgovini na debelo). |
|
|
V vseh objektih neposredno ob občinski cesti je možno
umestiti terciarne (gostinstvo) in kvartarne (izobraževanje, šport)
programe, vendar le kot del dodatne ponudbe podjetja. |
|
|
12. člen |
|
|
(stavbni red) |
|
|
Obvezna organizacija prostora je od ceste proti
notranjosti: |
|
|
1. cesta, |
|
|
2. zeleni pas z drevoredom, |
|
|
3. vsaj ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za
obiskovalce), |
|
|
4. poslovni objekt oziroma del, |
|
|
5. proizvodni, skladiščni, storitveni del, |
|
|
6. manipulativno dvorišče. |
|
|
Dopustna je ureditev manipulativnega dvorišča oziroma
površin okrog vseh proizvodnih objektov. |
|
|
Parkirna mesta so lahko razporejena tudi kjerkoli na
parceli (obvezna pa so ob cesti). |
|
|
V primeru panoge, ki se ne deli na klasične
prostorsko-funkcionalne dele je dopustna tudi drugačna ureditev, vendar
mora slediti redu: da je na cesto orientiran najbolj reprezentativni
del. Zeleni pas in prva vrsta parkiranja je obvezna tudi za takšne
dejavnosti. |
|
|
13. člen |
|
|
(geometrija) |
|
|
Stranice vseh objektov morajo biti vzporedne s severno
oziroma vzhodno cesto. Stranice objektov ob železniški progi so lahko
tudi vzporedne z železniško progo. |
|
|
V primeru, da objekt meji na dve cesti mora biti
orientiran vzporedno z vzhodno cesto. |
|
|
14. člen |
|
|
(višinski gabarit) |
|
|
Najvišja dopustna višina objektov je 20 metrov. Objekti
imajo lahko do tri etaže pod nivojem terena oziroma najgloblje do 2
metra nad nivojem talne vode. |
|
|
Strehe objektov morajo biti ravne oziroma z naklonom do 10
stopinj. |
|
|
15. člen |
|
|
(oblikovanje objektov) |
|
|
Objekti morajo biti oblikovani tako, da se v gabaritih,
teksturi fasade, barvi, čim bolj vklapljajo v okolico. Objekti znotraj
funkcionalnih enot morajo biti oblikovani enotno in med seboj skladno.
Objekti, ki se gradijo etapno kasneje morajo oblikovno slediti oziroma
biti skladni z že obstoječimi objekti znotraj posamezne funkcionalne
enote. |
|
|
Fasade objektov na odprtem obodu celotne načrtovane
industrijske cone (prikazan na karti »Ureditvena situacija« v merilu
1:1000, ki je sestavni del tega LN) morajo biti oblikovane tako, da
vizualno čim manj izstopajo iz krajinske slike širšega območja. Fasade
objektov, ki so na odprti obodni strani celotne IC daljše kot 50 m,
višje kot 7 m ali imajo površino večjo od 230 m2 morajo biti zasnovane
bodisi kot arhitekturno ali vsaj vizualno členjene ali vsaj delno
ozelenjene. Na odprtem obodu celotne industrijske cone je priporočljiva
ozelenitev fasad (popenjalke). Barve fasad na odprtem obodu celotne IC
morajo biti umirjene, k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenje
(PGD) je potrebno priložiti barvno študijo za te fasade. |
|
|
16. člen |
|
|
(odmiki) |
|
|
(1) Objekti ne smejo stati bliže meji
sosednje parcele kot 4 metre.
Dopustna so lokalna preseganja vendar ne več kot v dolžini dveh metrov
in za ne več kot en meter prekoračitve. |
|
|
(2) Zgornji odstavek ne velja za objekte, ki se
razprostirajo preko več parcel ali pa zavzemajo več kot 90% površine
parcele. |
|
|
17. člen |
|
|
(ozelenitev) |
|
|
(1) Ob robovih vseh štirih občinskih cest je obvezna
ozelenitev. Minimalna širina zelenega pasu je 4 metre. Pas mora teči
vzporedno s cestiščem. V tem pasu mora biti zasajen enojen drevored (kot
prikazano v grafiki). Če je neposredno ob občinski cesti urejeno
parkiranje, je dopustno zeleni pas zožati na minimalno 2,5 metra širine
zelenega pasu, vendar mora biti v tem primeru namesto vsakega četrtega
parkirnega mesta urejena ozelenitev enakih dimenzij, kot sosednja
parkirna mesta. Zeleni pas ob cesti je dopustno prekiniti zaradi
uvoza/izvoza. |
|
|
(2) Na gradbeni parceli poslovne stavbe je potrebno
zagotoviti zeleno površino v ne manj kot polovični tlorisni površini
poslovne stavbe in ne manj kot 25% BEP poslovne stavbe brez kleti. |
|
|
(3) Dopustna je odstranitev vseh dosedanjih drevesnih
struktur znotraj območja urejanja LN. |
|
|
(4) Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne
smejo segati v varovano območje komunalnih vodov, krošnje dreves ne
smejo ovirati tovornega pometa. Vse zelene površine je potrebno
projektirati tako, da jih je možno tudi vzdrževati (košnja trave,
zalivanje). Grmovnice morajo biti dostopne za vzdrževanje. |
|
|
(5) Zelene površine in drevesa morajo redno vzdrževati
lastniki parcel. |
|
|
(6) Zelene površine so obvezne na dolžini vsaj 70% meje
funkcionalne enote, kjer ta meji na odprti obod celotne IC (prikazan na
karti »Ureditvena situacija« v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega
LN). Te zelene površine v enem kosu ne smejo biti manjše kot 100 m2.
Zasaditev naj bo praviloma v gručah. Če je izrazito podolgovate oblike
(v pasu), na pretežni dolžini ne sme biti ožja od 3 m. Zasajene morajo
biti visoke rastline, ki odrasle niso nižje od 7 m (grmovnice, drevesa,
popenjavke ...) z večinskim deležem drevja. |
|
|
(7) Novo zasajena drevesa morajo imeti obseg debla več kot 18 cm,
merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2,20
m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in
varnostno-zdravstvene zahteve. |
|
|
18. člen |
|
|
(ograje) |
|
|
(1) Na območju LN je dopustno postavljati ograje na
oziroma ob parcelnih mejah ali znotraj posameznih funkcionalnih enot.
Najvišja dovoljena višina ograje je 2 m. Ograja mora biti žična ali
rešetkasta ter transparentna. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe
prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova
višina usklajena s prometnovarnostnimi predpisi glede zahtevanih
preglednih kotov vožnje. |
|
|
(2) Ograje ne smejo biti postavljene bliže kot 1 meter do
zunanjega roba občinske ceste oziroma 70 centimetrov od zunanjega roba
hodnika na občinski cesti. |
|
|
(3) Ograje morajo biti sive barve in enotno oblikovane v
vsej industrijski coni. |
|
|
19. člen |
|
|
(dostopi) |
|
|
(1) Dostopi na parcele se uredijo z občinske ceste.
Urejeni morajo biti tako, da omogočajo tekoče in varno odvijanje prometa
za vsa predvidena vozila (kolesa, osebna vozila, težki tovornjaki), tako
na občinski cesti, kot na uvozni cesti. V priključku na občinsko cesto
mora biti zagotovljena preglednost za vse udeležence v prometu. |
|
|
(2) Če se na območje posameznega lastnika dostopa mimo
vratarja oziroma skozi zapornice mora biti na parceli lastnika, pred
zapornico, urejeno parkiranje vsaj za eno dolgo tovorno vozilo, tako da
ne ovira normalnega odvijanja ostalega prometa. Dostop z občinske ceste
mora biti urejen tako, da ne osebna, ne tovorna vozila v nobenem primeru
ne stojijo ali parkirajo na občinski cesti. |
|
|
20. člen |
|
|
(parkiranje) |
|
|
(1) Minimalna parkirna mesta za osebna vozila, ki morajo biti
zagotovljena na parceli: |
|
|
–
za poslovne, pisarniške dejavnosti – 1 PM/30 m2 NEP; |
|
|
–
za trgovine, storitvene in servisne dejavnosti s številnim obiskom – 1
PM/30 m2 NEP; |
|
|
–
za trgovine, storitvene in servisne dejavnosti z maloštevilnim obiskom –
1 PM/50 m2 NEP; |
|
|
–
za laboratorije – 1 PM/40 m2 NEP; |
|
|
–
za proizvodnjo – 1 PM/60 m2 NEP, izjemoma
ali
manj, glede na organizacijo
dela v proizvodnji, vendar ne manj kot 0,75 PM/zaposlenega; |
|
|
–
za skladišča – 1 PM/90 m2 NEP; |
|
|
–
za gostinski lokal – 1 PM/5 sedežev ali 1 PM/1 m točilnega pulta; |
|
|
–
za objekte družbenih dejavnosti – 1 PM/5 sedežev; |
|
|
NEP – neto etažna površina. |
|
|
(2) Parkirišča je potrebno zagotoviti v sklopu lastnega
funkcionalnega zemljišča, v lastni podzemni
ali
nadzemni
garaži, objektu ali na
strehi objekta. |
|
|
(3) Vsaj 10% parkirnih mest mora biti prosto dostopnih z
občinske ceste (za obiskovalce, brez eventualnih zapornic). |
|
|
(4) Potrebno je zagotoviti minimalno tri parkirna mesta za
kolesa in še po minimalno eno dodatno parkirno mesto za kolo na vsakih
začetih deset parkirnih mest za osebne avtomobile. (npr. 7 PM avto = 3
PM kolo, 13 PM avto = 4 PM kolo, 56 PM avto = 8 PM kolo). Parkirna mesta
za kolesa morajo biti pokrita. |
|
|
(5) Pri izračunu parkirnih mest se upoštevajo potrebe po istočasnem
parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva. V kolikor se izkaže, da je
potreba po istočasnem parkiranju manjša od predpisanega št. parkirnih
mest v skladu s 1. odstavkom tega člena, se število parkirnih mest lahko
zmanjša za največ 30%. Število predpisanih parkirnih mest se lahko
zmanjša za največ 30% tudi v primeru, ko investitor z mobilnostim
načrtom dokaže manjšo potrebo po parkirnih mestih ter opredeli druge
načine trajnostne mobilnosti za dostopanje do lokacije. |
|
|
(6) Parkirne ploščadi z več kot 10 PM na nivoju raščenega terena morajo
biti zasajene z najmanj enim visokodebelnim drevesom na 10 parkirnih
mest. Drevesa se razporedi enakomerno, vsaj 20% od zahtevanih dreves ne
sme biti lociranih na obodu parkirišča. |
|
|
21. člen |
|
|
(enostavni in začasni
objekti) |
|
|
(1) V območju LN je dopustno postavljati vse vrste
enostavnih in začasnih objektov, ki so sicer dopustni po veljavni
zakonodaji. Oblikovani morajo biti skladno z ostalimi objekti v
funkcionalni enoti. |
|
|
(2) Dopustna je postavitev označevalnih – reklamnih
napisov. Napisi smejo biti osvetljeni, vendar ne utripajoče oziroma
kakorkoli spreminjajoče. Dopusten je le spreminjajoč prikaz ure ali
zunanje temperature. |
|
|
22. člen |
|
|
(odstranitve stavb) |
|
|
Dopustna je odstranitev naslednjih stavb: |
|
|
– Trata 34 |
|
|
– in pomožnih objektov prikazanih na karti »ureditvena
situacija«. |
|
|
23. člen |
|
|
(režim objektov, ki se
odstranijo) |
|
|
Na vseh objektih, katerih odstranitev je dopustna in
ležijo v celoti ali delno izven nove gradbene meje določene s tem
dokumentom, so na delih izven gradbene meje do odstranitve dopustna le
redna vzdrževalna dela. |
|
|
Na objektih dopustnih za odstranitev, ki v celoti oziroma
delno ležijo znotraj nove gradbene meje veljajo vsa ostala določila s
tega dokumenta. |
|
|
24. člen |
|
|
(izkopni material) |
|
|
Rušitvenih in izkopnih materialov ni dopustno deponirati
na območju LN, razen vgrajevanja (izravnava zemljišča) na območju
industrijske cone,. |
|
|
25. člen |
|
|
(neoviran dostop) |
|
|
Do vseh objektov v javni rabi mora biti zagotovljen
neoviran dostop in vstop (brez grajenih in komunikacijskih ovir) za
funkcionalno ovirane osebe. Tem mora biti omogočen samostojen in varen
dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi in uporaba teh
prostorov. |
|
|
26. člen |
|
|
(poti in obcestni
prostor) |
|
|
(1) Na poti, ki poteka po parcelah 1383 in 1378/1 v k.o.
Godešič (šifra k.o. 2031) so dopustna vsa redna vzdrževalna dela in
rekonstrukcije poti za potrebe dostopa na kmetijska zemljišča. |
|
|
(2) Na območjih poti in ob poti iz prejšnjega odstavka so
dopustne vse ureditve, ki so skladne z javnim interesom. |
|
|
(3) Poti iz 1. odstavka tega člena je dopustno tudi
ukiniti in parcele poti in parcele med potjo iz 1. odstavka in železnico
oziroma občinsko cesto priključiti sosednjim parcelam. V tem primeru se
smiselno uporabilo določila tega odloka za celotno – razširjeno parcelo. |
|
|
(4) Po poti iz 1. odstavka se sme odvijati promet le za
potrebe lastnikov parcel ob tej poti, za dostop in vzdrževanje do
železnice in gozdnih površin. |
|
|
(5) Cesta Trata – Meja se na delu, kjer poteka skozi
ureditveno območje tega LN prestavi tako, da poteka po parceli 1209/2,
k.o. Suha (šifra k.o. 2030). |
|
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
|
|
27. člen |
|
|
(poteki komunalnih
vodov) |
|
|
Komunalna infrastruktura, ki napaja industrijsko cono,
poteka pod občinskimi cestami, ki napajajo cono. Objekti znotraj
ureditvenega območja LN se priključujejo na komunalne vode, ki potekajo
pod dostopnimi občinskimi cestami, v soglasju z upravljavcem prizadete
javne infrastrukture. |
|
|
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in
lokacij naprav ter mest priključevanja zaradi ustreznejših rešitev ter
ustreznejše oskrbe in racionalnejšega etapnega izvajanja. S spremembami
mora soglašati upravljavec prizadete javne infrastrukture. |
|
|
28. člen |
|
|
(plin) |
|
|
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je potrebno za
potrebe ogrevanja in priprave sanitarne vode priključiti na
distribucijsko plinovodno omrežje. V kolikor se v proizvodnem procesu
kot energent koristi plin je objekte tudi za ta namen potrebno
priključiti na distribucijsko plinovodno omrežje. |
|
|
Za priključevanje novo predvidenih objektov je potrebno
zgraditi nove priključne plinovode od obstoječega in novo načrtovanega
omrežja pod cesto do načrtovanih objektov. |
|
|
Na celotni trasi plinovoda se ustanovi služnost za
vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi plinovoda. |
|
|
29. člen |
|
|
(elektrika) |
|
|
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je potrebno
priključiti na elektroenergetsko omrežje. |
|
|
Za priključitev predvidenih objektov so potrebne nove
transformatorske postaje (nazivna moč 2x1000 kVA), ki bodo priključene
na obstoječe in novo projektirano elektroenergetsko omrežje.
Transformatorske postaje so lahko namenske za samo določene objekte z
meritvami na SN strani ali kot distribucijske z več odcepi in več
meritvami na NN strani. Vgrajeni transformatorji in oprema mora
ustrezati pogojem soglasodajalca. Pogoje priključitve poda pristojna
elektrodistribucija. |
|
|
Za priključitev novih objektov se zgradi NN kabelski
razvod od novih transformatorskih postaj v večcevni kabelski
kanalizaciji s potrebnimi kabelskimi jaški. |
|
|
Vse obstoječe kablovode, ki ležijo v območju gradbenih
posegov je potrebno prestaviti. |
|
|
30. člen |
|
|
(kanalizacija) |
|
|
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je potrebno
priključiti na kanalizacijsko omrežje. Za priključevanje novo
predvidenih objektov je potrebno zgraditi nove priključne vode za
kanalizacijo od obstoječega in novo načrtovanega omrežja do načrtovanih
objektov. |
|
|
Neonesnažene meteorne vode s strešnih površin se ponikajo
v ustreznih ponikovalnih poljih lociranih na parcelah posameznih
lastnikov. |
|
|
Vode z utrjenih povoznih, manipulativnih in parkirnih
površin se preko lovilca olj in maščob odvodnjavajo preko vtočnih jaškov
v javno meteorno kanalizacijo ceste. Lovilce olj in maščob morajo
zagotoviti in redno vzdrževati na svojih parcelah lastniki. |
|
|
Eventualne tehnološke odpadne vode, ki so povzročene s
proizvodnjo se morajo pred priključitvijo na javno kanalizacijsko
omrežje odpadnih komunalnih vod očistiti v ustrezni interni čistilni
napravi odpadnih tehnoloških vod do stopnje predpisane z ustreznimi
predpisi in normativi, ki veljajo za mehansko biološko čistilno napravo
v Škofji Loki. |
|
|
Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne
infrastrukture) tangirajo obstoječe kanalizacijsko omrežje je potrebno
le-to označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. |
|
|
31. člen |
|
|
(vodovod) |
|
|
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je potrebno
priključiti na vodovodno omrežje. Za priključevanje novo predvidenih
objektov je potrebno zgraditi nove priključne vode za vodovod od
obstoječega in novo načrtovanega omrežja do načrtovanih objektov. |
|
|
Vodomerni jaški se morajo vgraditi zunaj objektov na
stalno dostopnem mestu |
|
|
Na celotni trasi vodovoda se ustanovi služnost za
vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi vodovoda. |
|
|
32. člen |
|
|
(TK vodi) |
|
|
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je dopustno
priključiti na javno telekomunikacijsko (TK) omrežje. Za priključevanje
novo predvidenih objektov je potrebno zgraditi nove priključne
telekumunikacijske vode od obstoječega in novo načrtovanega omrežja do
načrtovanih objektov. |
|
|
Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne
infrastrukture) tangirajo obstoječe TK naprave je potrebno le-te
označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. Ta
dela mora izvesti Telekom Slovenije d.d. |
|
|
Posamezni investitorji morajo pred priključitvijo na javno
telekomunikacijsko omrežje dobiti ustrezno soglasje Telekoma Slovenija
d.d. in omogočiti Telekomu Slovenije d.d. izvedbo telekomunikacijskega
omrežja na svojih parcelah (izdati soglasje za prekop prizadetih
zemljišč in ustanoviti služnost na tangiranih parcelah). |
|
|
33. člen |
|
|
(odpadki) |
|
|
(1) Na funkcionalnem zemljišču povzročitelja je za
komunalne odpadke potrebno urediti zbirna in prevzemna mesta. Zbirna
mesta za odpadke morajo biti prometno dostopna, locirana v objektu ali
na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico ter opremljena z vodo za
občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj in maščob. |
|
|
(2) Znotraj gradbene parcele ali skupaj za vso
industrijsko cono je treba namestiti zabojnike za ločeno zbiranje
posameznih vrst odpadkov, do katerih je treba omogočiti nemoten dostop
za specialna komunalna in smetarska vozila. |
|
|
(3) Kapaciteta posameznega zbirnega mesta ali skladišča
mora ustrezati količinam glede na pogostost in način odvoza. |
|
|
(4) Ostanke iz lovilcev olj se zbira in sežiga pri
pooblaščenih zbiralcih za tako dejavnost. |
|
|
(5) Za posebne in nevarne odpadke je treba voditi evidenco
zbiranja, transporta in uničenja. |
|
|
(6) Gradbenih odpadkov ni dopustno mešati s komunalnimi
odpadki, temveč morajo biti odloženi na odlagališču za inertne odpadke. |
|
|
(7) Pred začetkom uporabe objektov mora lastnik ali
uporabnik objektov, objekta ali delov objekta z izvajalcem odvoza
nenevarnih in nevarnih, komunalnih, komunalnim podobnih in specifičnih
industrijskih odpadkov skleniti ustrezne pogodbe o odvozu in končni
oskrbi odpadkov. |
|
|
(8) Odpadke iz proizvodnje je treba odstranjevati v skladu
s pozitivno zakonodajo na področju ravnanja z odpadki. |
|
|
(9) Prostore za zbiranje odpadkov je treba načrtovati in
izvesti tako, da je omogočeno strojno čiščenje. |
|
|
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
34. člen |
|
|
(zaščita podtalnice in
vodotokov) |
|
|
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve: |
|
|
– hladilne vode v posameznih obratih je treba zapreti v
zaprti krog in reciklirati prek hladilnih sistemov, |
|
|
– obvezna je gradnja vodotesnega javnega in internega
kanalizacijskega omrežja s priključitvijo vseh objektov in utrjenih
neprepustnih manipulacijskih površin, |
|
|
– vse povozne, parkirne in manipulativne površine ob
objektih morajo biti utrjene oziroma asfaltirane in obrobljene z
robniki. Meteorne vode s teh površin morajo biti speljane preko
usedalnikov in lovilcev maščob v javno meteorno kanalizacijo. Sistem
mora biti ustrezno dimenzioniran, |
|
|
– s projektom je treba obdelati način gašenja in zajema
izrabljenih požarnih vod. Direktni izliv onesnaženih požarnih vod v
javni kanalizacijski sistem je nedopusten. Glede na to, da požarne vode
lahko predstavljajo vir na poti onesnaženja podtalnice se mora
načrtovati uporaba gasilne pene ali drugih primernih gasilnih sredstev, |
|
|
– dno temeljev objektov mora biti najmanj 2 m višje od
najvišjega znanega nivoja podtalnice, sicer je potrebno s študijo
dokazati neškodljivost posega, |
|
|
– pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi
materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin (npr. organskih halogeniranih
spojin), |
|
|
– izvedba betoniranih del mora biti takšna, da ne povzroča
onesnaženja bližnjega vodotoka z betonom (spiranje strojev v vodotok
ipd.), |
|
|
– na celotnem območju gradnje objektov, transportnih in
drugih manipulativnih površinah je potrebno zagotoviti zbiranje in
odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo), |
|
|
– neposredno odvajanje tehnološke odpadne vode in meteorne
odpadne vode v površinski vodotok je nedopustno, |
|
|
– potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje
kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov, |
|
|
– rušitvenih ali izkopnih materialov ni dopustno odlagati
na območju LN oziroma bodočega posega, razen, če se ti materiali lahko
ponovno uporabijo pri gradnji v isti gradbeni fazi, |
|
|
– začasne in trajne deponije izkopanega materiala se ne
smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno
odpadnih gradbenih materialov, |
|
|
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih
manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in
gradbenega materiala, se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila. |
|
|
35. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
V času gradbenih del morajo izvajalci: |
|
|
– preprečevati je potrebno nekontroliran raznos gradbenega
materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi, |
|
|
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in
gradbenih strojev ter naprav, |
|
|
– v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje
nezaščitenih površin, pokrit prevoz sipkih materialov in preprečevanje
raznosa materialov z območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega
materiala, |
|
|
– sipke materiale je potrebno skladiščiti proč od
stanovanjskih območij, |
|
|
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in
delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor. |
|
|
36. člen |
|
|
(varstvo tal in
rastlin) |
|
|
V času gradbenih del morajo izvajalci: |
|
|
– posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete
čim manjše površine tal, |
|
|
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo
prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne
površine, |
|
|
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in
manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje
odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter
drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela, |
|
|
– v kolikor bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav
potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih
površin, morajo biti te površine utrjene oziroma zavarovane pred iztokom
v tla in podtalje, v času povečanih količin mokrih padavin pa tudi
urejeno zbiranje in čiščenje padavinskih odpadnih vod, |
|
|
– posek drevja mora biti opravljen s sodelovanjem
pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije, ki mora pripraviti
strokovna navodila oziroma strokovne podlage za gospodarjenje s
posamičnim drevjem oziroma skupinami gozdnega drevja zunaj naselij. Pred
posekom mora drevje pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove, po pridobitvi
potrebnih dovoljenj in soglasij ter po detajlni zakoličbi območja
industrijske cone, označiti, |
|
|
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno
mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne
prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode
omogočila zajem teh snovi in preprečil iztok v tla. |
|
|
37. člen |
|
|
(zaščita pred hrupom) |
|
|
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve: |
|
|
– znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da
hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna
zakonodaja, |
|
|
– za pomembne vire hrupa je potrebno izvesti prve meritve
hrupa in obratovalni monitoring, |
|
|
– prezračevalniki prostorov izvedeni kot ventilatorji se
izvedejo z nizko hrupno močjo, |
|
|
– kompresorji morajo biti postavljeni v posebej izolirane
zvočne komore, v izvedbi, ki kar najbolj zmanjšuje vibracije in hrup. |
|
|
38. člen |
|
|
(ukrepi v času
gradbenih del) |
|
|
Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v
času gradnje so: |
|
|
– gradbiščni transporti se bodo odvijali po gradbišču in
obstoječi cestni mreži, |
|
|
– obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni
transport je pred pričetkom gradnje potrebno pregledati, med gradnjo
vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje, |
|
|
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup naj bo
primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni, |
|
|
– stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih
jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda, |
|
|
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi
izključiti, |
|
|
– ob izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti
morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem. |
|
|
39. člen |
|
|
(obveznost presoje
vplivov na okolje) |
|
|
Vsakokratni investitorji, kateri so po veljavni zakonodaji
zavezani za pripravo poročila o vplivih na okolje (PVO), morajo le-tega
pripraviti in predložiti k PGD projektu. PGD projekt mora upoštevati
omilitvene ukrepe, ki jih predpiše PVO. Ti investitorji morajo
pripraviti PVO tudi ob spremembi dejavnosti. |
|
|
Vsakokratni investitorji, ki niso zavezani za pripravo PVO
morajo pripraviti in k PGD projektu predložiti ekspertno mnenje ali
oceno vplivov na okolje iz katere je razvidno, da vplivi na okolje niso
prekomerni. To je potrebno pripraviti tudi ob spremembi dejavnosti. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
40. člen |
|
|
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
|
(1) Varstvo pred požarom |
|
|
Za vse objekte je za zaščito pred požarom je treba
zagotoviti: |
|
|
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
|
|
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev
objektov, |
|
|
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila, |
|
|
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
|
· odmike
od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve z
namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
· neovirani
in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila,
· vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje na javni cesti). |
|
|
Za vse posege, za katere veljavna zakonodaja tako zahteva, je v postopku
za gradbeno dovoljenje potrebno pridobiti požarno soglasje. |
|
|
(2) Intervencijske poti in površine |
|
|
Do vseh objektov v tem LN je potrebno predvideti dostope
in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom
SIST DIN 14090. |
|
|
Intervencijske poti izven vozišč je dopustno ozeleniti.
Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska.
Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, na mestih za
delovanje intervencijskih vozil pa najmanj 3 m2 utrjene površine in 2 m2
površine brez zaprek, z odmikom od objektov od 3 do 9 metrov. Najmanjši
radiji obračanja intervencijskih vozil morajo biti 11,5 m. Vse
intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo ali enostavno
obračanje na manipulativnem dvorišču. Med intervencijskimi potmi in
objekti so dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi
drevesi, na medsebojni razdalji večji od 8 m in visokimi največ 6 m. |
|
|
Za Intervencijske poti se uporablja celotno cestno
omrežje. |
|
|
(3) Po razpoložljivih podatkih območje ni ogroženo zaradi poplav, visoke
podtalnice, erozivnosti tal ali plazovitosti.
(4) Obravnavana lokacija se nahaja v območju, kjer je ocenjen pospešek
tal 0,225 g. Pred začetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo
tipa tal in na tej osnovi določiti parametre za projektiranje
konstrukcije. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z
veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo
in namembnost objekta. |
|
|
VII. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
41. člen |
|
|
(načrt parcelacije) |
|
|
Načrt parcelacije je prikazan na grafičnem listu »Nova
parcelacija« v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega LN. |
|
|
Podatki za zakoličbo so prikazani v prilogi tega LN
»Zakoličbeni podatki«. |
|
|
Velikosti gradbenih parcel ne smejo odstopati več kot +/-
10%. |
|
|
Parcele večje od 20 000 m2 je dopustno deliti na manjše
parcele, vendar te ne smejo biti manjše od 10 000 m2. |
|
|
42. člen |
|
|
(javno dobro) |
|
|
Območja javnega dobrega so prikazana na karti »Ureditvena
situacija« v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega LN in zavzemajo pot,
ki poteka na parcelah 1383 in 1378/1 v k.o. Godešič (šifra k.o. 2031) in
območju s tem LN predvidene parcele »p15«. |
|
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
43. člen |
|
|
(etapnost gradnje) |
|
|
Ta lokacijski načrt se lahko izvaja v poljudnih gradbenih
etapah. |
|
|
44. člen |
|
|
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
|
|
Investitorji in izvajalci del določenih z LN morajo poleg
zahtev in drugih določb tega odloka: |
|
|
– v najkrajšem času odpraviti vse morebitne negativne
posledice, ki bi nastale kot posledica izvajanja del po tem LN, |
|
|
– organizirati promet v času izvajanja del tako, da bo
možno varno izvajanja del in da bodo zastoji v prometu zaradi izvajanja
del po tem LN čim manjši, |
|
|
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta
zagotovljena varnost in čim manj motena raba sosednjih objektov in
zemljišč, |
|
|
– zagotoviti redno vzdrževanje zelenih površin na svojih
parcelah. |
|
|
– investitorji za objekte v varnostno oskrbnem pasu gozda,
prevzemajo nase odgovornost za poškodbe na svojih objektov, ki jih lahko
povzroči normalno gospodarjenje s sosednjimi gozdovi ali ujme ter
sanacije njihovih posledic, |
|
|
– v varnostno oskrbnem pasu gozda je potrebno zagotoviti
prometnico za dostop do gozda (prometnica je lahko cesta, pot,
kolesarska ali sprehajalna steza, ki je lahko tudi neutrjena, vendar
trajno omogoča dostop do gozda za namene gospodarjenja z njim, vključno
z javno rabo gozdov), |
|
|
– investitorji objektov v varnostno oskrbnem pasu gozda
ali investitorji ki onemogočijo prosti dostop do gozda skozi varnostno
oskrbni pas, morajo skleniti pogodbo z lastnikom sosednjega gozdnega
zemljišča, s katero zagotovijo način izvajanja prilagojenega
gospodarjenja na sosednjem gozdnem območju. |
|
|
45. člen |
|
|
(odstopanja) |
|
|
(1) Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na
podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji. |
|
|
Nobena od teh odstopanj ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki
jih ta odstopanja zadevajo. |
|
|
(2) Velikost in oblika gradbene parcele se lahko spremeni
pod pogojem, da se ne posega v območje javnih površin in da je gradbena
parcela posameznega objekta oziroma sklopa objektov tako velika, da je
na njej možno urediti vse potrebne pripadajoče ureditve (dostopi,
prometne površine, intervencijske poti, komunalne ureditve). |
|
|
(3) V soglasju s pristojno komunalno službo je dopustno
speljati komunalne vode tudi drugače, kot je to določeno na karti
»Zbirni načrt komunalnih vodov«, če je drugačna rešitev primernejša in
racionalnejša. |
|
|
(4) Prekoračitev gradbene meje (GM) ni dopustna, razen
lokalno za največ en meter prekoračitve v dolžini največ dva metra. |
|
|
(5) Višinski gabarit je izjemoma dovoljeno presegati z
dimniki, napravami ali s posameznimi višjimi deli objektov, v kolikor je
to zaradi tehnološkega procesa nujno potrebno. Posamezna prekoračitev
višinskega gabarita ne sme imeti večje tlorisne površine od 50 m2. S
tako izjemno prekoračitvijo se mora strinjati Občina Škofja Loka, ki
mora o tem podati pisno mnenje pred izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
|
46. člen |
|
|
(vpogled) |
|
|
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri: |
|
|
– Oddelku za okolje in prostor, Občina Škofja Loka, |
|
|
– Upravni enoti Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor. |
|
|
47. člen |
|
|
(uveljavitev) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
|
|
|
Št. 35013-0001/2005 |
|
|
Škofja Loka, dne 15. novembra 2006 |
|
|
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r. |
|
|
|