Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS 26/90, 18/93 in 47/93) ter 17. člena Statuta občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/95) je Občinski svet občine Kranjska Gora na svoji 23. seji dne 24.7.1996 sprejel

ODLOK

O UREDITVENEM NAČRTU ZELENCI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Jesenice za območje občine Kranjska Gora sprejme ureditveni načrt za Zelence, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije.

2. člen

Ureditveni načrt vsebuje:

· besedilo odloka o ureditvenem načrtu,

· grafične prikaze:

· izsek iz prostorskega plana občine Kranjska Gora M 1:5000,

· meja območja urejanja v M 1:5000 in M 1:2880,

· ureditvena situacija v M 1:1000,

· parcelacija, smerna in višinska regulacija v M 1:1000,

· povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,

· obrazložitev ureditve Zelenčev (prikaz prostorskih ureditev po področjih),

· stroške za izvedbo načrta,

· zaporednost izvajanja,

· obrazložitev in utemeljitev pogojev iz odloka o ureditvenem načrtu ter

· soglasja pristojnih organov in organizacij.

3. člen

Ureditveni načrt določa:

· mejo območja urejanja z ureditvenim načrtom,

· funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto ureditve ali drugega posega v prostor,

· pogoje glede vrste posegov,

· pogoje za oblikovanje posegov v prostor,

· funkcionalna zemljišča,

· pogoje za infrastrukturno opremljanje,

· zaporednost urejanja.

Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za ožje območje naravnega rezervata in za površine po namenu.

II. MEJA OBMOČJA UREJANJA Z UREDITVENIM NAČRTOM

4. člen

Območje, ki se ureja s tem ureditvenim načrtom, obsega zavarovano območje naravnega rezervata Zelenci.

III. FUNKČIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR

5. člen

Območje Zelenčev in Korenških blat je naravni rezervat z rezervatsko, biotopsko, znanstveno raziskovalno in izobraževalno namembnostjo. Posegi v prostor morajo s svojo kvaliteto zagotavljati ohranjanje in ponovno vzpostavljanje naravnih razmer, prezentacijo naravnega rezervata in zmanjšanje negativnih vplivov obiskovalčev.

6. člen

V ožjem zavarovanem območju B - naravni biotop ni dopustna nikakršna raba.

Širše zavarovano območje se glede na pretežno namembnost prostora deli na:

1          kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji (prvo

območje kmetijskih zemljišč),

2          druge kmetijske površine (2. območje kmetijskih zemljišč),

Gn        gozdove s posebnim namenom,

V          površine voda,

N          nerodovitne površine,

z          stavbna zemljišča.

IV. POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR

7. člen

UREDITVE ZA POTREBE OBISKA NARAVNEGA REZERVATA

Za potrebe obiska naravnega rezervata je treba urediti: pešpoti, kolesarske steze, parkirišče, vstopni objekt, razgledni stolp in označbe.

Pešpoti

Potrebne so ureditve naslednjih pešpoti:

1. dostopna krožna pešpot od parkirišča do jezerca Zelencev - ureditev obstoječe in delno nove poti,

2. ogledna pot ob jezercu - ureditev nove poti,

3. vzdolžna povezava po severnem robu naravnega rezervata ob magistralni cesti - ureditev nove poti,

4. zahodna prečna povezava med parkiriščem in Robežnicami - ureditev obstoječe poti,

5. srednja prečna povezava med Hriberjevim vršajem in Veliko dolino – ureditev obstoječe in delno nove poti,

6. povezava od parkirišča proti Ratečam ob magistralni cesti do stare ceste v Rateče - ureditev nove poti.

Ob poteh je treba urediti počivališča s klopmi. Prehode poti preko strug pritokov je treba izvesti z mostički.

Kolesarske steze

Potrebna je ureditev dostopa kolesarjev do izhodišča za ogled naravnega rezervata.

Kolesarska steza mora potekati ob prečni pešpoti med parkiriščem in Robežnicami ter od parkirišča proti Ratečam.

Parkirišče

Za potrebe obiska je treba urediti obstoječe parkirišče za parkiranje osebnih vozil, avtobusov, kolesarjev in za pešce. Ob parkirišču mora biti postavljen vstopni objekt.

Vstopni objekt

Potrebna je ureditev vstopnega objekta, ki bo namenjen posredovanju informacij obiskovalcem, v njem morajo biti še sanitarije za obiskovalce naravnega rezervata. V objektu je lahko urejen še razstavni prostor, gostinska ponudba in priročna delavnica z opremo in orodjem za vzdrževanje ureditev v naravnem rezervatu. Obstoječi gostinski objekt se odstrani in nadomesti z novim vstopnim objektom.

Razgledni stolp

Za ogled izvirnega jezerca Zelenčev in njegove bližnje ter daljne okolice je treba postaviti razgledni stolp.

Označbe

Za informiranje in usmerjanje obiskovalčev je treba postaviti informativne in opozorilne table ter smerokaze.

8. člen

PONOVNO VZPOSTAVLJANJE NARAVNIH RAZMER V ZELENČIH IN KORENŠKIH BLATIH

Za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje naravnih razmer v Zelencih in Korenških blatih so potrebne ureditve za uravnavanje vodnih razmer, zavarovanja pred zaprojevanjem in zamuljevanjem ter sanacijski ukrepi.

Uravnavanje vodnih razmer

Za izboljšanje vodnih razmer je treba urediti:

· kontrolni prag na iztoku iz Korenških blat na meji ožjega in širšega območja,

· uvajalni meander ob severnem robu Korenških blat dolvodno od Hriberjevega vršaja,

· odvajalni meander ob severnem robu Korenških blat do kontrolnega preliva,

· poglobitev struge Save pod kontrolnim pragom,

· stopnjo gorvodno od vtoka Skubrovega grabna.

Ureditve za zavarovanje pred zaprojevanjem in zamuljevanjem

Za preprečitev zaprojevanja in zamuljevanja so potrebne naslednje ureditve:

· na Suhi strugi (Nadiži): izvedba zadrževalnika plavin nad železniško progo in odvoz nakopičenih plavin nad in pod železniškim mostom,

· na pritokih z Vitranca (na Čošelnovem, Joškovem, Pečarjevem in Skubrovem grabnu): izvedba usedalnikov plavin,

· na pritoku iz Strug: izvedba pretočnega praga,

· na pritokih s Karavank (na Zagrici - Posutem vozu, na Hriberjevem grabnu, na Žerjavcu): izvedba usedalnikov plavin.

9. člen

SANAČIJSKI UKREPI

V naravnem rezervatu so potrebni naslednji sanačijski ukrepi:

· smetišče/nasutje severovzhodno od Korenških blat: izvedba glinastega naboja v nožiči nasipa in zatravitev,

· smetišče/nasutje severno od Korenških blat: očiščenje nasutega gradbenega materiala in drugih smeti na površju ter tik pod njim, zatravitev brežine,

· nasutje južno od Zelenčev (severovzhodni rob parčele 523/1 k. o. Podkoren): odvoz nasutega materiala in zatravitev,

· parkirišče na Hriberjevem vršaju: zatravitev,

· parkirišče pod Veliko dolino: prestavitev parkirišča izven naravnega rezervata, odvoz nasutega materiala za parkirišče, ponovna vzpostavitev kmetijskih površin (zatravitev),

· meteorne vode in druga potencialna onesnaženja z magistralne ceste: izvedba odtočnih kanalov ali kanalizacije, ureditev usedalnikov plavin in lovilcev olj pred iztokom v Korenška blata.

10. člen

DRUGI POSEGI

Poleg potrebnih posegov in ureditev, določenih v 7., 8. in 9. členu, so:

· v naravnem rezervatu dopustne še postavitve začasnih objektov za potrebe raziskovanja ob predhodni odobritvi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju,

· v širšem območju naravnega rezervata dopustni še naslednji posegi:

· vzdrževalna dela in odstranitve komunalnega in energetskega omrežje in naprave ter omrežja in naprav za zveze ter nove ureditve infrastrukturnih priključkov za vstopni objekt in parkirišče,

· postavitve obeležij za potrebe naravnega rezervata,

· postavitve reklamnih tabel in reklamnih napisov v naravnem rezervatu niso dopustne.

· Na kmetijskih površinah, na prvem (1) in drugem območju kmetijskih zemljišč (2), so dopustne še:

· obnovitve kozolčev za potrebe kmetijstva.

V gozdovih posebnega namena (Gn) je dopustna še sanitarna sečnja.

Na stavbnih zemljiščih (z) so dopustne še:

· za obstoječ gostinski objekt: nujno potrebna vzdrževalna dela do zgraditve novega vstopnega objekta, in odstranitev objekta,

· za prometno omrežje in naprave: redna vzdrževalna in obnovitvena dela, rekonstrukcije ter odstranitve,

· postavitve začasnih objektov za prireditve na parkirišču pri vstopnem objektu, vendar ob predhodni odobritvi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in občine Kranjska Gora.

11. člen

V območjih varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav ter v gozdovih s posebnim pomenom (Gn), ki so določeni v grafičnem prikazu, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v tem odloku.

V. POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

12. člen

OBLIKOVANJE UREDITEV ZA POTREBE OBISKA NARAVNEGA REZERVATA

Poti za ogled naravnega rezervata

Trase poti:

1. Dostopna krožna pešpot od parkirišča do izvirnega jezerca Zelenčev poteka po obstoječi poti od razcepa na prečni povezovalni poti skozi gozd do podrte smreke na vzpetini pri jezercu. Drugi del krožne poti poteka od mostička čez pritok iz Strug na prečni povezovalni poti po robu ledeniške morene do podrte smreke pri jezercu Zelenčev.

2. Ogledna pot ob jezercu poteka od podrte smreke do razglednega stolpa na severovzhodni strani travnate jase ob jezercu. Povratna pot poteka po severnem robu travnate jase po robu raščenega terena.

3. Vzdolžna povezovalna pot po severnem robu naravnega rezervata poteka po novi trasi od Žerjavca po robu ježe nasutja nad Korenškimi blati in ob robu magistralne ceste do Hriberjevega vršaja. Od tu naprej poteka pot proti zahodu pod ježo Hriberjevega vršaja in pod ježo magistralne česte do parkirišča za Zelence.

4. Zahodna prečna povezovalna pot med parkiriščem in Robežnicami poteka po obstoječi poti s krajšimi novimi odseki in je urejena za pešce in kolesarje.

5. Srednja prečna povezovalna pot med Hriberjevim vršajem in Veliko dolino poteka po obstoječem mostu čez strugo Save in po novi trasi ob vzhodnem robu Joškovega grabna.

6. Povezava od parkirišča proti Ratečam poteka od parkirišča proti stari cesti v Rateče po novi trasi ob magistralni cesti in je urejena za pešce in kolesarje.

Ob ureditvah poti je treba sanirati opuščene dele starih poti tako, da se zasujejo s plastjo humusa in zatravijo.

Tolerance glede lege tras poti:

Poti za ogled naravnega rezervata je treba v največji možni meri urejati po obstoječih poteh. Trase poti so določene v grafičnih prikazih. Potek poti je treba prilagoditi na terenu samem glede na razgibanost terena in obstoječo vegetacijo ter lahko odstopa od trase, določene v grafičnih prikazih.

V primeru prekomernih obremenitev in negativnih vplivov obiskovalčev v osrednjem območju naravnega rezervata se lahko dostopne poti spremenijo v zaprt sistem ogleda izvirnega jezerca v osrednjem delu naravnega rezervata. Dostopna pot se mora v tem primeru prestaviti tako, da je vstop in izstop v osrednje območje naravnega rezervata možen in nadzorovan v eni točki. Druge dostope je treba ukiniti, poti zatraviti in postaviti fizične ovire za neželeno prečkanje območij. Odločitev o taki ureditvi lahko sprejmeta pristojni zavod za varstvo dediščine in občina Kranjska Gora na podlagi rezultatov monitoringa in primerjalne ocene vsaj petletnega obdobja.

Oblikovanje pot:

Za oblikovanje poti v naravnem rezervatu veljajo naslednji pogoji:

· širine poti:

· dostopna pot do izvirnega jezerc                      · 120 cm

· z razširitvami do 180 cm

· prečna povezovalna peš pot s kolesarsko stezo· 120 cm

· z razširitvami do 180 cm

· druge poti                                                      · 90 cm

· tolerance za navedene poti znašajo                  · - 30 cm do +60 cm

· zgornji ustroj poti:

· dostopna pot do izvirnega jezerca skozi gozd (namenjena tudi za funkcionalno

ovirane osebe): dolomitni pesek

· prečna povezovalna peš pot s kolesarsko stezo: dolomitni pesek

· dostopna pot do izvirnega jezerca po robu ledeniške morene in druge poti:

zmleto lubje

· robovi poti: utrjeni z oblicami

· spodnji ustroj pri vseh poteh: grob dolomitni pesek (drenaža)

· višinske razlike med novo urejeno potjo in obstoječim terenom je treba izravnati z

nasutjem humusa in površino zatraviti,

· korenine, preko katerih poteka pot, je treba zavarovati z nasutjem debeline najmanj

5 do 10 cm.

Ogledna pot ob izvirnem jezercu:

izvedba:                       v obliki lesenega mostovža - poti na koleh

trasa:                           od podrte smreke do razglednega stolpa

tloris:                           zvezni lok z vmesnimi razširtitvami za ogled jezerca

širina poti:                    120 cm, prečna razširitev 180 cm (tolerance ±30 cm)

višina pohodne površine: 40 - 70 cm nad terenom

ograja:                         dopustna je enostranska ograja proti jezercu višine 100 cm

odmiki:                         koli, na katere je postavljena lesena pot, ne smejo biti zabiti bližje

kot 150 cm od roba jezerca, izjemoma na krajših odsekih do 100 cm

gradbeni materiali:        les, brezbarvna impregnacijska sredstva oz. takšna, ki

omogočajo naravno spreminjanje barve lesa

Mostički

Za oblikovanje mostičkov v naravnem rezervatu veljajo naslednji pogoji:

izvedba:                       lesen most na tramovih

širina mostu:                 90 cm (tolerance+30 cm)

ograja:                         enostranska ograja višine 100 cm

gradbeni materiali:        les, brezbarvna impregnacijska sredstva oz. takšna, ki

omogočajo naravno spreminjanje barve lesa

ležišča:                         veliki kamni z ravno ploskvijo ležišča

Most preko struge Save pri Hriberjevem vršaju

Na obeh straneh mostu je treba pot izvesti na koleh do raščenega in suhega terena.

Razgledni stolp

Za oblikovanje razglednega stolpa veljajo naslednji pogoji:

izvedba:                       lesena skeletna in transparentna konstrukcija

višina razgledne ploščadi:          350 - 400 cm nad terenom

velikost ploščadi:                      10 - 18 m2

ograja:                                     višine 100 cm

streha:                                     štirikapnica, naklon strešin 380 - 450

gradbeni materiali:                    les, kritina - skodle, brezbarvna impregnacijska sredstva oz.

takšna, ki omogočajo naravno spreminjanje barve lesa

ležišča stebrov:                         sistem pilotov z legami

temelji:                                    dimenzije pilotov in njihovo število je treba preveriti z geomehanikom

                                             in statikom na terenu.

Vstopni objekt

Za oblikovanje vstopnega objekta veljajo naslednji pogoji:

orientacija:       vzdolžno z magistralno cesto

tloris:               podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,5

višina:              pritličje na koti terena ali največ 50 cm nad urejenim terenom

streha:             simetrična dvokapnica s slemenom v vzdolžni smeri, dopusten čop

fasadi proti parkirišču, strešine v naklonu 38 do 450, dopustne so

frčade, ki morajo imeti enak naklon strešin kot osnovna streha,

sončni zbiralniki ne smejo biti postavljeni nad slemenom strehe,

gradbeni materiali: kritina - skodle, omet bele do svetlo peščene barve, opaži

- les,

na čelni fasadi lahko nadstrešek,

Parkirišče

Obstoječe parkirišče je treba razširiti proti jugu za ureditev vstopa v naravni rezervat z informativnimi tablami, za površino za pešce, za počivališče s klopmi in mizami in za parkiranje koles. Ob klopeh naj bodo koši za smeti. Na parkirišču naj bo na površini za pešce urejen vodnjak.

Informativne in opozorilne table

lokacije:           na vstopih v naravni rezervat, na robu naravnega rezervata, kjer se

mu približajo javne poti, ob jezercu, ob počivališčih, na prehodu iz

robnega v osrednje območje naravnega rezervata

oblika tabel:      table Triglavskega narodnega parka (okvir in deblo)

Minimalni obseg razporeditve označb v prostoru je določen v grafičnem prikazu št. 4:

ureditvena situacija.

Smerokazi

lokacije:           na vseh začetkih in razcepih poti

oblika:              tablica v obliki puščice z oznako poti. Zabijanje oznak v debla dreves ni dopustno.

Koši za odpadke

lokacije:           na parkirišču in na počivališču ob jezercu.

13. člen

OBLIKOVANJE VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV

Ureditve na Suhi strugi (Nadiži)

Odvoz plavin dolvodno od železniškega mostu v dolžini največ 170 m, v širini obstoječe struge in globini do 100 cm, odvzem materiala mora potekati v prečnih pasovih z enako globino po čeli širini struge v skladu z navodili upravljalca vodotoka.

Dno struge je treba utrditi s talnimi pragovi na razdalji po 30 m iz lesenih oblič, stabiliziranimi s pilotnimi koli.

Ureditve na pritokih izpod Cipernika

Usedalniki plavin:

lokacije:           pod traso železnice na prehodih iz strmejšega v položnejši teren, znotraj obstoječih pasov vegetacije na hudournikih Joškov graben, Čošelnov graben, Pečarjev graben in Skubrov graben.

Način izvedbe: pretežno zemeljski objekti, uvajalna stopnja iz kamna, zadaj povezana z betonom, preliv iz zadrževalnika - širok razpršilni objekt, zasut z obeh strani z zemljastim materialom, bočne brežine - zemeljski nasipi, stabilizirani z zarastjo;

vegetacija: pri izvedbi usedalnikov je treba v največji možni meri ohraniti obstoječo vegetacijo v vršajih potokov/grabnov, nasipe in iztočni prag je treba zasaditi z avtohtono zarastjo, v primeru, da usedalnik sega izven obstoječe vegetacije, je treba ohraniti enostranski pas vegetacije, drugo stran pa je treba po izvedbi na novo zasaditi.

Praznjenje usedalnikov naj se izvaja po obstoječih kolovozih ali ob robu kmetijskih površin.

Ureditve na pritoku iz Strug

Lokacija: na prehodu prečne povezovalne poti, na mestu nekdanjega mostička, način izvedbe: kaštni prag iz lesa in kamenja, preko katerega je treba postaviti most za prečno povezovalno pot.

Ureditve na pritokih izpod Karavank

Pritok Posuti voz:

· za usedanje plavin je potrebna razširitev in poglobitev obstoječe struge med magistralno cesto in gozdom, razširitev se izvede na levi breg.

Hribarjev graben:

· usedalnik plavin

lokacija: med magistralno cesto in izlivom v Korenška Blata način izvedbe, gradbeni materiali: razširitev in poglobitev obstoječe struge, preliv na iztoku objekt zasut z obeh strani, preko katerega je treba postaviti most za vzdolžno povezovalno pot.

Pritok iz Žerjavca:

· usedalnik plavin:

lokacija: med magistralno cesto in izlivom v Korenška Blata,

način izvedbe, gradbeni materiali: razširitev in poglobitev struge, preliv na iztoku zasut z obeh strani, preko katerega je treba postaviti most za vzdolžno povezovalno pot.

14. člen

SANACIJSKI UKREPI

· smetišče/nasutje severovzhodno od Korenških blat:

odvajalni kanal: izkop v globini 100 do 150 cm pod gladino vode pri nizki vodi v Korenških blatih, zasutje jarka in brežine nasipa z glinastim nabojem, brežino je treba po izvedbi humuzirati, zatraviti in zasaditi z vegetacijo v skupinah

· smetišče/nasutje severno od Korenških blat:

gradbeni material in ostanke stare magistralne ceste na površju je treba odpeljati izven naravnega rezervata, očiščeno površino brežine zatraviti in zasaditi z vegetacijo v skupinah oz. pustiti obstoječi vegetaciji, da se zaraste v šopih.

15. člen

OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV

Kozolci: stegnjeni, gradbeni material - les, temeljni kamni - podstavki: les, kamen ali beton.

Začasni objekti za potrebe raziskovanja v naravnem rezervatu naj bodo izvedeni v lesu.

16. člen

V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnem prikazu, je v pasu ob magistralni cesti dopustno čiščenje grmovne zarasti, ki bi sicer zakrila kvalitetne poglede na območja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.

Varovane živice, ki so označene v grafičnih prikazih je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih živicah je dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.

17. člen

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

VI. FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA

18. člen

Gradbeni parceli sta določeni za vstopni objekt in za parkirišče. Gradbena parcela vstopnega objekta meri 1080 m2, parcela parkirišča pa meri 1450 m2.

VII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE

19. člen

Odpadne vode iz objekta je treba odvajati v dvoprekatno nepretočno greznico, ki jo prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na deponijo komunalnih odpadkov.

Meteorne vode s strešin in pešaških površin se morajo odvajati v ponikovalnice.

Meteorne vode s prometnih površin se morajo odvajati v ponikovalnice preko lovilcev olj, meteorne vode z magistralne ceste se odvajajo v usedalnike in lovilce olj.

Začasni objekti za prireditve, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvodnjavanje odpadnih voda.

20. člen

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi.

21. člen

Odjemno mesto s kontejnerji ali zabojniki mora biti urejeno ob vstopnem objektu na vizualno neizpostavljeni lokaciji, imeti mora utrjeno površino in vodovodni priključek, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.

VIII. ZAPOREDNOST UREJANJA

22. člen

Prva faza urejanja naj obsega vsaj:

Ureditev poti:

− Ureditev poti od parkirišča do jezerca,

− očiščenje zarasle vegetacije ob prečni povezovalni poti in delno nasutje poti,

− ureditev mostovža (poti na koleh) ob jezercu,

− postavitev mostička na prečni povezovalni poti preko zahodnega pritoka.

Označbe in informacije:

− postavitev razglednega stolpa,

− postavitev informacijskih, opozorilnih tabel in dodatnih smerokazov.

Ureditve zavarovanj pred zaproditvijo in zamuljevanjem:

− očiščenje nanosov Suhe struge pod železniškim mostom.

Druge ureditve:

− odstranitev plohov za prehod preko zahodnega pritoka Zelenčev ter postavitev ovir za prehod na poteh, ki se ukinjajo,

− odstranitev plohov in drugih začasnih ureditev ob jezercu in drugje v območju Zelenčev.

Uravnavanje vodnih razmer je treba izvajati v naslednjem zaporedju:

− očiščenje odvodnega meandra na severovzhodnem delu Korenških blat,

− očiščenje uvajalnega meandra od mostu pri Hriberjevem vršaju ob severnem robu Korenških blat v dolžini približno 80 m,

− vzpostavitev stopnje pri Skubrovemu grabnu,

− očiščenje odvodne struge pod stopnjo pri Skubrovemu grabnu v smeri proti ciljnemu platoju Podkoren.

Za vsako fazo urejanja vodnega režima je treba pripraviti izvedbene projekte in opraviti opazovanje stanja (monitoring) pred in po izvedenih ureditvah. Odločitev za nadaljnje izvajanje vsake nadaljnje faze ureditev sprejme Občina Kranjska Gora na podlagi poročila o stanju oz. spremembah v naravnem rezervatu (na podlagi monitoringa) in soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju.

IX. KONČNE DOLOČBE

23. člen

Ureditveni načrt je občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Občini Kranjska Gora, Krajevni skupnosti Rateče in Upravni enoti Jesenice.

24. člen

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

25. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.

Številka: 012/03-01/96-JB

Kranjska Gora, dne 26.7.1996

Župan občine Kranjska Gora:

Predsednik Občinskega sveta:

Jože Kotnik Jože Zupančič