|
Na podlagi 56. člena
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 44/97) povezano z 61. členom
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl.
US), 22. člena
zakona o financiranju občin
(Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odl. US in 56/98) in 15. člena
statuta Občine Benedikt
(Uradni list RS, št. 19/99) je Občinski svet občine Benedikt na seji dne
22. 9. 1999 sprejel |
|
O D L O K |
|
o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča |
|
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
1. člen |
|
V Občini Benedikt se
za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok,
plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem
besedilu: nadomestilo). |
|
1.a člen |
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od nezazidanega in
zazidanega zemljišča.
Nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, ki je po
prostorsko izvedbenem aktu določeno za gradnjo oziroma za katerega je
pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Zazidano stavbno zemljišče je tisto zemljišče, na katerem stojijo
objekti za bivanje, poslovne namene, kmetijsko proizvodnjo s
pripadajočimi nepokritimi skladišči in poslovnimi prostori.
Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je
z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za stanovanjske prostore se štejejo vse površine, ki služijo bivanju
(sobe, predsobe, kuhinja, kopalnica, hodnik, shramba, stopnišča, kleti.
V času gradnje, ko se objekt že uporablja in je uporabnik s tem
zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v
nadaljevanju: nadomestila), se za mansardo, ki še ni zgrajena, ne
obračunava nadomestilo.
Za poslovne površine se štejejo zemljišča, po katerih in pod katerimi
potekajo elektroenergetski vodi srednje in nizke napetosti,
telekomunikacijski vodi in magistralne ceste. |
|
II.
OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
2. člen |
|
Območja, kjer se
plačuje nadomestilo: |
|
I. območje obsega
naselja: Benedikt v Slovenskih goricah, Sveti Trije Kralji v Slovenskih
goricah in Štajngrova; |
|
II.
območje obsega naselja: Drvanja, Ihova, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja
Ročica, Trotkova, Ženjak, Trstenik |
|
III.
območje obsega naselja: Ločki Vrh, Negovski Vrh in Stara Gora. |
|
3. člen |
|
Območja iz 2. člena
tega odloka so vrisana na grafičnih listih (TTN in PKN karte v merilu
1:5000) veljavnih prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega
plana Občine Benedikt in so na vpogled pri Uradu občinske uprave občine
Benedikt. |
|
III.
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA |
|
4. člen |
|
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se določi po naslednjih merilih:
|
|
1. Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne
rabe: |
|
točk |
|
a)
vodovod 150 |
|
b) električno
omrežje 100 |
|
c) javna
kanalizacija 200 |
|
f) telefonsko
omrežje 150 |
|
g) KATV
omrežje 100 |
|
2. Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi |
|
objekti in
napravami skupne rabe: |
|
točk |
|
a) makadamska
cesta 100 |
|
b) asfaltna
cesta 150 |
|
c) javna
razsvetljava 100 |
|
Pri komunalni
opremljenosti se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na komunalne
naprave. |
|
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno
kanalizacijo, vodovod, elektriko, telefon, asfaltno cesto, kabelsko
televizijo, ne glede na to, ali bo priključitev izvedena, če je
sekundarno omrežje oddaljeno od stavbnega zemljišča največ 50 metrov. |
|
5. člen |
|
Za določitev
nadomestila za stanovanjske in počitniške objekte se, poleg meril iz 4.
člena tega odloka, upoštevajo še naslednja merila: |
|
1. Namen uporabe
stavbnega zemljišča: |
|
(območje/točke) |
|
I II III |
|
|
|
a) za
stanovanja 400 300 200 |
|
b) za počitniške
objekte 800 600 400 |
|
c) nezazidana
stavbna zemljišča, za |
|
katera še ni
znana vrsta dejavnosti |
|
oziroma namen
uporabe 400 300 200 |
|
2. Smotrnost
uporabe stavbnega zemljišča: |
|
(območje/točke) |
|
I II III |
|
|
|
a) individualne
samostojne hiše 200 100 50 |
|
b) vrstne
hiše 150 50 - |
|
c) blokovna
gradnja 100 - - |
|
6. člen |
|
Za objekte za
poslovne, storitvene in gospodarske namene se poleg meril iz 4. člena
tega odloka upoštevajo še naslednja merila: |
|
1. Vrsta dejavnosti
oziroma namen uporabe se točkujejo po naslednji tabeli: |
|
(območje/točke) |
|
I II III |
|
a) proizvodnja
peska, kamna in gramoza, proizvodnja gradbenega |
|
materiala,
proizvodnja žaganega lesa in plošč, gozdarstvo, visoke |
|
gradnje nizke
radnje in bencinski servis 1500
1000 500 |
|
b) kovinska
predelovalna dejavnost, strojna dejavnost, proizvodnja |
|
prometnih
sredstev, grafična dejavnost, proizvodnja pijač, zunanja |
|
trgovina,
proizvodnja in predelava papirja, storitve na področju |
|
prometa,
geološka raziskovalna dejavnost, projektiranje in sorodne |
|
tehnične
storitve, urejanje naselij in prostora in poslovne |
|
storitve
1200 800 400 |
|
c) proizvodnja
končnih lesenih izdelkov, proizvodnja električnih |
|
strojev in
naprav, proizvodnja krmil, instalacije in zaključna |
|
dela,
prekladalne storitve, proizvodna tekstilne preje in tkanin, |
|
proizvodnja
zagotovljenih tekstilnih izdelkov, proizvodnja usnjene |
|
obutve in
galanterije, proizvodnja raznovrstnih izdelkov, cestni |
|
promet,
gostinstvo, bančništvo, premoženjsko in osebno zavarovanje, |
|
elektroenergetski objekti srednje in nizkonapetostnega nivoja, |
|
elektro distribucije, telekomova
omrežja in naprave, radijski in |
|
drugi oddajniki
in površine magistralnih cest 1000
750 350 |
|
d) turistično
posredovanje, trgovina na debelo, obrtne storitve |
|
in popravila,
kmetijske storitve in proizvodnja živilskih |
|
proizvodov
800 500 250 |
|
e) kmetijska
proizvodnja, ribištvo, vodno gospodarstvo, cevovodni |
|
transport, PTT
storitve, trgovina na drobno in komunalna dejavnost |
|
in državni
organi, organi lokalne skupnosti, politične stranke, |
|
raziskovalno
razvojno delo, osebne storitve ter storitve v |
|
gospodinjstvu in
površine lokalnih cest ter javnih poti 800
400 200 |
|
f) kmetijska
dejavnost 200
100 50 |
|
g)
izobraževanje, znanstveno-raziskovalna dejavnost, kultura, |
|
umetnost in
informacije, telesna kultura, šport in rekreacija, |
|
zdravstveno
varstvo, organizirano varstvo otrok in mladine |
|
in socialno
varstvo 150
100 80 |
|
2. Nepokrita
skladišča, javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina in
najemnina, parkirni prostori gospodarskih subjektov, pravnih oseb in
društev, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, delavnice na prostem,
teniška igrišča, odprti bazeni in kampi, so po tem odloku poslovne
površine in se jih točkuje po vrsti dejavnosti, kot to določa prva točka
6. člena tega odloka. Za navedene površine se plačuje 30% pozidanih
površin. |
|
3. Nadomestilo za
začasno uporabo javnih površin se plačuje za stojnice, kioske, točilnice
na prostem, zabavišča na prostem in za druge prireditve, s katerimi se
ustvarja dohodek in se ovrednoti z naslednjim številom točk: |
|
(območje/točke) |
|
I.
območje/točk II. območje/točk III. območje/točk |
|
200 150 100 |
|
Nadomestilo za
uporabo javnih površin se plačuje po dnevih uporabe. Točkam iz
prejšnjega odstavka se prištejejo tudi točke komunalnega opremljanja.
Vsota točk se pomnoži s številom dni in z dnevno vrednostjo točke za
izračun nadomestila iz 10. člena tega odloka ter s m2 zasedene javne
površine. |
|
6.a člen |
|
V
posameznih gospodarskih dejavnostih s področja distribucije električne
energije, telekomunikacij in magistralnih cest se po tem odloku
ovrednoti naslednje število točk in naslednje površine po stojišču: |
|
-------------------------------------------------------------- |
Število točk m2/stojišče |
-------------------------------------------------------------- |
elektroenergetske naprave 3000 10 |
telekomunikacijske naprave 3000 7 |
magistralne ceste 1000 – |
telekomunikacijski oddajniki 25000 – |
-------------------------------------------------------------- |
|
|
Za izračun nadomestila za te dejavnosti se ne uporabljajo 2., 3., 4., in
5. člen tega odloka. |
|
Izračun nadomestila za elektroenergetske in telekomunikacijske naprave
se po stojišču odmerja le kalkulativno po naslednji metodi: |
|
–
število stojišč elektroenergetskih naprav se določi tako, da se dolžina
vseh vodov deli s številom 45, |
|
–
število stojišč telekomunikacijskih naprav se določi tako, da se dolžina
vseh vodov deli s številom 30. |
|
V
gospodarski dejavnosti s področja telekomunikacij se po tem odloku
štejejo površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne
telefonije in predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje
(ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na
gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se
upošteva površina 20 m2 po bazni postaji. |
|
IV. OBRAČUN
NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
|
7. člen |
|
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za: |
|
1. Zazidano stavbno
zemljišče od: |
|
a) stanovanjske
površine, v katero spada čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov
v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov
(kleti, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineti ipd.) ter čista
tlorisna površina garaže za osebne avtomobile; |
|
b) poslovne površine,
v katero spada čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh
prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom
(sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki ipd.)
|
|
Od površin pod a) in
b) se plačuje nadomestilo od dneva, ko se pričnejo uporabljati.
|
|
2. Nezazidano stavbno
zemljišče: |
|
Nadomestilo za
uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine
nezazidanega stavbnega zemljišča v višini 50% izračunane vrednosti na
podlagi 4., 5. in 6. člena tega odloka. |
|
8. člen |
|
Letna višina
nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število
točk (določenih v 4., 5. in 6. členu tega odloka) pomnoži s površino v
m2 stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma s površino
zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za
izračun nadomestila ter s faktorjem 0,5 za nezazidana stavbna zemljišča. |
|
9. člen |
|
Vsa sredstva zbrana
iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so prihodek proračuna
Občine Benedikt in se prvenstveno uporabljajo za pridobivanje stavbnih
zemljišč v občinsko lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč
in investicije v komunalno infrastrukturo na območju vseh naselij v
občini. |
|
10. člen |
|
Vrednost točke za
izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine
Benedikt določi s sklepom Občinski svet občine Benedikt na predlog
župana občine. |
|
Če občinski svet ne
določi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča do 31. decembra za prihodnje leto, velja za izračun zadnja
veljavna vrednost točke, ki jo je sprejel s sklepom Občinski svet občine
Benedikt. |
|
V. PLAČILO
NADOMESTILA |
|
11. člen |
|
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik stavbnega
zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja,
lastnik oziroma uživalec, najemnik stanovanja oziroma poslovnega
prostora). |
|
V primeru neplačila
nadomestila vodi izterjavo pristojni davčni organ oziroma pristojno
sodišče. |
|
Odločbo o odmeri
nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ. |
|
Glede postopka za
odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja
in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga
zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o
davčnem postopku. |
|
12. člen |
|
Zavezanci so dolžni
Občini Benedikt posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila
oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja Občina
Benedikt. Zavezanci morajo prijaviti Občini Benedikt tudi vse spremembe,
in sicer v tridesetih dneh po nastali spremembi v zvezi z uporabo
stavbnega zemljišča. Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva
od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je sprememba nastala. |
|
Nadzor nad izvajanjem
določil iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja občina. |
|
VI. OPROSTITEV
PLAČILA NADOMESTILA |
|
13. člen |
|
Nadomestilo se ne
plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe in zaščite, za
objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih
in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v
njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače
določeno in za objekte v uporabi Rdečega križa, Karitasa in drugih
humanitarnih organizacij. |
|
Stavbni objekti, ki
imajo status kulturnega spomenika in sakralni objekti so oproščeni
plačila nadomestila. |
|
Do sprejetja novih
zakonskih podlag o kmetijskih gospodarstvih, kmetijski gospodarski
objekti niso predmet tega odloka. |
|
Plačila nadomestila
so oproščeni tudi občani, ki prejemajo denarni dodatek – edini vir. Pri
oprostitvi plačila se upoštevajo merila in pogoji, ki jih določa zakon o
socialnem varstvu. |
|
Plačila nadomestila
so oproščeni tudi občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del
stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo,
če so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali
neposredno plačali stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Oprostitev
plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od
dneva uporabe stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Oprostitev traja pet
let in se uvede na zahtevo občana. |
|
Občina Benedikt lahko
tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nesreče, bolezen v
družini, invalidnost itd.), skladno z zakonom o davkih občanov zavezance
oprosti plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila
ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. |
|
O oprostitvi iz
šestega odstavka tega člena odloča na podlagi zahtevka zavezanca
Občinski svet občine Benedikt ali po pooblastilu občinskega sveta župan
občine. |
|
VII.
KAZENSKA DOLOČBA |
|
14. člen |
|
Z denarno kaznijo
100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem
roku ne prijavi stavbnega zemljišča, katerega neposredni uporabnik je
ali če ne prijavi pravilnih površin oziroma ne prijavi sprememb v 30
dneh od njihovega nastanka. |
|
Z denarno kaznijo od
30.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in
fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
VIII.
KONČNI IN PREHODNI DOLOČBI |
|
15. člen |
|
Tisti zavezanci, ki
plačujejo samoprispevek na podlagi sklepa o uvedbi krajevnega
samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Benedikt (Uradni list RS,
št. 16/96) se jim na njihovo zahtevo zniža plačilo nadomestila za 50%. |
|
16. člen |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne s 1. 1. 2000. |
|
Št. 42306-002/99 |
|
Benedikt, dne 23.
septembra 1999. |
|
Župan |
|
Občine Benedikt
|
|
Milan Gumzar l. r. |