Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) (v
nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
(Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici na 21. seji dne 4. 10. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Dragotinci – Stramič |
|
1 UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet
odloka) |
|
S tem odlokom se sprejme občinski
podrobni prostorski načrt Dragotinci – Stramič (v nadaljnjem besedilu:
občinski podrobni prostorski načrt). |
|
2. člen |
|
(vsebina
odloka) |
|
Ta odlok določa območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta, opis prostorske ureditve, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter
ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter druge pogoje in
zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
3. člen |
|
(vsebina
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt
vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del občinskega
podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka. |
(3) Grafični del občinskega podrobnega
prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte: |
– izsek iz grafičnega načrta
kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000, |
– območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:1000, |
– prikaz vplivov in povezav s
sosednjimi območji v merilu 1:1000, |
– zazidalna oziroma ureditvena
situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo v merilu 1:1000, |
– prikaz ureditev, potrebnih za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom v merilu 1:1000, |
– načrt parcelacije v merilu 1:1000. |
|
4. člen |
|
(priloge
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt ima
naslednje priloge: |
– prikaz stanja prostora, |
– strokovne podlage, na katerih
temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– smernice in mnenja, |
– obrazložitev in utemeljitev
občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– povzetek za javnost. |
|
2 OBMOČJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
5. člen |
|
(območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta se nahaja na severnem delu Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici v naselju Dragotinci. |
(2) Območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 982/6
in 982/7, v k.o. Dragotinci. Večji del območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta je glede na namensko rabo kmetijsko zemljišče,
manjši del pa stavbno zemljišče. Površina območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta meri 3.486,96 m². |
(3) Območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta je v naravi travnik. Na vzhodni del območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta sega utrjeno dvorišče
kmetijskega gospodarstva. |
(4) Območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta je prometno navezano na lokalno cesto (zemljišče s
parcelno številko 1053/1, v k.o. Dragotinci) preko gramoziranega
cestnega priključka, dovozne poti in utrjenega dvorišča kmetijskega
gospodarstva, ki se nahaja ob severu območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta. Elektroenergetsko, vodovodno in telekomunikacijsko
omrežje se nahaja v bližini območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta ob lokalni cesti in na zemljišču kmetijskega gospodarstva. |
(5) Območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta leži izven območij varstva narave in varstva
kulturne dediščine. Na jugozahodni del območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta segajo katastrofalne poplave. |
|
3 OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
|
6. člen |
|
(opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom) |
|
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom je načrtovana gradnja stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev,
orodja in mehanizacije ter gradnja dveh kmetijskih silosov. |
(2) Poleg tega je z občinskim
podrobnim prostorskim načrtom načrtovana še gradnja priključkov na
gospodarsko javno infrastrukturo (nizkonapetostnega elektroenergetskega
priključka, vodovodnega priključka), gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov (silosov, ponikovalnic, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke,
gnojišč ipd.), namestitev naprav in napeljav za pridobivanje energije,
ogrevanje, prezračevanje ipd. ter dela v zvezi z zunanjimi ureditvami
(utrjevanje dvorišča, utrjevanje dovozne poti, zatravitve, zasaditve
ipd.). |
|
4 UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
7. člen |
|
(vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Posegi izven območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in
rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta, v kolikor se to izkaže za potrebno pri pripravi
projektne dokumentacije. |
(2) Posegi na območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za dozidavo stavb sosednjih
območjih. |
|
8. člen |
|
(rešitve
načrtovanih objektov in površin) |
|
(1) Načrtovana stavba za shranjevanje
kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije se umesti v prostor zahodno
od obstoječih stavb kmetijskega gospodarstva z daljšo stranico
orientirano v smeri severozahod-jugovzhod. |
(2) Načrtovana kmetijska silosa se
umestita v prostor vzhodno oziroma jugovzhodno od načrtovane stavbe za
shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije. |
(3) Rešitve načrtovanih objektov in
površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede
pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka. |
|
9. člen |
|
(vrste objektov
glede na namen) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen: |
– nestanovanjske kmetijske stavbe, |
– druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje, |
– lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
– mostovi in viadukti, |
– jezovi, vodne pregrade in drugi
vodni objekti, |
– sistemi za namakanje in osuševanje,
akvadukti, |
– naftovodi in daljinski (prenosni)
plinovodi, |
– daljinski vodovodi, |
– objekti za črpanje, filtriranje in
zajem vode, |
– daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja, |
– daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi, |
– lokalni (distribucijski) plinovodi, |
– lokalni vodovodi za pitno in
tehnološko vodo, |
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro
in stisnjen zrak, |
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, |
– cevovodi za odpadno vodo, |
– čistilne naprave, |
– lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, |
– elektrarne in drugi energetski
objekti, |
– objekti za ravnanje z odpadki, |
– drugi gradbeni inženirski objekti,
ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
– vsi nezahtevni in enostavni objekti
razen pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na
smučišču. |
|
10. člen |
|
(vrste gradenj
in drugih posegov ter ureditev) |
|
Na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del: |
– sanacija in priprava zemljišča, |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija objekta, |
– odstranitev objekta, |
– sprememba namembnosti, |
– vzdrževanje objekta. |
|
11. člen |
|
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
|
(1) Stavba za shranjevanje kmetijskih
strojev, orodja in mehanizacije se umesti v prostor znotraj površine za
razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami, katerih stavba ne sme
presegati, lahko pa se jih dotika s fasadami ali pa je od njih
odmaknjena v notranjost zemljišča (gradbene meje lahko presegajo le
napušči, nadstreški nad vhodi, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.).
Višinski gabarit je največ 13,00 m, merjeno od najnižje višinske kote
urejenega terena ob stavbi do najvišje višinske kote strehe v naklonu,
nad katero je dopustna le izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav
na obnovljive vire energije ipd. Fasade se zasnuje svobodno s
kakovostnimi in trajnimi materiali. Streha se izvede kot dvokapnica s
smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico stavbe. |
(2) Gradbene inženirske objekte se ne
glede na zahtevnost gradnje umesti v prostor poljubno. Velikost se
prilagodi kapacitetnim zahtevam in namenu. Višinski gabarit kmetijskih
silosov je največ 20,00 m, merjeno od najnižje točke konstrukcije do
vrha konstrukcije. |
(3) Nezahtevne in enostavne objekte se
umesti v prostor tako, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od meje
sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika
sosednjega zemljišča pa tudi bliže, ograja in objekt, ki nima višine, pa
se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča. Glede
velikosti se upošteva določila predpisa o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje. Objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega
videza prostora. |
(4) Dvorišče se asfaltira ali
gramozira oziroma podobno utrdi. |
(5) Zunanje površine se zatravi. |
|
12. člen |
|
(pogoji in
merila glede parcelacije) |
|
(1) Zemljiške parcele je dopustno
združevati in deliti glede na posamezno funkcionalno celoto. |
(2) Načrt parcelacije je prikazan v
grafičnem delu. Zemljiškokatastrske točke so določene v
Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. |
|
5 ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
13. člen |
|
(splošni pogoji
za urejanje prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture) |
|
(1) Pri projektiranju gospodarske
javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in
zakonodaja s posameznega področja. |
(2) Detajlni pogoji za priključitev
objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v
fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega
objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k
temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. |
|
14. člen |
|
(dostop do javne
ceste) |
|
Prometni dostop do zemljišč namenjenih
gradnji stavb je zagotovljen preko obstoječega cestnega priključka na
javno cesto. |
|
15. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
Pri projektiranju vodovodnega omrežja
se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu. |
|
16. člen |
|
(odvajanje in
čiščenje odpadnih voda) |
|
(1) Padavinske odpadne vode s strešin
in utrjenih površin se odvaja v ponikovalnice, katere se locira izven
povoznih površin v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje
odpadnih voda. |
(2) Pri projektiranju kanalizacije se
upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji. |
|
17. člen |
|
(oskrba z
električno energijo) |
|
(1) Za oskrbo z električno energijo se
zgradi nizkonapetostni elektroenergetski priključek katerega se
priključi na javni vod elektroenergetskega omrežja, preko obstoječega
priključnega mesta (električne omarice) kmetijskega gospodarstva. |
(2) Vsi posegi in priključki na
elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca
elektroenergetskega omrežja. |
|
18. člen |
|
(zagotavljanje
elektronskih komunikacijskih storitev) |
|
Vsa dela v zvezi s telekomunikacijskim
omrežjem (ogleda, izdelava projekta, zakoličbe, zaščite, prestavitve,
izvedbe, nadzora) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja. |
|
6 REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
19. člen |
|
(varstvo
kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti
velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob
odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin
je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska
dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
7 REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE |
|
20. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Projektne rešitve odvajanja in
čiščenja vseh vrst odpadnih voda morajo biti usklajene s predpisi, ki
urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. |
(2) Kanalizacijski sistem vseh vrst
odpadnih voda mora biti zgrajen vodotesno ter v ločeni izvedbi. |
(3) Za vsako rabo vodnega vira
(podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne
rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje …) je treba pridobiti vodno
pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. |
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko
trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko
izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za
pridobitev gradbenega dovoljenja izda ministrstvo pristojno za
upravljanje z vodami. |
(5) K projektni dokumentaciji za
pridobitev vodnega soglasja se mora priložiti ustrezen program z
gnojilnim načrtom. |
(6) Investitor mora pri izdelavi
projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za
varstvo voda. |
|
21. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba
vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri
odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v
pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. |
(2) Možen vpliv na tla bo največji v
času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla
posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja
možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih
vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega
prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
(3) Investitor mora pri izdelavi
projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za
varstvo tal. |
|
22. člen |
|
(ohranjanje
narave) |
|
Na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta ni naravnih vrednot ali območij pomembnih za biotsko
raznovrstnost. |
|
23. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Objekti ne smejo povzročati
povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme
presegati dovoljenih koncentracij v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo zraka. |
(2) Dimovodne naprave se gradi tako,
da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne sme
presegati dovoljenih emisij določenih v veljavnem predpisu. |
(3) Onesnaževanje zraka z izpušnimi
plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z
ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih
vozil in strojev. |
|
24. člen |
|
(varstvo pred
hrupom) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. |
(2) Pri gradnji in obratovanju
načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati
predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne
smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene
predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred
hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti
za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih
ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in
so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj
kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo
raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi
zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne
zaščite stavb z varovanimi prostori ipd. |
|
25. člen |
|
(varstvo pred
svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Postavitev in jakost svetilk mora
izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega
onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaženja. |
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni
dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem
za vklop/izklop svetil. |
|
26. člen |
|
(varovanje
naravnih virov) |
|
Na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta se zagotovi: |
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne
smejo biti ogroženi vodni viri občine, |
– racionalna raba virov (zaprti
sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
|
27. člen |
|
(učinkovita raba
energije) |
|
(1) Pri gradnji novih stavb in pri
rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se
spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo
obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije,
ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa
energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana
sončna energija. |
(2) Učinkovito rabo energije se
zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire
energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da
se: |
– izboljšuje toplotna izolacija
objektov, |
– spodbuja pasivne oziroma energetsko
učinkovite gradnje, |
– pri načrtovanju prenov in
novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov
ter tehnološke opreme, |
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi,
ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. |
|
28. člen |
|
(ravnanje z
odpadki) |
|
Ravnanje s komunalnimi odpadki se
izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
|
8 REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
29. člen |
|
(obramba) |
|
Na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za
izvajanje dejavnosti obrambe. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta se delno nahaja na območju katastrofalnih poplav.
Gradnja na tem območju je dopustna pod pogoji in s soglasjem Direkcije
za vode RS. |
(2) Pri načrtovanju objektov se
upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. |
(3) Površine, na katerih se bodo
zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive
snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali
odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost,
robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija …). |
|
31. člen |
|
(varstvo pred
požarom) |
|
(1) Za zaščito pred požarom se
zagotovi: |
– pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, |
– potrebne odmike od meje parcel in
med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, |
– dovozne poti za gasilska vozila,
dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za
gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali
usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti
v skladu s standardom SIST DIN 14090, |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje. |
(2) V skladu s predpisom s področja
izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno
manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo
požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in
enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno
nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta. |
|
9 ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
32. člen |
|
(etapnost
izvedbe) |
|
(1) Izvedba prostorske ureditve je
predvidena v eni ali več etapah. |
(2) Posamezna etapa mora predstavljati
zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez
izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. |
(3) Izvedba etap je lahko sočasna ali
ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorja. |
|
10 VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
|
33. člen |
|
(dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od
gradbenih mej za največ 1,00 m izven površine za razvoj stavbe. Gradnja
izven površine za razvoj stavbe je dopustna v primeru dozidave stavb, ki
se nahajajo neposredno ob območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta. |
(2) Dopustna so odstopanja od zasnove
zunanjih ureditev. |
(3) Dopustna so odstopanja od poteka
tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev
prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v
primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva
zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko –
geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih
utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma
nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
(4) Dopustna so odstopanja od poteka
mej parcel in zemljišč pod stavbami zaradi prilagoditve dejansko
izvedenemu stanju na terenu. |
|
11 DRUGI POGOJI
IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
34. člen |
|
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Pri izvajanju občinskega
podrobnega prostorskega načrta in projektiranju se upoštevajo vsa
določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektne
pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu
prostorskemu načrtu. |
(2) V času gradnje je investitor
oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in
voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na
sosednja zemljišča. |
|
12 KONČNI
DOLOČBI |
|
35. člen |
|
(hramba in
vpogled) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt se
hrani in je na vpogled javnosti na sedežu občinske uprave Občine Sveti
Jurij ob Ščavnici. |
|
36. člen |
|
(začetek
veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-0021/2016-021 |
Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 4.
oktobra 2017 |
|
Župan |
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici |
Miroslav Petrovič l.r. |