|
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list
RS, št. 39/99) in 97. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Divača
(Uradni list RS, št. 44/99 in 66/03) je Občinski svet občine Divača na
22. seji dne 31. 3. 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača, ki obsega: |
|
|
1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana
(Uradne objave Primorskih novic, št. 28, 19. 7. 1991) |
|
|
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 22/95) |
|
|
3. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 37/96) |
|
|
4. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni
list RS, št. 54/04) |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih ureditvenih pogojih |
|
|
v Občini Divača |
|
|
– uradno prečiščeno besedilo |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom so podrobneje obdelane odločitve o širitvi,
graditvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor na območju
Občine Sežana, razen za območja, za katera je sprejet veljavni zazidalni
načrt oziroma detaljni prostorski ureditveni pogoji. |
|
|
Sestavni del odloka je grafična priloga, ki zajema 36 kart
PKN v merilu 1:5000, na katerih so prikazana ureditvena območja za vse
posege v prostor v Občini Divača. |
|
|
1.a člen |
|
|
Območja posegov v prostor v Občini Divača so: Asfaltna
baza Senožeče – (PD), Barka, Betanja, Brežec pri Divači, Čebulovica,
Dane pri Divači, Divača, Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme,
Famlje, Gabrče, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme,
Gradišče pri Divači, IP (Parkirišče kamionov Senožeče), Kamnolom Razdrto
– (LN-2), Kamnolom Laže – (LN-1), Kačiče – Pared, Kozjane, KI-1 (Farma
Divača), KI-2 (Ovčarnik Vremščica), KI-3 (Piščančja farma Barka), Laže,
Ledenica, Letališče Gabrk – (IV), Matavunsko križišče, Misliče, Matavun,
MP-1 (Proizvodno-servisna cona Divača), MP-2 (Proizvodno-trgovska cona
Divača), Potok, Padež, Park vetrnih elektrarn, Naklo, Ostrovica, Otošče,
OC-1 (Čistilna naprava Senožeče), OC-2 (Čistilna naprava Naklo), OO-G-1
(odlagališče gradbenega materiala Laže), OO-G-2 (Odlagališče gradbenega
materiala Gabrče), VI-1 in VI-2 (Vodna kala Vremščica), OO-G-3
(Odlagališče gradbenega materiala Gabrče), Podgrad pri Vremah, Potoče,
Pokopališče Naklo, Senadole, Senožeče, Škocjan, Škoflje, TO (Repetitor
Barka), Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Vremščica – (DI), Zavrhek, ZS-1
(Športno-rekreacijska cona Senožeče), ZS-2 (Športno-rekreacijska cona
Ravni), ZS-3 (Športno-rekreacijska cona Senožeče), ZS-4
(Športno-rekreacijska cona Divača), ZS-5 (Športno-rekreacijska cona in
avtodrom Divača), ZS-6 (Športno-rekreacijska cona Letališče Gabrk), ZS-7
(Športno-rekreacijska cona Gabrče), ZS-8 (Športno-rekreacijska cona
Jamarsko društvo), ZS-9 (Športno-rekreacijska cona Strelišče Zavrhek),
ZS-10 (Športno-rekreacijska cona Famlje), ZS-11 (Športno-rekreacijska
cona Vareje). |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za določanje
urbanističnih, oblikovalskih, ekoloških in drugih pogojev za posege v
prostor (izdelava lokacijske dokumentacije) ter pogoje za ohranjanje in
razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. |
|
|
Namembnost posegov v prostor mora biti skladna z
usmeritvami prostorskega plana ter s plansko tipologijo naselij,
določeno z dolgoročnim planom Občine Sežana za območje Občine Divača,
dopolnjenim 2003. |
|
|
3. člen |
|
|
Meja območja, ki se ureja s tem odlokom, je identična z
administrativno mejo območja Občine Divača in je razvidna iz grafičnih
prilog. S posebnim odlokom se ureja območje Regijskega parka Škocjanske
jame. |
|
|
II. TIPOLOGIJA NASELIJ IN POSTOPKI ZA ODOBRITEV POSEGOV V PROSTOR V
POSAMEZNIH UREDITVENIH OBMOČJIH NASELIJ |
|
|
4. člen |
|
|
Planska tipologija naselij se uskladi z določili iz
Dolgoročnega plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje
1986 do 2000 – dopolnjenega 2003, poglavje 12. Poselitev in organizacija
dejavnosti v prostoru in 12.1. |
|
|
Zasnova razmestitve funkcij glede na oskrbne in storitvene
dejavnosti: |
|
|
Naselje tip A |
|
|
– središče občinskega pomena, neagrarna zaposlitev in
večji delež urbanih stanovanjskih območij; |
|
|
– površine za razmestitev centralnih dejavnosti in
površine za razvoj proizvodnih dejavnosti; |
|
|
– zagotovljena visoka stopnja komunalne oskrbe in varstva
okolja; |
|
|
– prenova historičnega jedra. |
|
|
Naselje tip B |
|
|
– pomembnejše lokalno središče; |
|
|
– prevladuje urbana nad agrarno vlogo; |
|
|
– funkcija oskrbnega središča; |
|
|
– prevladuje urbana stanovanjska funkcija; |
|
|
– pomembnejša skrb za načrtovani prostorski urbanistični
razvoj in usklajen odnos med gospodarsko rastjo, strukturo aktivnega
prebivalstva. |
|
|
Naselje tip C |
|
|
– lokalno središče za oskrbo in zaposlitev; |
|
|
– sedež KS; |
|
|
– prevladuje agrarna funkcija nad urbano; |
|
|
– pred novogradnjo ima prednost sanacija in prenova ter
izboljšanje komunalne infrastrukturne opremljenosti. |
|
|
Naselje tip D |
|
|
– ruralna naselja; |
|
|
– prevladujoča agrarna funkcija poleg stanovanjske; |
|
|
– naselja so gravitacijsko zaledje naselij z osnovno
oskrbo; |
|
|
– dopolnilna funkcija turistično-rekreacijska (preobrazba
opuščenih objektov v počitniške); |
|
|
– izboljšanje prometne in komunalne oskrbe stimulira
primarno dejavnost za naselitev polkmetov; |
|
|
– poskus ohranjanja števila prebivalcev. |
|
|
Naselje tip X |
|
|
– naselja različnih tipov, kjer se kaže intenzivni trend
neagrarne poselitve. |
|
|
5. člen |
|
|
V vseh tipih naselij je gradnja dovoljena znotraj
poselitvenih območij. Znotraj poselitvenih območij naselij se nova
pozidava usmerja v predele, ki so že začeti s pozidavo. |
|
|
Gradnja zunaj poselitvenih območij je dovoljena v skladu z
veljavno zakonodajo. |
|
|
6. člen |
|
|
V naseljih, opredeljenih kot pomembnejša lokalna središča
in prevladujoče urbano naselje (tip AB in A), mora občina skrbeti za
pravočasno urejanje stavbnih zemljišč za kompleksno gradnjo. |
|
|
Območja kompleksnega urejanja se urejajo s tem odlokom do
sprejema prostorskih izvedbenih načrtov samo za primarne infrastrukturne
objekte in naprave. |
|
|
7. člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva režim
varovanja kulturne dediščine, kot je opredeljen v strokovnem gradivu
»Kulturnovarstvene smernice« (Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, OE Nova Gorica), ki so priloga temu odloku in se hranijo na
sedežu Občine Divača. |
|
|
7a. člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih
ureditvenih pogojev za območje Občine Divača zaradi uskladitve le-teh s
spremembami plana« (ZRSVN, OE Nova Gorica, december 2003), ki so priloga
temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Divača. |
|
|
8. člen |
|
|
Na območjih, kjer je s prostorskim planom občine
predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, niso dopustne
novogradnje objektov, razen v zvezi s komunalnim urejanjem. Na
obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela in ostali posegi,
ki ne ovirajo realizacije predvidenega izvedbenega načrta. |
|
|
9. člen |
|
|
Na območju kmetijskih površin so dovoljeni še: |
|
|
– kmetijsko prostorske ureditvene operacije, |
|
|
– gradnja objektov in naprav, namenjena kmetijski
dejavnosti, |
|
|
– ureditev športno-rekreacijskih poti. |
|
|
10. člen |
|
|
V območju gozdnih površin so dovoljeni še naslednji
posegi: |
|
|
– gozdno gospodarske ureditvene operacije, |
|
|
– gradnja objektov in naprav, namenjenih gozdno
gospodarski dejavnosti, |
|
|
– gradnja in ureditev cest in ureditev
športno-rekreacijskih poti. |
|
|
III. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PRI POSEGIH |
|
|
V PROSTOR |
|
|
11. člen |
|
|
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje določenega
območja in za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo: |
|
|
– gradbeno parcelo, |
|
|
– lego objektov, |
|
|
– novogradnje, |
|
|
– dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela, |
|
|
– nadomestne gradnje, |
|
|
– enostavne objekte, |
|
|
– rušitve in odstranitve objektov, |
|
|
– urejanje okolice, |
|
|
– urejanje kmetijskih površin, |
|
|
– urejanje gozdnih površin. |
|
|
Gradbena parcela |
|
|
12. člen |
|
|
V strnjeni pozidavi naselij se objekti lahko stransko
naslanjajo na sosednje objekte. Vsak objekt mora imeti dovoz z javne
ceste širine najmanj 2,50 m. |
|
|
Na gradbeni parceli mora biti za vsako stanovanjsko enoto
predviden najmanj po en parkirni prostor. |
|
|
Za kmetije se velikost gradbene parcele določi z
upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti
širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za
shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov. Širina dovoza z javne
ceste mora biti najmanj 3,50 m. |
|
|
Za obrtne delavnice in gospodarska poslopja znaša širina
dovozne poti najmanj 3,5 m. Na gradbeni parceli morajo biti predvideni
parkirni prostori skladno s številom zaposlenih, najmanj pa 3 parkirni
prostori. |
|
|
Lega objektov |
|
|
13. člen |
|
|
Novi objekti, razen enostavnih objektov, morajo biti
odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m. Za odmik, manjši od 4 m si mora
investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov parcel do oddaljenosti 4
m. V strnjenih naseljih, kjer prevladuje robni tip pozidave, se odmik za
prizidke in dozidave določi v postopku za pridobitev ustreznega
dovoljenja. |
|
|
Javni objekti morajo biti locirani tako, da omogočajo
urejanje novih zunanjih javnih površin (trgov, ulic …), ali pa se morajo
navezovati na obstoječe. |
|
|
Stanovanjski in proizvodni objekti se morajo (glede na
dane možnosti) locirati v severovzhodni vogal stavbne parcele, s čimer
pridobimo večje zavetrne in sončne površine na jugozahodni strani
objektov. |
|
|
Oblikovanje objektov |
|
|
14. člen |
|
|
Pri oblikovanju objektov se mora upoštevati: |
|
|
– reliefne danosti, |
|
|
– makro in mikro klimatske razmere, |
|
|
– značilnosti urbanističnih in arhitektonskih tradicij
lokalnega graditeljstva, |
|
|
– gabarite sosednjih stavb, |
|
|
– dostopnost, |
|
|
– smeri kvalitetnih vedut, |
|
|
– ekološke razmere, |
|
|
– druge danosti, odvisne od posameznega primera. |
|
|
Novogradnje |
|
|
15. člen |
|
|
Stanovanjski objekti so pritlični, enonadstropni ali
enonadstropni z mansardo, podkleteni ali delno vkopani. Reliefnim
danostim se lahko prilagajajo z medetažnim zamikanjem. Njihova velikost
se mora prilagajati vertikalnim in horizontalnim gabaritom zazidave v
obravnavanem naselju ter režimom tipologije, v katero sodi obravnavano
območje. |
|
|
Arhitektura objektov mora biti podrejena zakonitostim
stavbne dediščine v obravnavanem prostoru, tako glede gabaritov,
volumskih razmerij kot tudi detajlov in barv. |
|
|
Izhodišče v oblikovanju strešin mora biti tradicionalna
kraška dvokapnica, krita z opečno kritino v naklonu 18° - 25°. Okenske
odprtine naj bodo praviloma pokončni pravokotniki s polkni. Fasade
morajo biti slikane v svetlih tonih. |
|
|
Gospodarski objekti morajo biti praviloma pravokotnega
tlorisa, velikost objektov je odvisna od njihove funkcije. Po višini
smejo obsegati največ 2 etaži, pri čemer višina venca praviloma ne sme
biti večja od 6 m nad koto okoliškega terena. Streha je simetrična
dvokapnica, naklona 18°–25°, praviloma krita s kritino opečnate barve. |
|
|
Nadomestna gradnja |
|
|
15.a člen |
|
|
Za nadomestno gradnjo se štejejo vsi tisti objekti, ki so
(bodo) zgrajeni v dimenzijah starih (obstoječih) horizontalnih in
vertikalnih gabaritov. Okenske odprtine proti sosedu mejašu morajo biti
take, kot so bile na starih objektih, oziroma večje, če s tem pisno
soglaša sosed mejaš. |
|
|
Dozidave, nadzidave, adaptacije, rekonstrukcije |
|
|
in vzdrževalna dela |
|
|
16. člen |
|
|
Dograjujejo, nadgrajujejo, rekonstruirajo in prenavljajo
se lahko vse vrste stavb. |
|
|
Dograditev in prenavljanje objektov mora biti v skladu z
oblikovalskimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in pomožnih
objektov določenih v 15. členu tega odloka. |
|
|
Možne so nadzidave objektov do višine večinsko prisotnega
gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do
celote. Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji
varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova
Gorica. |
|
|
Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in
napravah se štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba
tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in
namembnost obstoječih stavb in se z njimi ne posega v konstrukcijske
elemente. |
|
|
Enostavni objekti |
|
|
17. člen |
|
|
Na območju, ki ga ureja ta odlok, je gradnja enostavnih
objektov možna v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
|
18. člen |
|
|
(črtan) |
|
|
Rušitve in odstranitve objektov |
|
|
19. člen |
|
|
Dotrajani objekti ob cestah in javnih površinah, ki
ogrožajo varnost prometa, oziroma varnost ljudi in imetja se lahko
odstranijo z odločbo upravnega organa na stroške lastnika. Za rušitve in
odstranitve objektov se mora pridobiti gradbeno dovoljenje. |
|
|
Urejanje okolice |
|
|
20. člen |
|
|
Oblikovanje okolice mora biti v skladu z oblikovnimi
značilnostmi ožjega območja in se mora podrejati večinskim kvalitetnim
rešitvam v prostoru. |
|
|
Odprte površine, ki imajo javen značaj, morajo biti
urejene skladno z ambientalno podobo ožjega in širšega območja. |
|
|
Podporni zidovi so dovoljeni tudi nad višino 2 m, če je
konfiguracija terena taka, da zahteva višji podporni zid. Zahtevku za
ustrezno dovoljenje mora biti priložen statični račun. |
|
|
Ograje ob parcelni meji se izvedejo kot: |
|
|
– kamniti zidovi do višine 2 m razen vhoda (kalona), |
|
|
– kamniti zidovi z montažno leseno ali kovinsko ograjo ali
posajeno živo mejo, |
|
|
– živa meja. |
|
|
V primerih, ko ograja moti preglednost v cestnem prometu,
lahko pristojni upravni organ odredi, da se ta zniža oziroma odstrani. |
|
|
Vsaka novogradnja si mora urediti okolico vsaj v
minimalnem obsegu v roku 3 let po izvršeni 4. gradbeni fazi. |
|
|
Urejanje kmetijskih površin |
|
|
21. člen |
|
|
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati
značilnosti kulturno-krajinskega vzorca, tako da upoštevajo: |
|
|
– naravne in avtropogene elemente prostora (kulturne
terase, sistem, parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja
terena in ograjevanje prostora), |
|
|
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin,
struktura vegetacije, struktura vodotokov), |
|
|
– značilne pejsažne in mikroambientalne poglede, |
|
|
– ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila
dostopnost do vseh parcel. |
|
|
Urejanje gozdnih površin |
|
|
22. člen |
|
|
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti
kulturno-krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da
ohranjajo: |
|
|
– značilnosti razporeditev gozdnih mas v prostoru, |
|
|
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba, |
|
|
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih
antropogenih elementov prostora. |
|
|
III.a POSEBNI POGOJI IN MERILA |
|
|
22.a člen |
|
|
DOLOČILA ZA UREJANJE POSAMEZNIH OBMOČIJ NA POSELITVENIH
OBMOČJIH: |
|
|
Območja proizvodnih dejavnosti |
|
|
Drugo proizvodno območje – PD: |
|
|
V razširitvi asfaltne baze so dovoljeni posegi za potrebe
obstoječe in razširjene dejavnosti skladno s splošnimi določili tega
odloka. |
|
|
Območja javne infrastrukture |
|
|
Območje vzgoje in izobraževanja – DI: |
|
|
Sirarna na Vremščici predstavlja inštitutsko dejavnost
Veterinarske fakultete. Za ureditev območja je treba izdelati ureditveni
načrt. |
|
|
Mešana območja |
|
|
Območje storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti –
MP-1: |
|
|
Območje med jugovzhodnim robom poselitvenega območja
naselja Divača, železniško progo in avtocesto se nameni za
proizvodno-servisno cono. Možne dejavnosti so proizvodnja, servisne,
storitvene in trgovske dejavnosti. |
|
|
Urbanistično oblikovanje novih gradenj in ureditev mora
upoštevati splošna določila o oblikovanju. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti nekonfliktnemu stiku
z obstoječo zazidavo na drugi strani magistralne ceste. |
|
|
Severni rob ob železnici je treba intenzivno ozeleniti –
ustvariti zeleno bariero – zaradi zmanjšanja emisij. |
|
|
Robna pozidava na zahodu, vzhodu in jugu mora biti
kvalitetno oblikovana zaradi vizualne izpostavljenosti. |
|
|
Območje storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti –
MP-2: |
|
|
Območje južno od Divače in Dolnjih Ležeč ter zahodno od
avtoceste se nameni proizvodni, storitveni, servisni in trgovski
dejavnosti. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu
vključevanju novih objektov in zunanjih ureditev v okolje ter
kvalitetnemu oblikovanju, saj je območje s prometnic vidno
izpostavljeno. |
|
|
Območja športno-rekreacijskih in zelenih površin |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-1: |
|
|
Rekreacijski center Senožeče. Dovoljeni so posegi, ki
omogočajo vzpostavitev in vzdrževanje rekreacijskega centra: ureditev
ribnika, ureditev in oprema prostora za piknike v gozdu, ureditev
ribiške koče v sanitarno sprejemljiv gostinski objekt, ureditev
sprehajalnih poti in trim steze, postavitev košev za odpadke in
obvestilnih tabel. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-2: |
|
|
Rekreacijsko območje Ravni ob regionalni cesti severno od
Senožeč. Dovoljeni so posegi za ureditev obstoječega stanja –
asfaltiranje obstoječih makadamskih parkirišč, sanitarna ureditev
obstoječih objektov ob teniških igriščih – ter dopolnitev obstoječega
programa z dodatnim dopolnilnim rekreacijskim programom. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu
vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje ter
kvalitetnemu arhitektonskemu oblikovanju zaradi lege ob regionalni cesti
in namembnosti, ki naj obiskovalce pritegne z urejenostjo. |
|
|
Območje je treba z intenzivno ozelenitvijo zaščititi pred
vplivi prometa na regionalni cesti in na tak način vzpostaviti krajinsko
kvalitetnejšo podobo območja. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-3: |
|
|
Rekreacijsko območje jugovzhodno od Senožeč. Dovoljeni so
posegi za ureditev rekreacijskih površin v gozdu – ureditev sprehajalnih
poti, površin za rekreacijo v naravi in spremljajočega programa. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu
vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje ter
kvalitetnemu arhitektonskemu oblikovanju in skrbi za nastale odpadke in
ekološko ozaveščanje obiskovalcev. |
|
|
Gozdne površine naj se ohranijo v največji možni meri.
Površine, ki bi jih zaradi posegov (ureditev poti, gradnja
spremljajočega programa) izkrčili, je treba rekultivirati. |
|
|
Prepovedana je gradnja parkirišč. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-4: |
|
|
Rekreacijsko območje Gabrk med avtocestnim odcepom za
Sežano in Koper ter daljnovodnimi koridorji Divača – Postojna. Dovoljene
so ureditve za izvedbo rekreacijske cone. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti vklapljanju v naravno
okolje in kvalitetnemu oblikovanju, saj bo s prometnic območje vidno
izpostavljeno. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-5: |
|
|
Rekreacijsko območje Jezerce v trikotniku med avtocesto in
avtocestnim odcepom za Sežano in Koper. Deponijo gradbenega materiala od
gradnje avtoceste je treba sanirati. Dovoljene so ureditve za izvedbo
rekreacijske cone. |
|
|
Dovoljena je izgradnja avtošolskega poligona za praktični
pouk vožnje v varnih razmerah. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti vklapljanju v naravno
okolje in kvalitetnemu oblikovanju, saj bo s prometnic območje vidno
izpostavljeno. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-6: |
|
|
Rekreacijsko območje Letališče Gabrk leži ob obstoječem
športnem letališču, na severu in vzhodu pa ga omejuje železnica. Cona
leži v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame in v neposredni
bližini Unescove dediščine. Zaradi ustreznega urejanja območja in
vpeljave primernih vsebin, ki bodo v rekreacijski coni neagresivno
dopolnjevale dejavnost obstoječega športnega letališča, in njegov razvoj
v omejeni obliki kot tip športnega letališča mora Zavod RS za varstvo
narave, Območna enota Nova Gorica, pripraviti smernice s priporočilom
primernih dejavnosti za to območje ter podrobnejše pogoje. |
|
|
Urbanistično oblikovanje novih ureditev in v minimalnem
obsegu novogradenj mora upoštevati značilnosti območja urejanja in
krajevne značilnosti. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti nekonfliktnemu stiku
z naravno dediščino. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-7: |
|
|
Rekreacijsko območje Gabrče leži južno od naselja. Območje
opuščenega kamnoloma se s sanacijo divjega zaraščanja in rekultivacijo
nameni rekreativni dejavnosti. Dovoljeni so posegi za ureditev
rekreacijskih aktivnosti v naravi. Prepovedana je gradnja parkirnih
površin. |
|
|
Urbanistično oblikovanje novih ureditev in v minimalnem
obsegu novogradenj mora upoštevati značilnosti območja urejanja in
krajevne značilnosti. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti nekonfliktnemu stiku
z naravno dediščino. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-8: |
|
|
Rekreacijsko območje Divaška jama je namenjeno aktivnostim
jamarskega društva Gregor Žiberna. Dovoljeni so posegi za ureditev
primernih delovnih pogojev društva in ureditev prostorov, namenjenih
obiskovalcem. Zaradi bližine naravne dediščine je treba upoštevati
naravovarstvene smernice, vse oblikovalske posege pa prilagoditi
nekonfliktnemu stiku z naravno dediščino. |
|
|
Urbanistično oblikovanje novih ureditev in v minimalnem
obsegu novogradenj mora upoštevati značilnosti območja urejanja in
krajevne značilnosti. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-9: |
|
|
Rekreacijsko območje Strelišče leži jugovzhodno od naselja
Zavrhek. |
|
|
Za ureditev strelišča kot rekreacijske cone je dovoljeno
postaviti ogrado ali kak drug način razmejitve za preprečitev nesreč. |
|
|
Urbanistično oblikovanje ureditev in objektov mora
upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu
vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje ter
kvalitetnemu arhitektonskemu oblikovanju ter skrbi za nastale odpadke in
ekološko ozaveščanje obiskovalcev. |
|
|
Gozde površine je treba ohraniti v največji možni meri.
Dovoljena je ureditev poti, gradnja spremljajočega programa. Površine,
prizadete s posegi, je treba rekultivirati. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-10: |
|
|
Rekreacijsko območje Famlje je namenjeno prireditvam
proslav in vsakoletnih vaških veselic za vasi Škoflje, Famlje in Vremski
Britof. |
|
|
Dovoljeno je urejanje obstoječih objektov plesišča in
pokritega odra ter postavitev spremljajočih objektov za sanitarno
sprejemljivo ureditev ter urejanje okolice in poti. |
|
|
Urbanistično oblikovanje ureditev in objektov mora
upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu
vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje in
kvalitetnemu arhitektonskemu oblikovanju ter skrbi za nastale odpadke in
ekološko ozaveščanje obiskovalcev. |
|
|
Površine, prizadete s posegi, je treba rekultivirati. |
|
|
Območje za šport in rekreacijo – ZS-11: |
|
|
Rekreacijsko območje Vareje leži vzhodno ob naselju Vareje
in sega do ceste. Dovoljeni so posegi, povezani z urejanjem obstoječega
vaškega balinišča, in postavitev pomožnih objektov. |
|
|
Prepovedana je širitev preko ceste v naravno okolje.
Urbanistično oblikovanje ureditev in objektov mora upoštevati
značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti. |
|
|
22.b člen |
|
|
Določila za urejanje posameznih območij na območjih
gospodarske infrastrukture: |
|
|
Območja prometne infrastrukture |
|
|
Območje prometne infrastrukture izven vozišča – IP: |
|
|
Parkirišče kamionov leži zahodno od naselja Senožeče ob
glavni cesti. |
|
|
Dovoljeni so posegi za vzpostavitev infrastrukture in
komunalnega urejanja ter zagotovitev primerne prometne ureditve. Severni
in jugozahodni rob območja je treba intenzivno ozeleniti in s tem
zagotoviti vidno pregrado med parkiriščem in odprtimi kmetijskimi
površinami. |
|
|
Območje letališča – IV: |
|
|
Obstoječe športno letališče Gabrk se razširi. Dovoljeno je
podaljšanje vzletno pristajalne steze za 400 m, gradnja hangarjev in
objektov za spremljajoče dejavnosti ter vzdrževanje obstoječih objektov
in naprav. |
|
|
Urbanistično oblikovanje novih gradenj in ureditev mora
upoštevati splošna določila o oblikovanju. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti nekonfliktnemu stiku
z odprtim prostorom ter naravno dediščino v bližini. |
|
|
Območja telekomunikacijske infrastrukture |
|
|
Območje objektov in naprav – TO: |
|
|
Repetitor Barka kot objekt telekomunikacijske
infrastrukture je dovoljeno vzdrževati in obnavljati po zahtevah
pristojnih služb. |
|
|
Območja energetske infrastrukture |
|
|
Park vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki obsega 22 vetrnih
elektrarn (od EE-V-1 do EE-V-22), transformatorsko postajo EE in vplivno
območje vetrne elektrarne: |
|
|
Območje je razdeljeno na etape, ki ne presegajo skupne
moči 10 MW. |
|
|
Prva faza dopušča postavitev 22 vetrnih elektrarn in
skupne razdelilne trafo postaje do 35 kV, od koder vodi kabelska
navezava do RTP Divača, in s tem vključitev na državni elektroenergetski
sistem. |
|
|
Dovoljena je postavitev in vzdrževanje objektov,
postavitev potrebne infrastrukture in postavitev opozorilnih tabel in
ograj, kjer je to potrebno. |
|
|
Potrebno je zagotoviti nemoten dostop in obdelovanje
parcel njihovim lastnikom na območju. |
|
|
Območja komunalne in okoljske infrastrukture |
|
|
Območji za čiščenje voda – OC-1 in OC-2: |
|
|
Čistilni napravi ležita zahodno od Senožeč in južno od
Naklega. |
|
|
Dovoljeni so posegi, povezani z gradnjo in vzdrževanjem
čistilne naprave in pripadajoče komunalne infrastrukture. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju in
vključevanju v okolje ter končni ozelenitvi kot vidni pregradi. |
|
|
Območja za odlaganje neškodljivih gradbenih odpadkov –
OO-G-1, OO-G-2 ter OO-G-3: |
|
|
Območja ležijo južno od naselja Laže, ob stari cesti za na
Vremščico južno od naselja Gabrče in na območju Zajčice, zahodno od
avtoceste Razdrto – Divača. Dovoljeno je nasipavanje neškodljivega
gradbenega materiala in zapolnjevanje obstoječih globeli do višine
obstoječega naravnega terena. Po končanem posegu je treba teren urediti
in rekultivirati skladno z okoliškim raščenim terenom. |
|
|
22.c člen |
|
|
Določila za urejanje posameznih območij na območju
krajine: |
|
|
Območja površinskih voda |
|
|
Območji vodne infrastrukture – VI-1 in VI-2: |
|
|
Vodna kala ležita ob sirarni na Vremščici. |
|
|
Dovoljeno je vzdrževanje in obnavljanje obstoječih kalov
za napajanje živine in tudi kot rezervoarjev požarne vode. |
|
|
Območja mineralnih surovin |
|
|
Območje nadzemnega pridobivalnega prostora – LN-1 in LN-2: |
|
|
Kamnoloma Laže in Razdrto se urejata z ureditvenim
načrtom. |
|
|
Območja kmetijskih zemljišč |
|
|
Območje intenzivne kmetijske proizvodnje – KI-1, KI-2,
KI-3: |
|
|
Območja ležijo severno od Divače, jugozahodno od Gabrč in
jugozahodno od Barke. |
|
|
Na območju farm so dovoljene novogradnje, dozidave,
adaptacije in nadomestne gradnje ter vzdrževalna dela na objektih in
infrastrukturi za zagotovitev nemotenega obratovanja in higienskih
standardov. |
|
|
Urbanistično oblikovanje ureditev in objektov mora
upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti. |
|
|
Pred posegom je treba pridobiti pogoje pristojne
inšpekcije. |
|
|
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu
vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje. |
|
|
IV. PROMETNO UREJANJE |
|
|
23. člen |
|
|
Za gradnjo predvidenih in rekonstrukcijo obstoječih cest
se morajo dosledno upoštevati rezervati. Prepovedani so vsi posegi, ki
bi onemogočili realizacijo izgradnje ali rekonstrukcijo teh cest. |
|
|
Za magistralne, regionalne in druge kategorizirane ceste
veljajo določila Zakona o javnih cestah. |
|
|
24. člen |
|
|
(črtan) |
|
|
25. člen |
|
|
Na vseh avtobusnih postajališčih morajo biti urejena
izogibališča zadostne širine in dolžine za nemoteno ustavljanje
avtobusov izven vozišča. V strnjenih naseljih, kjer ni možna drugačna
rešitev, je dovoljeno ustavljanje avtobusov na za to označenih mestih
(horizontalna in vertikalna signalizacija). |
|
|
26. člen |
|
|
Pri določanju števila parkirnih mest je treba upoštevati
za to področje veljavne predpise in normative. |
|
|
27. člen |
|
|
Vsi novi objekti morajo imeti zagotovljen priključek na
javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov
se mora težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni
priključki na javne ceste in javne poti. Če to ni mogoče, si mora
investitor pridobiti pisno soglasje lastnika dovozne poti za služnostni
dovoz. |
|
|
V. KOMUNALNO UREJANJE |
|
|
28. člen |
|
|
Da bi v ureditvenih območjih naselij zagotovili primerne
bivalne in delovne pogoje, je treba pri vseh posegih v prostor
upoštevati normative in opremljanje naselij s komunalno infrastrukturo. |
|
|
Komunalna oprema obsega: |
|
|
– omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, |
|
|
– omrežje in naprave za zbiranje, odvod in dispozicijo
odplak, |
|
|
– zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, |
|
|
– elektro omrežje in naprave, |
|
|
– PTT omrežje in naprave, |
|
|
– plinovodno omrežje, |
|
|
– cestno omrežje in parkirišča. |
|
|
28.a člen |
|
|
Ob križišču glavne ceste Divača-Kozina se razširi
ureditveno območje mesta Divača za lokacijo bencinskega servisa na p.št.
1079 in 1080 k.o. Divača. |
|
|
29. člen |
|
|
Vodooskrba |
|
|
Na območjih z javnim vodovodnim omrežjem, kakor tudi na
območjih, kjer je njihova izgradnja predvidena v ustreznih planskih
aktih, se predvidi priključitev vseh obstoječih in novograjenih objektov
na to omrežje. |
|
|
Na območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si
morajo investitorji izvesti ustrezno individualno vodooskrbno napravo v
skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji (lovilni sistem s
kapnico, lastni izvor, dovoz s cisternami). |
|
|
30. člen |
|
|
Kanalizacija |
|
|
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno
kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi. Vsi eventualni
novi objekti in objekti, ki so situirani znotraj meje ureditvenega
območja, ter objekti, ki se nahajajo v kompleksih, za katere se
predvideva izgradnja fekalne kanalizacije, se morajo priključiti na
javno kanalizacijo najkasneje v enem letu po izgradnji fekalnega
kolektorja oziroma začetku obratovanja čistilne naprave. |
|
|
V naseljih, kjer le-tega ni, je investitor dolžan speljati
odplake v triprekatno greznico, ki mora biti izdelana po veljavnih
higienskih in sanitarno-tehničnih predpisih ter ponikanjem v
ponikovalnico z drenažnim sistemom tam, kjer to ni prepovedano.
Odvodnjavanje meteorne strešne vode mora biti speljana preko posebej
izdelanih peskolovov v ponikovalnico. Meteorne vode iz asfaltnih
površin, parkirišč, manipulativnih strojev, garaž in podobnih površin se
morajo speljati preko za to posebej dimenzioniranih lovilcev olj in
maščob v ponikovalnico. |
|
|
Gnojišča morajo biti grajena higiensko in
sanitarno-tehnično pravilno, ob pogojih, ki jih določi sanitarna
inšpekcija in vodnogospodarske smernice. Odpadne vode iz gnojišč in
hlevov se ne morejo dovajati na prostor ali v kanalizacijo, ampak v
vodotesne gnojnične jame. Odvozi iz čistilnih naprav se izvajajo
praviloma na urejeno centralno odlagališče odpadkov ali po posebnih
pogojih dogovorjenih med komunalno organizacijo, kmetijskimi
organizacijami ter pristojnimi inšpekcijskimi službami. |
|
|
31. člen |
|
|
Komunalni odpadki |
|
|
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje in odlaganje smeti ter
odpadkov je določeno z ustreznim odlokom. |
|
|
V naseljih mora pristojna organizacija za odvoz
gospodinjskih odpadkov in smeti skupaj s predstavniki KS in občani ter
pristojni upravni organ določiti mesta za postavitev skupinskih
kontejnerjev in poskrbeti za njihov redni odvoz na centralno odlagališče
komunalnih odpadkov. |
|
|
32. člen |
|
|
Elektro omrežje |
|
|
Vsi objekti, razen enostavnih objektov, morajo biti
priključeni na javno električno omrežje pod pogoji, ki jih upravljalec
določi v elektro-energetskem soglasju. |
|
|
32.a člen |
|
|
V skladu z veljavno zakonodajo je dovoljen razvod javnega
plinifikacijskega omrežja mesta Divača z okolico in ostalih naselij. |
|
|
33. člen |
|
|
PTT omrežje |
|
|
V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod
telefonskega omrežja. |
|
|
V odprtem prostoru se električno in telefonsko omrežje
vključuje v infrastrukturne koridorje, kjer pa teh ni, je pri izbiri
trase potrebno skrbeti, da ta čim manj rani videz krajine. |
|
|
33a. člen |
|
|
V skladu z veljavno zakonodajo in planom radio in TV
difuzije so možne lokacije in gradnja repetitorjev, satelitskih in
drugih anten ter pretvornikov za potrebe zvez. |
|
|
34. člen |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
Dovoljena je rekonstrukcija lokalnih in vaških cest.
Izjemoma je dovoljena taka nova gradnja odsekov in lokalnih in vaških
cest, ki bistveno prispeva k izboljšanju in varnosti cestnega prometa. |
|
|
35. člen |
|
|
(črtan) |
|
|
36. člen |
|
|
Pokopališča |
|
|
Širitve pokopališča se v skladu z ustreznim odlokom
dimenzionirajo glede na 30-letne potrebe. Pri načrtovanju se mora
upoštevati: |
|
|
– širitve pokopališč so praviloma dovoljene stran od
strnjenih naselij, |
|
|
– obstoječi kamniti zidovi okrog pokopališč se morajo kot
krajinske značilnosti praviloma ohraniti ter izvesti tudi pri širitvah, |
|
|
– ob pokopališčih se mora upoštevati minimalen 10-metrski
varovalni zeleni pas, |
|
|
– izgradnja mrliških vežic v naseljih tipa AB in A. |
|
|
36.a člen |
|
|
Širitve kamnolomov mineralnih surovin so predvidene v
kamnolomu Razdrto in kamnolomu Laže. Obvezna je sanacija tistih delov
kamnoloma, kjer je eksploatacija končana. |
|
|
Razširitev obstoječih kamnolomov za pridobivanje
tehničnega kamna je možna po usmeritvah Geološkega zavoda. Območje, ki
je bilo v predhodni odločbi opredeljeno kot raziskovalno območje, se
spremeni v pridobivalno območje. Dolgoročni plan določa izdelavo
ureditvenega načrta za vsa območja izkoriščanja rudnin. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
|
37. člen |
|
|
Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati: |
|
|
– strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za Občino
Divača iz vidika varstva kulturne dediščine, |
|
|
– naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
Občine Divača, |
|
|
– spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoročnega in družbenega plana Občine Divača, dopolnjene v letu 2003, |
|
|
– kulturnovarstvene smernice k prostorskim ureditvenim
pogojem, |
|
|
– naravovarstvene smernice k prostorskim ureditvenim
pogojem. |
|
|
Ti posegi so: |
|
|
– izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunalnih
vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati
pod nadzorstvom pristojne varstvene službe, |
|
|
– na podlagi ugotovitev, dobljenih pri raziskovanju
območja, je možno prekvalificirati dediščino v višjo ali nižjo stopnjo
varovanja, kar opravi pristojna spomeniška služba. |
|
|
Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne
znamenitosti in karakteristike naravne krajine se varujejo s posebnim
režimom. Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine: |
|
|
– gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture,
če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej, ni možna, |
|
|
– pri gradnji nadomestnih in novih stavb se mora v vaških
jedrih upoštevati ulična linija, |
|
|
– z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati
značilnega sistema pozidave vaških jeder (ritem in lega stavb z ozirom
na ulico, trg itd.), |
|
|
– območje s karakterističnimi pogledi na naselje, naravne
znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive (izjemoma s
sodelovanjem pristojne varstvene službe), |
|
|
– novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo, ne smejo
izstopati iz silhuete naselja. |
|
|
VI. VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
38. člen |
|
|
Za vse vodne vire je določen enoten režim varovanja, ki za
vsak vir predvideva varovano območje, razdeljeno v 3 kategorije. |
|
|
Meje pasov potekajo večinoma po mejah posameznih parcel
zaradi lažjega izvajanja vodovarstvenih ukrepov in so prikazane v
grafičnih prilogah. |
|
|
Varovanje velja za naslednje vodne vire in njihove pasove: |
|
|
VV Brezje, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Brezje, ožji varstveni pas, |
|
|
VV Brezje, širši varstveni pas; |
|
|
VV Črna reber, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Črna reber, ožji varstveni pas, |
|
|
VV Črna reber, širši varstveni pas; |
|
|
VV Pri Koritih, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Pri Koritih, ožji varstveni pas, |
|
|
VV Pri Koritih, širši varstveni pas; |
|
|
VV Ricelj, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Ricelj, ožji varstveni pas, |
|
|
VV Ricelj, širši varstveni pas, |
|
|
VV Pod Voglarji, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Pod Voglarji, ožji varstveni pas, |
|
|
VV Pod Voglarji, širši varstveni pas; |
|
|
VV Šturek, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Šturek, ožji varstveni pas, |
|
|
VV Šturek, širši varstveni pas; |
|
|
VV Ključ, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Ključ, ožji varstveni pas, |
|
|
VV Ključ, širši varstveni pas; |
|
|
VV Pod Vidmom, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Pod Vidmom, ožji varstveni pas, |
|
|
VV Pod Vidmom, širši varstveni pas; |
|
|
VV Sušet I, II, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Zajetje ob poti, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Izvir pod Žingarico, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Zajetje v potoku, najožji varstveni pas, |
|
|
VV Mlačevo, najožji varstveni pas, |
|
|
Nanoški vodni viri, ožji varstveni pas, |
|
|
Nanoški vodni viri, širši varstveni pas, |
|
|
Vodozbirno območje povodja Padež z zajetjem Padež. |
|
|
Določila za urejanje bodo opredeljena v odloku o varovanju
lokalnih vodnih virov v Občini Divača. |
|
|
Za vodne vire in varovalna območja, kjer še ni izdelana
varstvena regulativa, veljata permanentno varovanje in prepoved posegov
v prostor, ki ogrožajo vodne vire. |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
39. člen |
|
|
Zaradi varstva zraka se morajo dosledno spoštovati
ustrezni odmiki industrije in proizvodne obrti, ki onesnažujejo okolje,
ter piščanjerejskih in govedorejskih farm od obstoječe in predvidene
poselitve. Ni dovoljena industrija, ki onesnažuje zrak preko dovoljenih
standardov. |
|
|
Varovalni pasovi med industrijo in stanovanjskimi predeli
se morajo intenzivno zazeleniti. |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
40. člen |
|
|
Zaradi varstva pred hrupom morajo biti objekti, ki
povzročajo prekomeren hrup, ustrezno odmaknjeni od obstoječe in
predvidene urbanizacije. Z gradbeno tehničnimi ukrepi je treba
zagotoviti, da hrup ne bo presegal dovoljenih koncentracij glede na
območje, v katerem se objekt nahaja. |
|
|
Varstvo tal |
|
|
41. člen |
|
|
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo
biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico. |
|
|
Večjo pozornost se mora posvetiti preprečevanju
onesnaževanja plodne zemlje z biocidi, herbicidi in pesticidi. |
|
|
Za izkope zemlje iz vrtač se mora izdelati lokacijska
dokumentacija, s katero se določijo način izkopa, količina izkopa in
sanacija vrtače po opravljenem izkopu. Za take posege v prostor se mora
pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. |
|
|
42. člen |
|
|
Zemljišča, ki so s prostorskim planom opredeljena kot
stavbna oziroma določena za spremembo namembnosti, pa so v naravi
kmetijska zemljišča, se morajo uporabljati v kmetijske namene vse do
začetka gradnje na teh zemljiščih. |
|
|
43. člen |
|
|
V rekreacijskih območjih je razen turistično-gostinskih in
rekreacijskih objektov in naprav prepovedana vsaka druga gradnja ali
poseg v prostor, ki ni usklajen z rekreacijskim značajem območja.
Posebno pozornost je treba posvetiti zelenim površinam, ki se urejajo na
podlagi načrtov krajinske opreme. |
|
|
44. člen |
|
|
Zelene površine so zelenice, parki in drevoredi v okviru
stanovanjskih, industrijskih in centralnih območij, zelene površine v
okviru športnih in rekreacijskih območij, zeleni pasovi ob prometnih
površinah in vodah, med industrijo in stanovanjskimi predeli, varovalni
pasovi pri pokopališčih ter zelenje v okviru naravovarstvenih območij in
ožjem območju kulturnih spomenikov. V teh površinah je prepovedano
sekanje drevja kot tudi vsi posegi vanje, ki niso usklajeni z
namembnostjo teh površin. |
|
|
45. člen |
|
|
Urejanje prostora za splošno ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito se izvaja na podlagi veljavnih predpisov. Območja obstoječih
in načrtovanih objektov za potrebe obrambe, zaščite in reševanja z
ustreznimi rezervati se urejajo v skladu s tem odlokom. |
|
|
VII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
46. člen |
|
|
Legalizacija že zgrajenih objektov in naprav, zgrajenih
brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je možna samo za tiste
objekte, ki izpolnjujejo določila in pogoje iz tega odloka, oziroma s
soglasjem izvršnega sveta. |
|
|
46.a člen – upoštevana
dopolnitev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni
list RS, št. 54/04) |
|
|
Celotno območje Regijskega parka Škocjanske jame se ureja
s posebnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji. Meja parka je povzeta iz
obveznih republiških izhodišč. |
|
|
46.b člen – upoštevana
dopolnitev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni
list RS, št. 54/04) |
|
|
Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, pripravi
smernice s priporočilom primernih dejavnosti za območje ZS-6 najkasneje
v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. |
|
|
46.c člen |
|
|
Vsi postopki, ki so bili začeti v času pred uveljavitvijo
tega odloka, se končajo po starem odloku. |
|
|
47. člen – upoštevana
sprememba in upoštevana dopolnitev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje
Občine Divača (Uradni list RS, št. 54/04) |
|
|
Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev so
na vpogled na Občini Divača. |
|
|
48. člen – upoštevana
sprememba in upoštevana dopolnitev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje
Občine Divača (Uradni list RS, št. 54/04) |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Občinska uprava
občine Divača. |
|
|
49. člen – upoštevana
sprememba iz Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 22/95) |
|
|
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: |
|
|
– Odlok o urbanističnem redu Občine Sežana (Uradne objave,
št. 10/68, 13/71, 4/78, 26/80 in 29/82), |
|
|
– Odlok o zazidalnem načrtu za železnico v Sežani (Uradne
objave, št. 19/66), |
|
|
– Odlok o zazidalnem načrtu Pokopališče in RTP z okolico v
Sežani (Uradne objave, št. 22/73) |
|
|
– Odlok o zazidalnem načrtu Partizanska cesta v Sežani
(Uradne objave, št. 6/69, 2/76, 16/79 in 2/81), |
|
|
– Odlok o zazidalnem načrtu KARE II – pod Bolnico v Sežani
(Uradne objave, št. 5/68, 16/74 in 16/78), |
|
|
– Odlok o zazidalnem načrtu IZK-II »Na Lažah« v Komnu
(Uradne objave, št. 10/86), |
|
|
– Odlok o zazidalnem načrtu Si – v Senožečah (Uradne
objave, št. 19/85), |
|
|
– Odlok o zazidalnem načrtu Si 9 Divača (Uradne objave,
št. 12/84). |
|
|
1) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana
(Uradne objave Primorskih novic, št. 28, 19. 7. 1991) vsebuje tudi
naslednjo končno določbo: |
|
|
50. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih
objavah. |
|
|
2) Odlok o spremembah
in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača
(Uradni list RS, št. 22/95) vsebuje tudi naslednje določbe: |
|
|
1. člen |
|
|
»Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana
(Uradne objave, št. 28/91) velja smiselno v celotnem tekstu za novo
Občino Divača in za spremembe in dopolnitve, ki so sestavni del tega
odloka. |
|
|
14. člen |
|
|
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS.« |
|
|
3) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 37/96) |
|
|
4) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni
list RS, št. 54/04) vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
|
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.« |
|
|
Št. 22/04 |
|
|
Divača, dne 31. marca 2005. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Divača |
|
|
Rajko Vojtkovszky, dr. vet. med. l. r. |
|