|
Na podlagi 4. odstavka 96. člena ter v
povezavi z 99. členom
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,
št. 33/07; ZPNačrt) in 16. člena statuta Občine Juršinci (Uradni list
RS, št. 1/99, 3/00 in 7/02) je Občinski svet Občine Juršinci na 10.
redni seji, dne 27 julija 2007, sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o spremembah in dopolnitvah
prostorskega izvedbenega akta: |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za območje
Občine Juršinci |
|
|
I SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
|
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in
dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Juršinci (v
nadaljnjem besedilu: spremembe PUP), ki jih je izdelal Ruris, Vekoslav
Prejac, s.p., Podgorci 130, pod številko 08-PUP-06. |
|
|
2. člen |
|
|
S spremembami PUP se spremenijo in
dopolnijo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Juršinci
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92-102, 22/92-p, 27/93-118,
26/94-103 in Uradni list RS, št. 51/97; v nadaljnjem besedilu: PUP).
|
|
|
Spremembe PUP so v skladu z Odlokom o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Juršinci (Uradni
vestnik Občine Juršinci, št. 3/04, z dne 4.8. 2004). |
|
|
V postopku celovite presoje vplivov na
okolje je bilo pridobljeno: |
|
|
- Okoljsko poročilo za odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje
Občine Juršinci in Dodatek-okoljsko poročilo za varovana območja (oboje
je izdelala družba Marbo, d.o.o., Bled, Alpska cesta 43, 4248 Lesce, pod
št. spisa 111/1-2006 in z datumom 16.01. 2007 (dopolnjeno po reviziji:
16.02. 2007)), |
|
|
- Revizijsko poročilo (izdelala družba
Aquarius, d.o.o, Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, brez številke in z
datumom 07.02.2007), |
|
|
- Izjava revidenta
o dopolnitvi okoljskega poročila in Poročila za varovana območja (Aquarius,
d.o.o, Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, brez številke in z datumom
19.02. 2007). |
|
|
3. člen |
|
|
Besedilo 2. člena
odloka o PUP se v celoti črta in se nadomesti z novim besedilom 2.
člena, ki se glasi: |
|
|
"2. člen |
|
|
Spremembe PUP se
nanašajo na |
|
|
- uskladitev
besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine
Juršinci, |
|
|
- uskladitev
grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in dopolnitvami
prostorskih sestavin plana, |
|
|
- spremembe in
dopolnitve meril in pogojev za posege v prostor, |
|
|
- uskladitev s
strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, |
|
|
- uskladitev z
naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave, |
|
|
- varovanje
kvalitete bivanja, |
|
|
- merila in pogoje
za posege v varovalni pas omrežja posamezne gospodarske infrastrukture,
|
|
|
- merila in pogoje
glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
- merila in pogoje
za potrebe obrambe in civilne zaščite, |
|
|
- uskladitev glede
gradnje pomožnih objektov, |
|
|
- tehnične
popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu, |
|
|
V tekstualnem delu vsebujejo spremembe
PUP: |
|
|
- besedilo odloka, |
|
|
- seznam strokovnih podlag Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije (grafični prikaz enot kulturne
dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne
dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Juršinci),
|
|
|
- prikaz naravovarstvenih smernic za
spremembe PUP (podan je v digitalnem zapisu in v dopolnilnem posebnem
grafičnem izpisu), |
|
|
- smernice in mnenja pristojnih
nosilcev urejanja prostora. |
|
|
V grafičnem prikazu so spremenjene in
dopolnjene naslednje prostorske vsebine: |
|
|
- kartografska dokumentacija PUP se
spremeni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje
Občine Juršinci, |
|
|
- iz območja urejanja so izločene
površine, ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti (lokacijskimi
načrti), |
|
|
- dopolni se grafični prikaz v merilu
1:5.000, ki se prikaže v analogni in v digitalni obliki, in ki med
ostalimi dopolnitvami prikazuje območja ohranjanja narave, območja
varstva kulturne dediščine, območja rekreacije v naravnem okolju in
območja izključne ali omejene rabe, namenjena za potrebe obrambe in
zračne plovbe. |
|
|
4. člen |
|
|
V celoti se črtajo vsi členi od 3. do
vključno 45. in ilustrativna priloga k odloku ter se nadomestijo z
besedilom novih členov, ki se glasijo: |
|
|
"3. člen |
|
|
S tem odlokom se
določa: |
|
|
- meja območja,
|
|
|
- funkcija območja
s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
|
|
|
- pogoje za
urbanistično oblikovanje območja ter za arhitekturno oblikovanje
objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju,
|
|
|
- pogoje glede
komunalnega urejanja območja, |
|
|
- druge pogoje, ki
so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov
v prostor. |
|
|
II MEJA
OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
1. OPIS MEJE
OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
PUP veljajo za območje Občine Juršinci
in so zato zunanje meje občine tudi zunanje meje teh PUP. |
|
|
V prostorskih sestavinah dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Juršinci ni
opredeljenih območij, ki bi se urbanistično urejala z občinskimi
lokacijskimi načrti, zato celotno območje občine urejajo PUP.
|
|
|
2. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
PUP povzema funkcije poselitvenih
območij, določene s srednjeročnim družbenim planom Občine Juršinci.
|
|
|
V naseljih, za katera so v dolgoročnem
družbenem planu občine podane urbanistične zasnove, se mora pretežna
namembnost ohranjati oziroma vzpostavljati v skladu s temi zasnovami.
|
|
|
(prevladujoča raba
območja) |
|
|
a) Kmetijstvo in
gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi območja PUP. |
|
|
(urbanizirana
naselja) |
|
|
b) Naselje
Juršinci se opredeli kot občinsko središče. |
|
|
(stanovanjsko-kmečki deli poselitve območja) |
|
|
c) Vsa ostala naselja z razpršeno
gradnjo (Bodkovci, Dragovič, Gabrnik, Gradiščak, Grlinci, Hlaponci,
Kukava, Mostje, Rotman, Sakušak, Senčak pri Juršincih, Zagorci) se
opredeljuje kot kmečka oziroma kmečko-stanovanjska naselja. |
|
|
(območja,
namenjena za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne
dejavnosti) |
|
|
d) Občina Juršinci v svojih prostorskih
planskih aktih trenutno nima opredeljenih območij, namenjenih za
industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti.
Le v severnem delu naselja Juršinci (območje z oznako IP) se predvideva
ureditev osrednjega parkirišča za osebna vozila, namenjena združeni
krajevni uporabi. |
|
|
(kulturna
dediščina) |
|
|
e1) Kot spomenike
oziroma območja kulturne dediščine se ureja območja, naselja, objekte in
podobno, tako opredeljene s posebnimi predpisi in sicer: |
|
|
- Dragovič -
kapela na Aleluji (EŠD 19870), |
|
|
- Gabrnik - vaška
kapelica (EŠD 19871), |
|
|
- Grlinci - vaška
kapelica (EŠD 19837), |
|
|
- Hlaponci -
rimska stavba (EŠD 6458), |
|
|
- Hlaponci - vaška
kapelica (EŠD 19894), |
|
|
- Juršinci -
cerkev sv. Lovrenca (EŠD 3124), |
|
|
- Juršinci -
vplivno območje cerkve sv. Lovrenca (EŠD 3124-vpliv), |
|
|
- Juršinci -
Slodnjakova kapelica (EŠD 19895), |
|
|
- Juršinci -
Štruclova kapelica (EŠD 19896), |
|
|
- Juršinci -
župnišče (EŠD 20871), |
|
|
- Kukava -
Vršičeva kapelica (EŠD 19898), |
|
|
- Mostje -
kapelica sv. Janeza Nepomuka (EŠD 6644), |
|
|
- Mostje -
Pihlerova kapelica (EŠD 19902), |
|
|
- Mostje -
spominski park (EŠD 6493), |
|
|
- Mostje -
spomenik Lackovi četi (EŠD 11264), |
|
|
- Rotman - gomilno
grobišče, gozd (EŠD 6453), |
|
|
- Rotman - vaška
kapelica (EŠD 19904), |
|
|
- Sakušak - Puhova
hiša (EŠD 9731), |
|
|
- Sakušak - hiša
Sakušak 83 (EŠD 11053), |
|
|
- Senčak pri
Juršincih - gomilno grobišče (EŠD 6452), |
|
|
- Senčak pri
Juršincih - viničarija Senčak 22 (EŠD 9126), |
|
|
- Senčak pri
Juršincih - Vrablova kapelica (EŠD 19905), |
|
|
- Zagorci - Bečeva
kapelica (EŠD 19907), |
|
|
- Zagorci -
Šorejova kapelica (EŠD 19908), |
|
|
- Zagorci - vaška
kapelica (EŠD 19909), |
|
|
- Zagorci -
domačija Čuš (EŠD 20997), |
|
|
(ohranjanje
narave) |
|
|
e2) Kot spomenike oziroma območja
ohranjanja narave se urejajo: |
|
|
- zavarovana območja (ZO): |
|
|
(glej Odlok o razglasitvi in
zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj, Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79 in 33/89) |
|
|
- Mostje/Dornava - gozd s kolonijo
sivih čapelj (NS - naravni spomenik, EŠ 1139), |
|
|
- Mostje - dob (NS, EŠ 1193),
|
|
|
- Gabrnik - rastišče močvirske logarice
(NS, EŠ 1164); |
|
|
- naravne vrednote državnega oziroma
lokalnega pomena (NVDP, NVLP): |
|
|
(glej Zakon o določitvi in varstvu
naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04) |
|
|
- Mostje/Dornava - gozd s kolonijo
sivih čapelj (NVDP, EŠ 47), |
|
|
- Mostje - dob (NVDP, EŠ 7079),
|
|
|
- Gabrnik - rastišče močvirske logarice
(NVDP, EŠ 7053 OP); |
|
|
- habitatni tipi: |
|
|
- nitrofilni gozdni robovi in vlažno
obrečno visoko steblikovje (območje nahajanja: robovi melioracijskih
jarkov, ob Pesnici, gozdni robovi, vlažne depresije), |
|
|
- mezotrofni do evtrofni gojeni
travniki (območje nahajanja: dolina Pesnice in ob Krki), |
|
|
- ilirski hrastovo - belogabrovi
gozdovi (ostanki nižinskih gozdov v dolini Pesnice), |
|
|
- panonske amfibijske združbe (območje
nahajanja: depresije, melioracijski jarki, ostanki naravne struge Stare
Brnice), |
|
|
- zakoreninjena podvodna vegetacija
(območje nahajanja: ostanki naravne struge Stare Brnice). |
|
|
(Habitatni tip je biotopsko ali biotsko
značilna in zaključena enota ekosistema. |
|
|
Zgoraj so navedeni habitatni tipi, ki
se nahajajo na območju občine, in ki so navedeni v Prilogi 1
|
|
|
uredbe o habitatnih tipih (Uradni list
RS, št. 112/03) ter se prednostno ohranjajo.); |
|
|
- ekološko pomembna območja (EPO):
|
|
|
(glej Uredbo o ekološko pomembnih
območjih, Uradni list RS, št. 48/04) |
|
|
- Strejaci (EPO 46700) |
|
|
(EPO Strejaci: obsega ohranjene dele
naravne struge Pesnice s starimi rokavi, med katerimi so poplavni
travniki in ostanki nekdanjih obsežnih dobovo - gabrovih gozdov z bogato
sestavo drevesne in grmovne plasti. V logih in na travnikih med njimi
uspeva v dokaj velikih množinah tudi močvirska logarica (Fritillaria
meleagris). Ohranjeni deli naravne struge Pesnice in stari rokavi so
rastišče številnih vodnih in močvirskih rastlin, pa tudi pomemben
refugij dvoživk. V dobovem gozdu vzhodno od ceste Dornava - Polenšak se
nahaja gnezdilna kolonija sivih čapelj. Gnezda (okoli 30) so na visokih
dobih, brestih in gabrih; območje je tudi habitat bele štorklje in
vodomca.) |
|
|
- Juršinci (EPO 47500) |
|
|
(EPO Juršinci: Širše območje Juršincev
v osrednjih Slovenskih goricah je habitat redkih in zavarovanih
živalskih vrst. Cerkev Sv. Lovrenca v Juršincih in kulturna krajina
osrednjih Slovenskih goric z mozaikom kmetijskih površin in svetlih
bukovih gozdov je habitat porodniške kolonije navadnega netopirja.)
|
|
|
- posebna varstvena območja (PosVO):
|
|
|
(glej Uredbo o posebnih varstvenih
območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04)
|
|
|
- Juršinci (PosVO SI 3000144)
|
|
|
(Posebno varstveno območje (območje
Natura 2000) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno
za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter
rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (33. člen ZON).
Cerkev Sv. Lovrenca v Juršincih in kulturna krajina osrednjih Slovenskih
goric z mozaikom kmetijskih površin in svetlih bukovih gozdov je habitat
porodniške kolonije navadnega netopirja Myotis Myotis, ki je
kvalifikacijska vrsta območja.) |
|
|
- biotska raznovrstnost v krajini: |
|
|
ohranjajo, razvijajo in ponovno
vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
|
(Biotska raznovrstnost je raznovrstnost
živih organizmov, ki vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med
različnimi vrstami, gensko raznovrstnost in raznovrstnost ekosistemov.).
|
|
|
(območja
rekreacijske, športne in turistične rabe) |
|
|
f) Predvsem za
rekreacijsko in turistično rabo se nameni območja: |
|
|
P4-R1 Juršinci
|
|
|
P4-R2 Juršinci
(dva ribnika) |
|
|
P4-R4 Bodkovci
|
|
|
(območja posebnih
namenov) |
|
|
g) Kot območja
posebnih namenov se opredeljuje tudi območja: |
|
|
- virov pitne
vode, |
|
|
- nahajališč
mineralnih surovin, |
|
|
- prenosnih
plinovodov, |
|
|
- poseganja v
vodni režim, |
|
|
- centralne
čistilne naprave, |
|
|
- pokopališča
(območje P4-R3, pokopališče Juršinci). |
|
|
a) Kmetijske in
gozdne površine |
|
|
6. člen |
|
|
a1) Kmetijske
površine |
|
|
Na območjih kmetijskih zemljišč so
dovoljene le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi
predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja
osnovne kmetijske dejavnosti, Kmetijske operacije, kot jih določa zakon
o kmetijskih zemljiščih, se lahko izvajajo le na območjih, ki so v
občinskem prostorskem planu temu namenjene. |
|
|
Za proizvodnjo hrane na kmetijskih
površinah se lahko uporabljajo le dovoljeni gensko spremenjeni organizmi
(GSO) zaradi varstva zdravja ljudi in v minimalni, s predpisi določeni,
oddaljenosti od naravnih posevkov, da se prepreči mešanje GSO in
naravnih posevkov. |
|
|
Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim
planom občine (v nadaljnjem besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je
na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih
zemljišč, se dopušča: |
|
|
- obnova in vzdrževanje melioracijskih
sistemov; |
|
|
- obnova in vzdrževanje
infrastrukturnih objektov in naprav, |
|
|
- gradnja infrastrukturnih objektov in
naprav, opredeljenih z DP, |
|
|
- gradnja objektov za urejanje vodnega
režima z namenom, da se zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo,
varstva vodnih količin in zalog, varstva kakovosti voda in vzdrževanje
naravnih vodotokov, če je tako opredeljeno z DP občine, |
|
|
- melioracije kmetijskih zemljišč,
opredeljene za DP, in manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti
do 5 ha, |
|
|
- obnova in vzdrževanje ribnikov in
ribogojnic, |
|
|
- dela, povezana s posegi na sosednjih
zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti
prvotno stanje, |
|
|
- ureditev obor za živino in divjad,
|
|
|
- ureditev utrjenih površin za potrebe
kmetijske proizvodnje, |
|
|
- postavitev ograj okoli kmetijskih
zemljišč je dovoljena le v primeru, ko je ograjevanje potrebno za
opravljanje kmetijske dejavnosti; ograje ne smejo biti polne površine.
|
|
|
Pomožni objekti se dopuščajo graditi v
območjih stavbnih zemljišč, opredeljenih z DP; čebelnjaki, rastlinjaki,
leseni kozolci, izvedba električnega priključka na kmetijskem zemljišču
- električni pastir (s transformacijo na 12 V), vodovodni priključek za
intenzivno gojenje povrtnin, napajališče (vodovodni priključek) za
živino in drobnico, ob predhodni ureditvi pašnih površin, ograje
pašnikov ter ograje za zaščito pred divjadjo, se dopuščajo graditi tudi
na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih
zemljišč, če je k tej gradnji pridobljeno pozitivno soglasje pristojnega
organa oziroma službe in se gradnja prične na podlagi pravnomočnega
gradbenega dovoljenja. |
|
|
Na območju drugih kmetijskih zemljišč
se dopušča tudi obnova in vzdrževanje zakonito zgrajenih stanovanjskih
in drugih objektov. Na območjih razpršene gradnje, na katerih so
zgrajena le gospodarska poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij,
stanovanjska gradnja pa je dopustna le, če se dokaže, da je v
preteklosti stanovanjska gradnja že obstajala. |
|
|
Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo
obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
|
|
|
Višinske razlike na terenu je potrebno
premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat,
ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča. |
|
|
Do izdelave podrobnejših navodil o
dopustnosti poseganja na kmetijska zemljišča se dopušča ureditev
rekreacijskih površin v odprtem prostoru, in sicer dvonamenske rabe
območja - igrišče - zatravljene utrjene površine in travniki, ureditev
območij ob bajerjih /ribnikih/ oziroma saniranih gramoznicah z obvodnim
habitatom, s sprehajalnimi potmi in razgledišči. |
|
|
V območjih za kmetijska gospodarstva
(območja z oznako "SK-K) so dopustni naslednji posegi: |
|
|
- gradnja gospodarskih objektov, hlevov
ter ostalih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti in gradnja
enostavnih objektov v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj
zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah
del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, |
|
|
- gradnja, dozidave in nadzidave
stanovanjskega objekta ter spremembe namembnosti objektov, |
|
|
- rekonstrukcije, adaptacije, rušitve,
nadomestne gradnje, tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne
dopolnitve obstoječih objektov, |
|
|
- gradnja objektov za dejavnosti, ki
predstavljajo nadaljevanje predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva
in za dopolnilne dejavnosti prebivalcev na kmetijah, |
|
|
- gradnja komunalne infrastrukture,
|
|
|
- postavitev ograj za obore,
|
|
|
- ograditev funkcionalnega zemljišča
kmetije za potrebe osamitve živali na kmetiji (karantena). |
|
|
Možna je gradnja celotnega kmetijskega
gospodarstva ali samo posameznih objektov. |
|
|
Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot
kmetijska, se dopušča urejati tudi: |
|
|
- sprehajalne in jahalne poti,
|
|
|
- kolesarske steze in |
|
|
- steze s športnimi napravami ter
|
|
|
- podobno, |
|
|
toda le po obstoječih poteh.
|
|
|
Gradnje, navedene pod četrto alineo
drugega odstavka tega člena (gradnja objektov za urejanje vodnega
režima), se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata: |
|
|
- pristojna institucija za varstvo
narave ter |
|
|
- Ministrstvo za okolje in prostor,
Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami. |
|
|
a2) Gozdne
površine |
|
|
Območje gozdov so zemljišča, na katerih
je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenem
prostorskem aktu. |
|
|
V območjih gozdov so dovoljeni posegi v
prostor v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje
gozdarstva, z namenom zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z
gozdovi. Posegi v prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z
gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.
|
|
|
Na območju gozdov je dovoljena:
|
|
|
- izvedba vzdrževalnih del na
obstoječih objektih in napravah, |
|
|
- izvedba gozdnih učnih poti,
|
|
|
- priprava ali gradnja vlak za spravilo
lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela
Zavod za gozdove Slovenije (26. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah -
Uradni list RS, št. 104/04), |
|
|
- postavitev stalne gozdne žičnice,
|
|
|
- ureditev stojišč stalnih naseljenih
čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih,
ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča
za začasne dovoze čebel na pašo (6. člen Pravilnika o katastru čebelje
paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi
medenja - Uradni list RS, št. 94/03), |
|
|
- postavitev lovskih prež in krmišč za
divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom.
|
|
|
Dopustni so naslednji posegi v gozd in
gozdni prostor: |
|
|
- ureditev planinske poti, sprehajalne
poti in trim steze po obstoječih poteh, |
|
|
- gradnja gozdne ceste, ki je namenjena
predvsem gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na prednostnem območju za
gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu (3.
člen Pravilnika o gozdnih prometnicah), |
|
|
- postavitev premičnega čebelnjaka z
razložljivimi panji, |
|
|
- gradnja infrastrukturnih objektov in
naprav, ki ne zahtevajo presoje vplivov na okolje. |
|
|
Posegi iz prejšnjega odstavka so
dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na
gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je
potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota
Maribor. |
|
|
Ograditev posameznih delov gozda ni
dovoljena, razen v primerih, ki so določeni z Zakonom o gozdovih (24.
člen; Uradni list RS, št. 30/93, 13/98-Odl.US, 56/99 ZON, 67/02 ZG-A in
110/02 ZGO-1). |
|
|
Negozdna zemljišča v gozdu je
prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem
načrtu. |
|
|
Na celotnem območju je potrebno
zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih
sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti,
možnost kamionskega prevoza). |
|
|
a3) Območje varovalnih gozdov in
gozdov s posebnimi nameni |
|
|
V varovalnih gozdovih so dopustni le
posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi
so bili opredeljeni kot varovalni gozdovi. |
|
|
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na
območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih
rezervatih), mora biti v skladu z določili Uredbe o varovalnih gozdovih
in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s
predpisi lokalne skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna
skupnost. |
|
|
a4) Ostala območja |
|
|
|
|
|
Posege in ureditve na stavbnih in
vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati
tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste
objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike: |
|
|
- stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25
m od gozdnega roba; |
|
|
- ostali objekti, posegi in ureditve,
ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba
najmanj 1,0 m. |
|
|
V projektni dokumentaciji je možno
opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove
Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na
gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in gozdnega prostora. |
|
|
Če ureditve na kmetijskih zemljiščih,
ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti
odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba. |
|
|
Ob izvajanju posegov v prostor, ki
prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno
nadomestiti. |
|
|
Višinske razlike na terenu je potrebno
premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat,
ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča. |
|
|
Dela na kmetijskih ali gozdnih
zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko
rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih
ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata:
|
|
|
- upravni organ, pristojen za
kmetijstvo in gozdarstvo, ter |
|
|
- pristojna institucija za varstvo
narave. |
|
|
b) Urbanizirana stanovanjska območja
|
|
|
6.a člen |
|
|
Novogradnje na posameznem ureditvenem
območju so možne, če obstoječe infrastrukturno omrežje in naprave
dopuščajo dodatne obremenitve ali če so zagotovljeni sočasni ukrepi za
izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja infrastrukturnih uslug pod
pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci infrastrukturnih sistemov.
|
|
|
7. člen |
|
|
Naselje Juršinci je opredeljeno kot
občinsko središče. Območje, ki predstavlja upravno središče naselja, je
potrebno dograjevati v njegovem gravitirajočem prostoru, z dopolnitvijo
javnih funkcij naselja in z vzpostavitvijo hierarhije centralnih
funkcij. Zaradi možnosti priključevanja novih objektov na javno
infrastrukturo, saj je v okviru naselja primarna komunalna
infrastruktura zagotovljena (razen kanalizacije), se lahko širijo
bivalne kapacitete naselja na preostale še proste površine (in to
predvsem kot gradnja stanovanjskih objektov s stanovanji in prostori ali
objekti dopolnilnih dejavnosti k stanovanjem). |
|
|
V urbaniziranem
stanovanjskem območju naselja Juršinci se dopušča: |
|
|
- obnova in
vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; |
|
|
- novogradnja in
dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav; |
|
|
- novogradnja in dozidava večjih
stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško-poslovno
dejavnostjo, |
|
|
- spreminjanje namenske rabe objektov
in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja,
|
|
|
- novogradnja in dozidava kmetijskih
objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v tretjem odstavku tega
člena. |
|
|
Ekološko motečih objektov, kot so
določene vrste obrti in industrije, prometni objekti in športni
objekti ter drugi objekti, ki so lahko direktni ali posredni vir
hrupa ali drugih motečih emisij, ki ogrožajo osnovno namembnost območja,
se praviloma ne dopušča urejati v strnjenih delih naselja, temveč le
izven teh oziroma ob robu naselja. |
|
|
Nadomestne gradnje se pravilom
dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi bila nesmotrna obnova starih
objektov ali če so ti stari objekti arhitektonsko nekvalitetni,
kar pa ne velja za zaščitene objekte. |
|
|
c) Ostala
naselja |
|
|
8. člen |
|
|
V kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih
naseljih in razpršeni gradnji se dopušča: |
|
|
- obnova in vzdrževanje vseh vrst
objektov in naprav, |
|
|
- novogradnja in dozidava vseh vrst
manjših objektov in naprav, |
|
|
- novogradnja in dozidava večjih
stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško-poslovno
dejavnostjo; |
|
|
- spreminjanje namenske rabe objektov
in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja,
|
|
|
- novogradnja in dozidava kmetijskih
objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v 7. členu |
|
|
(za ekološko moteče objekte; za
nadomestne gradnje). |
|
|
Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati
funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve z izjemo neizogibnih
posegov v javnem interesu in posegov v kmetije, ki se opuščajo, če s tem
soglaša upravni organ, pristojen za kmetijstvo. To določilo ne velja za
posege ki so dovoljeni s predpisom, ki določa pomožne objekte. |
|
|
Večji hlevi in večje širitve hlevov se
praviloma dopuščajo graditi oz. urejati le na obodu naselja oziroma v
delih naselja, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na
katerih se ne predvideva poselitev. |
|
|
d) Območja, namenjena za
industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti |
|
|
9. člen |
|
|
V območjih, rezerviranih z DP za
industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti, se dopušča:
|
|
|
- obnova in vzdrževanje vseh vrst
objektov in naprav; |
|
|
- novogradnja in dozidava vseh vrst
manjših objektov in naprav, razen kmetijskih; |
|
|
- novogradnja in dozidava javnih
objektov in naprav; |
|
|
- spreminjanje namenske rabe objektov
in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja;
|
|
|
- novogradnje in dozidave vseh ostalih
vrst objektov in naprav pod pogoji, navedenimi v |
|
|
7. členu (za ekološko moteče objekte;
za nadomestne gradnje). |
|
|
/Opomba: Občina
Juršinci v svojih prostorskih planskih aktih trenutno nima opredeljenih
območij, namenjenih za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in
skladiščne dejavnosti./ |
|
|
e1) Kulturna
dediščina |
|
|
10. člen |
|
|
Na spomenikih oziroma območjih kulturne
dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku, v kolikor niso v
nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma
varovana območja kulturne dediščine. |
|
|
Za posege na objektih, območjih in
vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno
dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
|
Zavod je v okviru zakonskih
pristojnosti dolžan podati usmeritve za posege na objektih in območjih
kulturnih spomenikov, prav tako v vplivnih območjih kulturnih
spomenikov, ki so opredeljeni v planskih dokumentih. V primeru večjih
posegov, ki bi morebiti pomenili poslabšanje stanja dominantne lege
posameznih kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno območje lahko
tudi poveča. To pomeni, da je v takšnih primerih potrebno v študijah
presoje vplivov na okolje upoštevati tudi kulturno dediščino. Za ostali
prostor je zlasti v primerih oblikovalskih pogojev potrebno upoštevati
tipično arhitekturo lokalnega okolja. Pri tem je potrebno opozoriti, da
ta tipična arhitektura ne predstavlja arhitekture, ki je nastala v času
po 70. letih prejšnjega stoletja, ampak je to tista arhitektura, ki je
nastala pred tem časom. Upoštevati je potrebno, da se občina v pretežnem
delu nahaja v območju Slovenskih goric, kjer je prevladujoča oblika
poselitve razpršena gradnja. |
|
|
Novi objekti se načrtujejo le v
obstoječih poselitvenih območjih tako, da se ne spreminja značilni
krajinski vzorec obcestne poselitve in razmerje med grajenim in odprtim
prostorom. |
|
|
Na področju kulturne dediščine je
potrebno upoštevati dominantno lego kulturnega spomenika, ki ga v Občini
Juršinci predstavlja cerkev sv. Lenarta v Juršincih. Morebitne gradnje
in rekonstrukcije objektov v vplivnem območju kulturnega spomenika
morajo upoštevati njegovo dominantno lego. Vse novogradnje je treba
načrtovati tako, da njihova višina ne bo presegala višine obstoječih
stavb in bodo tako ohranjene značilne vedute na cerkev. |
|
|
Za kapelice in znamenja, ki se
praviloma nahajajo v bližini stanovanjskih hiš, ni pričakovati večjih
negativnih posledic. Za tiste kapelic in znamenja, ki se nahajajo ob
lokalnih cestah pa je v primeru zahtev po prestavitvi zaradi morebitne
širitve ali rekonstrukcije ceste potrebno upoštevati, da kapelic ni
možno porušiti, ampak jih je v sodelovanju s pristojno spomeniško službo
možno v celoti prestaviti na ustreznejšo lokacijo. |
|
|
Arheološka spomenika (gomilni grobišči
Senčak pri Juršincih (EŠD 6452) in Rotman (EŠD 6453) se nahajata v
območju gozdov. |
|
|
Na arheoloških območjih je obvezen
arheološki nadzor oziroma arheološka zaščitna izkopavanja. Pri večjih
posegih je smiselno tudi predhodno sondiranje terena, kjer se nato na
osnovi rezultatov določa podrobnejša namembnost delov zemljišča.
|
|
|
V primeru arheoloških zidanih struktur
je le-te potrebno glede na njihovo ohranjenost prezentirati "in situ",
to je na mestu najdbe ali drugače predstaviti v sklopu nove arhitekture.
|
|
|
Etnološki spomenik predstavljajo
posamezne domačije. Pri morebitnih novih gradnjah in drugih posegih je
zato potrebno upoštevati obstoječe gabarite in zagotavljati dovolj velik
medsebojni odmik zaradi celovite ohranjenosti spomenikov. Podobno velja
za zgodovinske spomenike. |
|
|
Podrobnejša razdelitev na kulturne
dediščine je prikazana v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake
dediščine, ki je povezava s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne
dediščine, uporabljenih za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. |
|
|
e2) Ohranjanje narave |
|
|
10.a člen |
|
|
Na spomenikih oziroma območjih
ohranjanja narave se dopuščajo le posegi, dovoljeni po tem odloku in
predpisih, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja
ohranjanja narave (kot je Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih
območij in spomenikov narave v občini Ptuj; Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 14/79). |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se
upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v
strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za pripravo prostorsko
ureditvenih pogojev za območje Občine Juršinci" (izdelal Zavod RS za
varstvo narave, Območna enota Maribor, december 2005), ki so priloga
temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Juršinci. |
|
|
Podrobnejša razdelitev na območja
naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij je prikazana v grafičnem
delu PUP, s prikazom območja in oznake naravne vrednote oziroma območja,
ki je povezava s strokovnimi podlagami iz prejšnjega odstavka.
|
|
|
Po 104. in 105. členu Zakona o
ohranjanju narave (ZON - Uradni list RS, št. 96/04-UPB2 in 61/05 ZDru-1)
je za načrtovane posege potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za
varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene
pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in
prostor. |
|
|
Pred izvajanjem posegov na območju
posebnih habitatnih tipov, ki se nahajajo na robovih melioracijskih
jarkov, na gozdnih robovih in v vlažnih depresijah, na travniških
zemljiščih ob reki Pesnici in reki Krki, v depresijah in melioracijskih
jarkih ter ostankih naravne struge Stare Brnice, ter na območju gozdov,
kjer prevladujejo hrasti in beli gaber v dolini Pesnice, kjer so s
planom določeni posegi dopuščeni, je treba izvesti kartiranje habitatnih
tipov ter po potrebi določiti omilitvene ukrepe za izvajanje teh
posegov. |
|
|
f) Območja rekreacijske in turistične
rabe in turistična območja |
|
|
11. člen |
|
|
V območju rekreacije (to so območja
igrišč oziroma športnih centrov) se dopušča le posege za potrebe
rekreacije, turizma in športa. |
|
|
V območju vinskih cest se dopušča vse
posege za osnovne namembnosti, opredeljene z DP, pod pogojem, da so,
razen vzdrževalnih del, izvedeni po navodilih in v soglasju pristojne
institucije za varstvo kulturne dediščine oziroma za varstvo narave.
|
|
|
|
|
|
V območju Slovenskih goric morajo
širitve naselij, novogradnje in prenove obstoječih objektov ter drugi
posegi v prostor tipološko izhajati iz krajevne tradicije in prispevati
k ohranjanju tradicionalne identitete krajine in naselja. |
|
|
g) Ostala
območja posebnih namembnosti |
|
|
(1) - virov pitne
vode, |
|
|
(2) - nahajališč
mineralnih surovin, |
|
|
(3) - prenosnih
plinovodov |
|
|
(4) - poseganja v
vodni režim, |
|
|
(5) - centralne
čistilne naprave |
|
|
(6) - pokopališča
(območje P4-R3, pokopališče Juršinci). |
|
|
12 člen |
|
|
1. Območja virov pitne vode:
|
|
|
V območjih virov pitne vode, ki so
zavarovani s posebnimi občinskimi predpisi, se dopuščajo le posegi po
tem odloku in teh predpisih. Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na
zemljiščih, za katera se upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in
predvidene vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi.
|
|
|
2. Območja
nahajališč mineralnih surovin: |
|
|
V območjih
nahajališč mineralnih surovin - gramoznicah, glinokopih, kamnolomih in
podobno, se dopuščajo: |
|
|
- novogradnja, dozidava, obnova in
vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje rudnine, njeno predelavo
in prodajo; |
|
|
- sanacijski posegi oz. pretvorba
območja v kmetijske površine ali površine za potrebe gozdarstva,
lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva ali rekreacije; |
|
|
pod pogojem, da je
posamezno nahajališče mineralnih surovin plansko opredeljeno.
|
|
|
Nahajališča oziroma območja
pridobivanja mineralnih surovin,
ki niso opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski
opredelitvi. |
|
|
V območjih nahajališč mineralnih
surovin so dovoljene gradnje in prostorske ureditve v skladu z zakonom o
rudarstvu in tiste, ki služijo sanaciji degradiranih območij.
|
|
|
V občini Juršinci trenutno ni
pridobivalnih prostorov, za katere bi država podelila rudarsko pravico
za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin. |
|
|
Vendar na občinsko ozemlje sega
raziskovalni prostor za nafto in plin, za katerega ima rudarsko pravico
za raziskovanje Geoenergo d.o.o. iz Lendave in sicer za dobo 5 let (do
15.5.2007). V kolikor se znotraj raziskovalnega prostora načrtuje večji
poseg v prostor, je investitor dolžan obvestiti nosilca rudarske pravice
za raziskovanje v zvezi s soglasjem za izvedbo posega. |
|
|
3. območja
prenosnih plinovodov: |
|
|
Preko območja
Občine Juršinci potekajo oziroma so predvideni plinovodi: |
|
|
- obstoječi prenosni plinovod R15, od
M1 v km 38+356 - MRP Lendava (premer 250 mm, tlak 50 bar); |
|
|
- predvideni
vzporedni prenosni plinovod R15/1; |
|
|
- predvideni mednarodni prenosni
plinovod M9 Dolga vas (madžarska meja) - Opatje selo (italijanska meja).
|
|
|
Oba predvidena plinovoda sta vsebovana
v Strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije in v Razvojnem
načrtu prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2005-2014 družbe
Geoplin plinovodi, d.o.o., kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja
zemeljskega plina. |
|
|
V območjih
prenosnih plinovodov se dopušča: |
|
|
- posege v zvezi z
graditvijo, obnovo in vzdrževanjem plinovoda |
|
|
- posege po
konkretni osnovni planski opredelitvi, |
|
|
pod sledečimi
pogoji: |
|
|
- k vsakemu dovoljenju za lokacijo in
gradnjo v nadzorovanem oziroma varstvenem pasu plinovoda širine 100 m na
vsako stran od osi plinovoda mora biti pridobljeno soglasje upravljalca
plinovoda; |
|
|
- k vsem posegom, razen k vzdrževalnim
delom, v pasu, ki sega po 30 m na vsako stran osi distribucijskega
plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda. V tem
pasu se ne dovoljujejo novogradnje bivalnih objektov; |
|
|
- v pasu, ki sega po 5 m na vsako
stran plinovoda, se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod
nadzorstvom pooblaščenca operaterja. |
|
|
Za vse plinovode je potrebno
upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05). Za poseganja v
nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih
pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim
tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02). |
|
|
4. Območja poseganja v vodni režim:
|
|
|
V območjih poseganja v vodni režim,
opredeljenih z družbeno verificiranimi dokumenti upravljalca z vodotoki,
se morajo, ob preostalih pogojih, izhajajočih iz opredelitve v družbenem
planu, upoštevati tudi pogoji iz teh dokumentov oziroma upravljalca z
vodotoki. |
|
|
Na vodnem in priobalnem zemljišču
vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v
prostor, razen z deli, ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1;
Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 10/04 Odl.US.,
41/04 ZVO-1), in sicer kadar gre za: |
|
|
- gradnjo objektov javne
infrastrukture, |
|
|
- gradnjo objektov grajenega javnega
dobra po tem ali drugih zakonih, |
|
|
- ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
|
|
- ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje
narave, |
|
|
- gradnjo objektov, potrebnih za rabo
voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami
v naravnih kopališčih, |
|
|
- gradnjo objektov, namenjenih varstvu
voda pred onesnaženjem, in |
|
|
- gradnjo objektov, namenjenih obrambi
države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju
nalog policije. |
|
|
Pri predvidenih posegih je potrebno
upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1.
reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov
od meje vodnega zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s
predvidenimi ureditvami vodotokov. |
|
|
Za posege v varstvenem pasu je potrebno
pridobiti smernice in mnenje Agencije RS za okolje (ARSO). |
|
|
Na poplavnem območju so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda v skladu z 86. členom ZV-1. |
|
|
Za posege na območju, ki so poplavno
ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna
preveritev. Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi
vodami, ki naj bodo obdelani za celotno območje občine Juršinci in
prikazani v strokovnih podlagah, kjer bodo proučene visokovodne razmere
in podana rešitev protipoplavne varnosti. |
|
|
Na erozijsko ogroženih območjih je
potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske
ukrepe. Za posege na območjih, kjer so zaznani erozijski procesi, je v
fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev.
|
|
|
5. Območje centralne čistilne naprave:
|
|
|
V območju centralne čistilne naprave se
dopuščajo novogradnje, dozidave ter potrebna vzdrževalna dela na
objektih in napravah. |
|
|
6. Območja pokopališč: |
|
|
V območju pokopališč se dopuščajo:
|
|
|
- novogradnja, dozidava, obnova in
vzdrževanje objektov in naprav za pokopališko in spremljajoče
dejavnosti; |
|
|
- sanacijski posegi oziroma morebitna
pretvorba dela območja v park oziroma spominski park; pod pogoji
posebnih predpisov in tega odloka. |
|
|
Območja, za katera
je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta |
|
|
13. člen |
|
|
V območjih, za katera je z DP
predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta, se dopuščajo:
|
|
|
- novogradnje objektov in naprav, ki so
nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za
bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, pod pogojema, da te gradnje
ne presegajo definicije enostavnih ali manj zahtevnih objektov in da
pisno določi (definira) nujno potrebnost za urejanje prostora pristojen
upravni organ; |
|
|
- vzdrževanje objektov in naprav;
|
|
|
- prečkanja infrastrukturnih in
vodnogospodarskih objektov in naprav; |
|
|
- pripravljalna dela za izvedbo
izvedbenega prostorskega načrta. |
|
|
V teh območjih objektom ni mogoče
spreminjati namembnosti. |
|
|
Posegi po 3. in 4. alinei prvega
odstavka tega člena se dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali
izvedbe izvedbenega prostorskega načrta, in tudi: |
|
|
- da za navedena dela zadošča
priglasitev oziroma lokacijska informacija oziroma je zanje potrebno
pridobiti gradbeno dovoljenje, |
|
|
- da z njimi niso prizadete pravice ali
zakoniti interesi drugih oseb, |
|
|
- da so predvidena dela v skladu z
rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih. |
|
|
3. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA
DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM OBMOČJU |
|
|
Parcelacija
|
|
|
14. člen |
|
|
Parcelacija zemljišč mora, če je le
mogoče, izhajati iz tradicionalne parcelacije. Pestrost kulturne izrabe
v nepravilnem rastru polj in gradbenih parcel se praviloma ščiti, pod
pogojem, da razdrobljenost ni prevelika. K sistemom parcelacije morajo
biti pridobljena navodila in soglasja pristojne institucije za varstvo
narave. |
|
|
Osnovna
urbanistična načela |
|
|
15. člen |
|
|
1. Širitev naselij se dopušča, če je
usklajena s tradicionalno zasnovo teh naselij in če s to zasnovo tvori
zaokroženo podobo posameznega naselja. |
|
|
V območju
Slovenskih goric se dopušča le širitev naselij, ki dopolnjuje
tradicionalno zasnovo teh naselij. |
|
|
2. Širitev naselij in graditev
posameznih stavb v naseljih se dopušča, če se izvaja po krajevnih
tradicionalnih značilnostih glede: |
|
|
- izbora vrste terena za gradnjo,
lociranja cest in poti, oblikovanja trgov in ulic ter lociranja javnih
in drugih večjih zgradb; |
|
|
- ohranjanja pogledov na javne in druge
večje zgradbe, na značilne tradicionalne objekte in tradicionalne dele
naselij ter na krajinske kvalitete; |
|
|
- gradbenih linij, usmeritev slemen
objektov, medsebojne oddaljenosti objektov, mikrolociranja objektov
glede na oblikovanost terenov, podrejanja lokacij in gabaritov zasebnih
objektov lokacijam in gabaritom javnih objektov, oblikovanja gabaritov
zasebnih in javnih objektov ter pomožnih objektov, lociranja
gospodarskih in pomožnih objektov in podobnega; |
|
|
- morebitnih strukturalnih značilnosti
fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih delih naselja.
|
|
|
3. Gradnja stavb razpršene gradnje se
dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:
|
|
|
- izbora vrste terena za gradnjo,
lociranja z oziroma na ceste in poti; |
|
|
- ohranjanja pogledov na naselja in
krajinske kvalitete; |
|
|
- lociranja objektov glede na
oblikovanost terenov in temu ustrezna usmeritev slemen objektov,
|
|
|
oblikovanje gabaritov objektov ter
pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov;
|
|
|
- morebitnih strukturalnih značilnosti
fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih območjih. |
|
|
V območju
Slovenskih goric mora tudi likovna podoba objektov in pomožnih objektov
izhajati iz krajevnih tradicionalnih značilnosti. |
|
|
Kadar se
predvideva ureditev območja večih stanovanjskih in drugih objektov, kot
območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena izdelava
lokacijskega načrta (temveč se pripravi le lokacijski preizkus), je
potrebno zasnovati predvsem: |
|
|
- cestno mrežo
območja, |
|
|
- potek
energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski
kanalizaciji, |
|
|
- povezave in
soodvisnosti s sosednjimi območji, |
|
|
- pozidavo
območja, |
|
|
- zasnove skupnih
ureditev zelenih površin, ter |
|
|
- prostor za
ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok). |
|
|
Odmiki
|
|
|
16. člen |
|
|
Objekte in pomožne objekte, ki imajo
gabarite in strehe v skladu z določili 17. člena tega odloka ter so take
vrste, da njihova raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na
zdravje ljudi, se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih
meja brez posebnih pogojev. |
|
|
Če so, po krajevni tradiciji, objekti
oziroma pomožni objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča
zgoraj navedene vrste objektov in pomožnih objektov graditi na obstoječe
temelje oz. graditi po krajevni tradicionalni razdalji. Bliže parcelnih
meja se dopušča graditi, če tako narekuje oblikovanost terena. Gradnja
bliže kot 4 m od parcelnih meja se dopušča le pod pogojem, da je
zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist,
kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora in da morajo biti
razlogi za odmik, ki je manjši kot 4 m, utemeljeni v načrtu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
Minimalni odmiki od parcelnih meja za
druge vrste objektov se na osnovi zadostitve pogojev, navedenih v
prejšnjem stavku, določijo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
|
|
|
Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi
na proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena
višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali
pomožnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi
onemogočen prenos požara z objekta na objekt. |
|
|
Gospodarsko poslopje mora biti od
stanovanjskega ločeno s požarnim zidom. |
|
|
Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki
izpolnjujejo pogoje in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje
ter rabe in odmika od sosednjih zemljišč, določene s posebnim
pravilnikom, navedenim v 39. členu tega odloka, zgrajeni bližje kot 4 m
od parcelne meje, smejo veljajo zanje določila tega posebnega
pravilnika. |
|
|
Kot oddaljenost od parcelne meje po
določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega
zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt
streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot
najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega
zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma
konzolne konstrukcije. |
|
|
Varovalni pasovi,
varovana območja in z njimi povezana soglasja |
|
|
16.a člen |
|
|
Če ni s posebnimi predpisi določeno
drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne
infrastrukture na vsaki strani |
|
|
1. hitre ceste
35 m, |
|
|
glavne ceste
25 m, |
|
|
regionalne ceste
15
m, |
|
|
kategorizirane
občinske ceste 10 m,
|
|
|
državne
kolesarske steze
5 m,
|
|
|
merjeno od
zunanjega roba cestnega sveta; |
|
|
2. nihalne
žičnice
20 m, |
|
|
krožne žičnice
15 m,
|
|
|
žičnice, ki
pozimi deluje kot vlečnica: 5 m,
|
|
|
merjeno od osi
nosilne oziroma vlečne vrvi; |
|
|
3. prenosnega
elektroenergetskega daljnovoda |
|
|
nazivne napetosti
220 kV 25 m, |
|
|
nazivne napetosti
110 kV 15 m,
|
|
|
prostozračnega
distribucijskega elektroenergetskega voda |
|
|
nazivne napetosti
10/20 kV 10 m, |
|
|
kabliranega
distribucijskega elektroenergetskega voda |
|
|
nazivne napetosti
10/20 kV 5 m,
|
|
|
merjeno od osi
skrajnih vodov; |
|
|
4. prenosnega
plinovoda |
|
|
obratovalnim
tlakom 16 bar in več
100 m,
|
|
|
distribucijskega
plinovoda |
|
|
z obratovalnim
tlakom manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar 30 m, drugega
distribucijskega plinovoda, |
|
|
manjšega od 1
bar:
5 m, |
|
|
merjeno od osi
voda; |
|
|
5. vodovoda,
|
|
|
kanalizacije,
|
|
|
toplovoda oziroma
vročevoda, |
|
|
voda, namenjenega
telekomunikacijskim storitvam, |
|
|
vključno s
kabelskim razdelilnim sistemom in |
|
|
drugih vodov, ki
|
|
|
služijo določeni
vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma |
|
|
so v javno
korist, razen priključkov nanje:
1,5 m, |
|
|
merjeno od osi
posameznega voda. |
|
|
Soglasja, ki jih morajo investitorji
pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi
bil zgrajen objekt oziroma pomožni objekt, v varovalnem pasu, so
soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo
obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega
odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov. |
|
|
Če ni s posebnimi
predpisi določeno drugače, so varovana območja: |
|
|
1. po predpisih, ki urejajo
upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami in z njimi določenih
varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in
ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja),
ter po predpisih, ki urejajo rabo voda in upravljanje z vodnimi in
priobalnimi zemljišči, ki segajo: |
|
|
- v primeru
celinskih voda 1. reda |
|
|
15 m od meje
vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in |
|
|
- v primeru
celinskih voda 2. reda |
|
|
5 m od meje
vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode; |
|
|
2. po predpisih, ki urejajo
kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za kmetijsko obdelavo in so z
mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, razen zemljišč, na katerih
so grajena območja kmetij |
|
|
3. po predpisih, ki urejajo
gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z
mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, lahko pa tudi kot
varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, katerih meje so
razvidne iz akta o njihovi razglasitvi; |
|
|
4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo,
zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega
meje so razvidne iz: |
|
|
- akta o pridobitvi rudarske pravice
za raziskovanje mineralne surovine in |
|
|
- akta o pridobitvi rudarske pravice
za izkoriščanje mineralne surovine; |
|
|
5. po predpisih,
ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih meje so
razvidne iz: |
|
|
- akta o
razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in |
|
|
- akta o
določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča; |
|
|
6. po predpisih,
ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
|
|
|
- akta o določitvi naravne vrednote,
ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja,
|
|
|
- akta o zavarovanju naravnega
spomenika, strogega naravnega rezervata ali naravnega rezervata,
|
|
|
- akta o zavarovanju narodnega,
regijskega ali krajinskega parka in |
|
|
- akta o začasnem zavarovanju dela
narave v času njegove veljavnosti; |
|
|
7. po predpisih,
ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča, katerih meje so
razvidne iz: |
|
|
- registra
kulturne dediščine, |
|
|
- akta o
razglasitvi kulturnega spomenika in |
|
|
- akta o začasni
razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti;
|
|
|
8. po predpisih, ki urejajo letalstvo,
zemljišča, na katerih je območje izključne rabe letališča, vzletišča
oziroma infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa
ter zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo
letalstvo, določeno območje nadzorovane rabe in območje omejene rabe;
|
|
|
9. po predpisih,
ki urejajo področje obrambe; |
|
|
10. po predpisih,
ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
Soglasja morajo investitorji pridobiti
pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen
objekt ali pomožni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o
zavarovanju opredeljeno kot varovano območje. |
|
|
Gabariti objektov
in strehe |
|
|
17. člen |
|
|
Dopušča se le gradnje, glede na
krajevne tradicionalne značilnosti, pritličnih ali visokopritličnih
objektov, s kletjo in izkoriščenim podstrešjem, podolgovate, L ali T
oblike. |
|
|
Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih
terenih, le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Če podtalnica ali
sestava tal ne dopušča podkletitve, se zvišanje objektov ne dovoljuje.
|
|
|
V delih območja, opredeljenih kot
ostala naselja, sme znašati etažnost največ K+P+M. Lahko se poveča na
največ K+P+1N+M, če jo - po preveritvi zadostitve določilom 15. člena -
odobri Služba mestnega arhitekta. |
|
|
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega
pravokotnika enodružinskega stanovanjskega objekta oziroma daljšega
kraka takega objekta L ali T oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25,
ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani. Razmerje teh stranic se
dopušča v velikosti 1:3, če gre za gospodarske, javne, poslovne in
večstanovanjske objekte, objekte za intenzivno živinsko rejo in podobne
večje objekte. Izjeme od določil, navedenih v prvem delu tega odstavka,
se dopušča le, če jih, po preveritvi zadostitve določilom 15. člena,
odobri Služba mestnega arhitekta. |
|
|
Strehe objektov se dopušča graditi le
kot simetrične dvokapnice; enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih
prizidkih. Slemenitev mora potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe
mora meriti od 35 do 45 stopinj in kritina mora biti iz žgane opeke ali
iz betona v obliki in barvi kritin iz žgane opeke. |
|
|
Po stavbnem izročilu za posamezna
območja se dopušča izvedba streh s čopi in s strešnimi okenskimi
hišicami. Dopušča se tudi slamnata streha. |
|
|
Izjemoma se dopušča pri objektih, kjer
terja funkcija velike širine objektov, kot so proizvodni objekti in
hlevi, naklon strehe manjši in sicer minimalno 25 stopinj ali
izvedbo simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama, katera vrhnja
dela se krijeta s tradicionalno ravno pločevino na opažu, spodnja pa z
opečno ali betonsko kritino v zgoraj predpisanem videzu in naklonu.
Širina, opredeljena kot "velika širina ali veliki prosti razpon" znaša >
16,00 m. |
|
|
Ravne strehe se dopuščajo izvajati le
za funkcionalne pohodne terase. |
|
|
Prenova streh se dopušča le ob
upoštevanju zgoraj navedenih določil. Sanacija streh je praviloma mogoča
le po osnovnem projektu; ob tem je zahtevana dokazljivost prvotne
zasnove. |
|
|
Kapne lege se praviloma ne podzidavajo.
Največja dopustna višina podzidave kapne lege je 0,6 m (tri vrste
opečnih zidakov). Na gospodarskih objektih se te podzidave ne dopuščajo.
|
|
|
Na objektih v območju PUP, ki niso s
posebnimi predpisi opredeljeni kot kulturni spomeniki ali so kako
drugače zavarovani, je možna uporaba tudi drugačnih kritin ali drugačnih
naklonov in lomov strešnih ploskev, kot so navedeni v prejšnjih
odstavkih tega člena, če uporabljene kritine, njihov barvni videz in
nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z značilnostmi prostora,
obstoječih grajenih struktur in naravo načrtovanih prostorskih ureditev
ter zagotavljajo ohranjanje posameznih sestavin kulturne dediščine v
naseljih. |
|
|
Okna, balkoni in
fasadne obdelave |
|
|
18. člen |
|
|
Okna morajo biti praviloma pokončna,
enotna in opremljena z dvokrilnimi lesenimi polkni ali ustreznimi
roletami. |
|
|
Izvedba balkonov se dopušča, z ozirom
na stavbno izročilo za posamezna območja, le v obliki tako imenovanih
svisli po celi dolžini čelnih fasad ali v obliki gankov na čelnih ali
bočnih fasadah. Ograja balkonov mora biti praviloma lesena s pokončno
strukturo. |
|
|
Dopušča se uporaba le tistih fasadnih
materialov, ki so po stavbnem izročilu značilni za posamezna območja.
Ometi morajo biti gladki in svetlo obarvani. Talni zidci morajo biti
zaribani in praviloma v sivih barvnih odtenkih. |
|
|
Pri sakralnih objektih in javnih
objektih, se haloški stavbni kamen lahko na krajevno tradicionalne
načine uporabi kot okrasni kamen. |
|
|
Leseni deli se morajo praviloma barvati
v v srednjetemnih barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa. Čelnih zatrepov
zidanih stanovanjskih hiš in javnih objektov se praviloma ne oblaga z
lesenimi opaži. |
|
|
Zračenje podstrešij gospodarskih
poslopij mora praviloma biti izvedeno prek čelnih zatrepov z značilnimi
svetlobnimi mrežami ali pokončnimi deskami, odvisno od krajevnih
tradicionalnih značilnosti. |
|
|
Okrasja starih fasad profilacijo
(obrobe odprtin, vogalov in streh, členitve sten in podobno) se morajo
pri prenovi fasad tudi obnoviti. |
|
|
Na objektih, starejših od 50 let, se ne
dopušča modernizacija zunanjosti. |
|
|
Novogradnje
zahtevneje oblikovanih objektov |
|
|
19. člen |
|
|
Večstanovanjske objekte, šole, gasilske
domove in kulturne domove, verske objekte, poslovne objekte,
upravne objekte, objekte za turizem, gostinstvo in rekreacijo in podobno
ter objekte tipa vila se dopušča v območju PUP graditi kot
enonadstropne, ter izven zgodovinskih gradbenih linij z drugačnim
oblikovanjem streh, balkonov in podobnega, kot je predpisano v prejšnjih
določilih tega odloka. Ostaja pa pogoj, da se streha pokriva s kritino
po 17. členu, z izjemo javnih servisov za goriva, zadoščeno pa mora biti
tudi pogoju, da urbanistično postavitev in oblikovno podobo teh
objektov odobri Služba mestnega arhitekta. |
|
|
Dodatna merila za odstopanje od teh
določil so lahko še višinski gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe,
postavitev na parcelo, velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in
podobno. |
|
|
K idejnim rešitvam zahtevneje
oblikovanih stavb in k urbanistični postavitvi ter oblikovni zasnovi
vseh pomembnejših stavb oziroma objektov mora podati svoje mnenje Služba
mestnega arhitekta. |
|
|
Oblikovanje
objektov v območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in
transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g)
5. člena |
|
|
20. člen |
|
|
V območjih, namenjenih za industrijske,
obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih
namembnosti po točki g) 5. člena, se dopušča oblikovanje objektov in
naprav po tehnoloških in konstrukcijskih zahtevah (npr. opečne strehe
niso nujne), pod sledečimi pogoji: |
|
|
- izbirati se mora gabarite in barve,
ki se prilagajajo pokrajini; |
|
|
- izbirati se mora gabarite, ki
višinsko bistveno ne izstopajo v pokrajini; |
|
|
- oblikovanje objektov in naprav mora
biti estetsko, idejne rešitve pomembnejših objektov pa mora odobriti
služba mestnega arhitekta, |
|
|
- izdatno se mora ozeleniti okolje teh
objektov in naprav. |
|
|
/Opomba: Občina
Juršinci v svojih prostorskih planskih aktih trenutno nima opredeljenih
območij, namenjenih za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in
skladiščne dejavnosti./ |
|
|
Urejanje prostega
prostora |
|
|
21. člen |
|
|
Na posameznih območjih krajine so
dovoljene le tiste gradnje, ki so za osnovno rabo območja sprejemljive
in z njo skladne, ali rabi območja služijo. |
|
|
Relief, površinski vodotoki in
vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le če se dokaže, da
dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s
prvotnim stanjem in če soglaša pristojna institucija za varstvo narave.
|
|
|
Pri urejanju kmetijskih in stavbnih
zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah,
drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene
krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje
in podobno. |
|
|
Erozija vetra in vode ter plazovitost
terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije. |
|
|
Za podporne ali oporne zidove, urejanje
vodotokov in podobno se dopušča uporabljati le naravni material. To
določilo velja tudi za obnovo. |
|
|
Za urejanje vinogradov in sadovnjakov
ter podobnega se dopušča urejanje teras le s soglasjem pristojnega
kmetijskega zavoda in pristojne institucije za varstvo narave.
|
|
|
Okolja objektov in naprav v območjih,
namenjenih za industrijske oziroma obrtne ali skladiščne in transportne
dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po g. točki 5.
člena in proizvodnih objektov v ostalih območjih PUP, se mora takoj po
zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj
odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
|
|
|
Izkopi v nahajališčih mineralnih
surovin se morajo sproti sanirati. |
|
|
Prostore pred zgradbami se dopušča
urejati le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo
dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo, in podobnega.
|
|
|
Ograje proti cesti ali sosednji parceli
se dopušča izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve
okolja. Lahko so postavljene na mejo. |
|
|
Ograje morajo biti praviloma lesene, v
čimbolj avtohtoni izvedbi, ali iz žive meje iz avtohtonih grmovnic. To
so gaber, rdeči dren, pušpan, leska. kalina, črni bezeg, črni trn,
češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno.
|
|
|
Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba
bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih
materialov. |
|
|
Medsosedske ograje se praviloma naj ne
bi gradile višje kot 1,2 m. Ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma
pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo
ograje pridobiti soglasje upravljalca javne ceste. |
|
|
Če je tako določeno v soglasju, se
dopušča postavljati ograje na
vrhu podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na
že začetih gradbenih predelih. |
|
|
Ograje ob isti cesti v naselju se
dopuščajo le v enaki višini in enaki oddaljenosti od ceste. Če so
obstoječe ograje višje od 1,2 m velja za nove ograje ob isti cesti, da
ne smejo biti višje od 1,2 m. Oddaljenost ograj od javnih poti se določi
v postopku za pridobitev dovoljenj. |
|
|
Po materialu in višini je dopustno
odstopanje ograj v proizvodnih in drugih območjih, ki morajo biti
zavarovana. Te ograje morajo biti po celi višini intenzivno ozelenjene.
Po višini je dopustno tudi odstopanje ograj, ki so obenem tudi
protihrupne zaščite. Glede oblikovanja in materialov teh ograj se morajo
upoštevati določila tega in 25. člena. |
|
|
Oblikovanje večjih
elementov urbane opreme |
|
|
22. člen |
|
|
Za postavljanje urbane opreme veljajo
določila posebnega predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka.
|
|
|
Večje objekte urbane opreme, torej
avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodajne kioske in podobno,
se dopušča postavljati pod sledečimi pogoji: |
|
|
- da se jih lahko gradi samo na javnih
površinah, ali neposredno ob njih, |
|
|
- da če se jih gradi na javni
površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe, |
|
|
- da če je sosednje zemljišče javna
cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje
upravljalca javne ceste, |
|
|
- da ne smejo imeti novih priključkov
na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi
na obstoječe priključke, |
|
|
- oblikovani morajo biti estetsko,
skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno tipologijo in
|
|
|
- k urbanistični postavitvi ter
oblikovanju objektov mora biti pridobljeno mnenje Službe mestnega
arhitekta. |
|
|
Prodajne kioske in stojnice, kot
začasne objekte, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi, se dovoli
postavljati le izjemoma in le začasno za dobo največ enega leta (po tem
času se mora dovoljenje obnoviti). |
|
|
Elemente urbane opreme je dovoljeno
umeščati prostor le na podlagi soglasja ustrezne službe Občine
Juršinci. |
|
|
Postavljanje
spominskih obeležij |
|
|
23. člen |
|
|
Za postavljanje spominskih obeležij
(kip oziroma spomenik, spominska kapelica, spominska plošča) veljajo
določila posebnega predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka.
To določilo velja tudi za
postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč.
|
|
|
4. POGOJI
GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA |
|
|
Splošni pogoji in
merila |
|
|
24. člen |
|
|
Urejanje komunalnih omrežij se dopušča
pod sledečimi pogoji: |
|
|
- istovrstni objekti morajo imeti
čimbolj enakovredne pogoje glede priključkov; |
|
|
- upoštevati se morajo tradicionalne
povezave med kraji; |
|
|
- omrežja se morajo čimbolj
prilagajati oblikovanosti terena, relief, površinski vodotoki in
vegetacija se kar najmanj spreminjajo; |
|
|
- omrežja se morajo čimbolj izogibati
kvalitetnim kmetijskim in gozdnim površinam ter kompleksom takih
površin. Če je le mogoče, naj ne prečkajo značilnih krajinskih predelov.
To posebno velja za prostozračne vode, ceste in plinovod; |
|
|
- v naseljih se morajo komunalni vodi
izvajati podzemsko, to določilo velja tudi za obnovo; |
|
|
- praviloma se morajo komunalni vodi
voditi v cestnem svetu; |
|
|
- za več objektov se po možnosti
pripravijo isti priključki; |
|
|
- na posameznih odsekih se morajo po
možnosti izgraditi vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo
ceste; |
|
|
- večji objekti komunalnih omrežij,
kot so transformatorske in črpalne postaje, vodohrami, parkirišča in
podobno, se morajo postavljati nevpadljivo, po možnosti v sklopu z
drugimi objekti in maskirani z zelenjem; |
|
|
- upoštevati je potrebno minimalne in
horizontalne odmike z drugimi novimi instalacijami; |
|
|
- vsa križanja z obstoječimi
komunalnimi vodi in napravami morajo biti izvedena v skladu s soglasji
pristojnih organov in organizacij; |
|
|
- približevanja in križanja z ostalimi
podzemnimi vodi in nadzemnimi objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z
lastnikom oziroma upravljalcem zmanjšajo na minimalno razdaljo z
ustrezno zaščito. |
|
|
V varovalnih pasovih prometne
infrastrukture, določenih v zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja,
nadomestna gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in
hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljalca prometne
infrastrukture in v skladu z osnovno namensko rabo. |
|
|
Posebni pogoji
prometnega urejanja |
|
|
25. člen |
|
|
Ceste se morajo locirati po regionalnih
zgodovinskih značilnostih. |
|
|
Vsaka gradbena parcela oziroma vsak
objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na
javno cesto. Dostop mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora
biti pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi
dovoz do zemljišča oziroma posega. |
|
|
Javni in drugi objekti, v katerih se
zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo
biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih
poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m.
|
|
|
Morebitne zapore (konfini, rampe,
količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je
mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in
brez težav odstraniti. |
|
|
Preveriti oziroma simulirati je
potrebno prometne dostope v primeru večje intervencije od zunaj, zlasti
pri večjih stavbnih kompleksih. |
|
|
|
|
|
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in
priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s
predpisi. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da zagotavljajo
dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč.
|
|
|
Praviloma ne sme biti slepih cest.
Cesta se sme priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred
višje kategorizirano cesto. Vsako križišče ali priključek mora imeti
minimalne pregledne trikotnike, brez ovir, višjih od 0,50 m, v
velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. Na cestah, ki se ne morejo
navezati na druge ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim
radijem 4,6 m, potrebnim za komunalna in gasilska vozila. |
|
|
Poti za pešce morajo biti ob vozišču
višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča. |
|
|
Ob modernizaciji cest in poti se mora
preveriti stanje komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane
naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti. |
|
|
Protihrupne zaščite morajo biti
estetsko oblikovane ali iz grmovja in drevja. Za te zaščite se ne
dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih sten. |
|
|
Število zagotovljenih parkirnih mest
(PM), praviloma na gradbeni parceli, ki pripada objektu, ne sme znašati
manj kot: |
|
|
- za stanovanjske
objekte: |
|
|
.. blok in/ali
večje stavbe: 1,5 PM/stanovanje |
|
|
.. vila-blok: 2
PM/stanovanje, |
|
|
.. stanovanjske
hiše: 3 PM, |
|
|
- za poslovne
objekte: |
|
|
.. 1 PM /30 m2
neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM, |
|
|
- za prodajne
prostore: |
|
|
.. 1 PM/30 m2 neto
etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM za prodajne prostore s
prehrambenimi artikli oziroma |
|
|
.. 1 PM/50 m2 neto
etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM/lokal za prodajne prostore z
neprehrambenimi artikli, |
|
|
- za prireditvene
prostore: |
|
|
.. 1 PM/5 sedežev,
|
|
|
- za gostinske
lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
|
|
|
.. 1 PM/4 sedeže,
vendar ne manj kot 5 PM, |
|
|
- za vzgojne in
izobraževalne ustanove (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni
objekt): |
|
|
.. osnovne šole in
vrtci: 1 PM /20 učencev, |
|
|
- za proizvodne obrate, skladišča,
razstavne prostore (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni
objekt): |
|
|
.. 1 PM/100 m2
bruto proizvodne površine. |
|
|
Pri mešani rabi se dimenzioniranje
števila parkirišč, z upoštevanjem časovno diferenciarane souporabe,
določi z vsakokratno presojo okoliščin posebej. |
|
|
Poleg površin za parkiranje avtomobilov
morajo biti v enakem številu zagotovljene tudi površine za parkiranje
ali shranjevanje koles. |
|
|
Posebni pogoji
urejanja vodovoda |
|
|
26. člen |
|
|
Upoštevati je potrebno določila 33.
člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št.19/04, 35/04, 26/06),
glede oskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo. |
|
|
Bivalni objekti, ki so ali se grade ob
javnem vodovodu, se morajo nanj priključiti. V kolikor na območju ni
javnega vodovodnega omrežja, si mora uporabnik zagotoviti lastno oskrbo
s pitno vodo in pridobiti vodno pravico, kadar je to potrebno ter sam
zagotoviti zadostne količine požarne vod ali na drugačen način
zagotoviti požarno varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se
dopušča le ob soglasju zdravstvenega inšpektorata in lokalne
skupnosti oziroma Občine Juršinci. |
|
|
Izvedba javnega vodovoda v naseljih se
praviloma dopušča le ob istočasni izvedbi javne kanalizacije.
|
|
|
Javni vodovod mora imeti zadostni
pritisk in količino vode za priključitev hidrantov, ki se morajo
postaviti v naseljih in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja
večje število ljudi, ter v bližini objektov z večjo požarno
obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika. |
|
|
Pri gradnji in vzdrževanju javnih
sistemov za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati določila
standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo to področje.
Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede
fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost
pitne vode. |
|
|
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki
z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa
se morajo prekriti oziroma zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z
odpadki, se ne dopušča. |
|
|
Vodovodne cevi morajo biti položene nad
kanalizacijskimi in razdalje do teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m.
|
|
|
Komunalni vodi morajo biti po
horizontali od vodovodnega cevovoda odmaknjeni minimalno: |
|
|
- kanalizacija (fekalna ali mešana), ki
poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 3 m |
|
|
- meteorna kanalizacija, ki poteka na
manjši ali enaki globini kot cevovod: 1 m. |
|
|
Vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji
globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri
minimalnih odmikih 0,5 m mora biti cevovod položen tako, da je možen
neoviran dostop z ene strani. |
|
|
Če vodovod ne more biti zgrajen tako,
da poteka minimalno 0,5 m nad kanalizacijskim omrežjem, je treba v takih
primerih v vseh križanjih s kanalizacijskim omrežjem zgraditi vodovodno
omrežje v zaščitnih ceveh, da se prepreči morebitno onesnaženje pitne
vode. |
|
|
Vodovodno omrežje je potrebno graditi
tako, da nima slepih rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je
lahko vzrok za zdravstveno neustrezno pitno vodo. Po rekonstrukcijah in
večjih posegih v vodovodno omrežje je potrebna učinkovita dezinfekcija
vodovodnega omrežja. |
|
|
Pozicijo priključka in količino
razpoložljive vode poda upravljalec, v skladu z določili |
|
|
Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini
Juršinci in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Uradni vestnik
Občine Juršinci, št. 3/04). |
|
|
Posebni pogoji
urejanja kanalizacije |
|
|
27. člen |
|
|
Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju
se morajo na to omrežje priključiti. Na kanalu mora biti zadostna
količina revizijskih jaškov in priključnih jaškov, za priključitev tudi
predvidenih stanovanjskih objektov. Jaški so lahko tipske izvedbe.
|
|
|
Pozicijo priključka poda upravljalec,
na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in
padavinskih voda na območju občine Juršinci. |
|
|
V kanalizacijo odpadnih vod se
praviloma ne izpuščajo tudi padavinske vode, temveč se odvajajo posebej.
Praviloma je meteorne vode s streh preko peskolovov potrebno speljati v
ponikalnico na lastnem zemljišču. |
|
|
Kanalizacija odpadnih vod se gradi v
vodotesni izvedbi. Odpadne vode obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in
podobnega, v katerih utegnejo biti presežene s predpisi dovoljene
emisije, se morajo očistiti pred izpustom v kanalizacijo. |
|
|
Za industrijske odpadne vode je
potrebno pred izpuščanjem v javno kanalizacijo ali v površinske vode
zagotoviti, da zakonsko dovoljene mejne vrednosti niso prekoračene.
|
|
|
Za odvajanje industrijskih odpadnih
voda v javno kanalizacijo ali v površinske vode je treba pred gradnjo
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za odpadne vode, če to zahteva
zakonodaja na področju varstva okolja. |
|
|
Odvajanje padavinskih voda z večjih
ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o
vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni
odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki). |
|
|
Padavinske vode iz obravnavanega
območja (s strehe, parkirišča, ceste, drugo) je treba, če ne obstaja
možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri
tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko
dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok; če tega
ni, pa razpršeno po terenu, pri tem pa mora ureditev odvodnje biti
načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in
erozijsko ogroženega območja. |
|
|
Padavinske vode z asfaltiranih ali
betonskih cest in parkirišč se morajo odvajati prek usedalnika in
zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. Velja tudi za garaže
in platoje za pranje motornih vozil. |
|
|
Projektna rešitev odvodnjavanja in
čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z
|
|
|
- Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in - Uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07). |
|
|
Javna kanalizacija se mora zaključiti s
čistilno napravo. |
|
|
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja
padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s
|
|
|
- Pravilnikom o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 41/04
ZVO-1, 50/04) in |
|
|
- Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, |
|
|
- Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07)
ter |
|
|
- Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št.
103/02, 41/04 ZVO-1). |
|
|
Na lokacijah, kjer v bližini ni javne
kanalizacije, se dopušča izgradnja le večprekatnih vodonepropustnih
greznic brez odtoka ali malih čistilnih naprav. |
|
|
Pri izdelavi projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in
pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih objektov,
če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno
upoštevati Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko
izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je
potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04).
|
|
|
Posebni pogoji
urejanja električnega in drugih omrežij |
|
|
28. člen |
|
|
Na območju Občine Juršinci so zgrajeni
naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: |
|
|
- srednjenapetostno omrežje (20 kV),
|
|
|
- transformatorske postaje 20/0,40 kV
in |
|
|
- pripadajoče nizkonapetostno omrežje.
|
|
|
Srednjenapetostno omrežje v občini je z
električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Radenci in iz RTP 110/20
kV Ptuj. |
|
|
Obstoječe srednjenapetostno in
nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe. |
|
|
V območjih razpršene gradnje
(podeželje) bodo grajeni srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi
večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo
vodi grajeni le v strnjenih urbanih območjih. |
|
|
Načrtovanje in izgradnja novih
transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV
in 0,4 kV) na območju občine bo odvisno od povečanja obremenitev ter
tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih,
priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
|
|
|
Nove transformatorske postaje bo možno
graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi
neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa, kot določa Uredba o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/95).
|
|
|
V kolikor upravljalci virov
elektromagnetnega sevanja dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih,
morajo biti objekti izvedeni tako, da je zdravje ljudi v teh objektih
varovano pred čezmernim elektromagnetnim sevanjem. |
|
|
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih
delavnic ali industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja
priključna moč, bo potrebno pri distributerju posebej naročiti raziskavo
o možnostih napajanja z električno energijo. |
|
|
Varnostna oddaljenost objekta:
|
|
|
- od daljnovoda 20 kV znaša najmanj 7
m, |
|
|
- od zračnega NN omrežja znaša najmanj
2,5 m in |
|
|
- od zemeljskih elektroenergetskih
kablov znaša najmanj 2 m. |
|
|
Za javno razsvetljavo se praviloma
dopušča le izvedba razsvetljave z žarnicami z žarilno nitko ali z
drugimi svetili s podobno svetlobo. Izjeme se dopuščajo na prometno
pomembnih mestih, kjer so posebne razsvetljave potrebne zaradi prometne
varnosti. |
|
|
Obliko svetil javne razsvetljave in
obliko njihovih nosilnih elementov za posamezna naselja mora odobriti
Služba mestnega arhitekta. |
|
|
V vsakem primeru mora izbrana svetilka
usmerjati vso svetlobo pod horizontalno ravnino (do 5 % navzgor) oziroma
kot določa predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
|
|
|
Dekorativna oziroma arhitekturna
razsvetljava objektov (cerkve, spomeniki, izbrane fasade, mostovi,
drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da ne deluje moteče oziroma
mora biti izbrana in izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
|
|
|
Ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov
kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti
nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
|
|
|
Posebni pogoji
drugih omrežij |
|
|
28.a člen |
|
|
KTV (kabelska TV) |
|
|
Objekt se priključi na KTV
distribucijsko omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec.
|
|
|
Telekomunikacijsko omrežje
|
|
|
Pri vseh posegih v prostor je potrebno
upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno
pridobiti k projektnim rešitvam soglasje pristojnega operaterja, ki je
lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture.
|
|
|
V primeru, da je zaradi gradnje
komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti
prestavitev in zaščito javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče
infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in
drugih objektov, naprav in napeljav o tem v predpisanem roku obvestiti
operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in
pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti ali zaščititi.
Investitor mora pooblaščeni osebi operaterja omogočiti prisotnost in
strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor
odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo. |
|
|
Prestavitev in zaščito lahko po
dogovoru z investitorjem izvede tudi operater, ki zagotavlja elektronsko
komunikacijsko omrežje in je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in
pripadajoče infrastrukture, ali od njega pooblaščeni izvajalec.
|
|
|
Stroški prestavitve in zaščite
bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav, če investitor te gradnje ter operater, ki je lastnik javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je treba
prestaviti, s pogodbo ne določita drugače. |
|
|
Bazne postaje mobilne telefonije
|
|
|
Pred izbiro lokacije za postavitev
bazne postaje mobilne telefonije je zahtevana pridobitev strokovnega
mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema
(ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje).
|
|
|
Vročevodno in plinovodno omrežje
|
|
|
Objekti ki se gradijo ali
rekonstruirajo na območju, kjer obstajata vročevodno (ogrevalno) omrežje
ali distribucijsko plinovodno omrežje, se morajo na eno ali drugo
omrežje priključiti. |
|
|
Objekt se priključi na omrežje pod
pogoji, ki jih poda upravljalec. |
|
|
Na območju, kjer še ni takega omrežja,
se za potrebe ogrevanja objekta lahko zgradi lastna naprava, vendar na
tak način in s takim izborom goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv,
ali da bo nujna škoda najmanjša. |
|
|
Zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov
naj se nove stavbe prvenstveno priključujejo na čiste vire ogrevanja,
kot je na primer biomasa, v kolikor ni možna priključitev na plinovode
ali vročevode. |
|
|
Odlagališča in
odlaganje odpadkov |
|
|
9. člen |
|
|
Gradnja deponij komunalnih in posebnih
odpadkov se dopušča le na osnovi izvedbenega prostorskega načrta.
|
|
|
29.a člen |
|
|
Zbiranje komunalnih odpadkov iz
gospodinjstev: |
|
|
- ravnanje z odpadki mora biti urejeno
na način, ki ne ogroža zdravja ljudi, |
|
|
- vsak objekt mora biti vključen v
organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov,
|
|
|
- odpadki se zbirajo v posebnih posodah
(smetnjakih) in morajo biti ločeni po vrsti in/ali izvoru, |
|
|
- mesta za smetnjake morajo biti
določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran
dostop komunalni službi. |
|
|
Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij
(ekološki otoki): |
|
|
- zahtevana je ustrezna oddaljenost ob
bivalnih objektov, |
|
|
- njihova lokacija mora ustrezati
pogojem neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja
teh vozil, |
|
|
- podana mora biti možnost priključka
na električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z
videokamero), |
|
|
- zaželena je voda za pranje in
odvodnja nastalih odpadnih vod. |
|
|
Organske odpadke iz gospodinjstev in
kmetijskih gospodarstev je treba v čim večji meri kompostirati oziroma
odlagati v ločene posode za biološko razgradljive odpadke, če ta možnost
obstaja. |
|
|
5. DRUGI
POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO |
|
|
PREDVIDENIH
PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR |
|
|
Posebno zahtevni
posegi v prostor in |
|
|
pomembnejši posegi
v prostor na občutljivejših območjih |
|
|
30. člen |
|
|
Če so posegi v prostor tako zahtevni
ali če se pripravljajo tako pomembni posegi v prostor na občutljivih
območjih, da je potrebno sodelovanje in odločanje širše družbene
skupnosti, se ti posegi ne morejo izvajati le na osnovi PUP, temveč se
morajo merila in pogoji za nameravane posege v prostor obdelati z
izvedbenim prostorskim načrtom. |
|
|
Izvedbeni
prostorski načrt se mora izdelati: |
|
|
- za kompleksno
graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselij; |
|
|
- za večjo
preobrazbo prostora ali |
|
|
za posege, ki
pomenijo večjo ekološko obremenitev okolja; |
|
|
- če naravne ali
ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo, da se za posege
na obravnavanem območju pripravijo izčrpnejše in zahtevnejše strokovne
podlage; |
|
|
- če se na
obravnavanem območju intenzivneje prepletajo različni interesi glede
dejavnosti in namenske rabe prostora. |
|
|
Posebni sanitarni
pogoji |
|
|
31. člen |
|
|
Gradnje določenih vrst objektov in
naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri
škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno
dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje
zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj. |
|
|
skladu z določili veljavnega predpisa o
higieni živil, mora biti dostop do živilskega obrata in funkcionalnega
zemljišča objekta obdelan in urejen tako, da je preprečeno zaostajanje
meteorne vode na površini in omogočeno higiensko vzdrževanje; živilski
obrati in njihova okolica morajo biti čisti in dobro vzdrževani, okolica
pa protiprašno urejena. |
|
|
Obstoječe objekte in naprave, katerih
emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo
lastniki sanirati. |
|
|
Gnojne in gnojnične jame se dopušča
graditi le v nepropustni izvedbi in brez odtoka v teren. Obdelava
gnojevke v lagunah se ne dopušča. |
|
|
Objekti za rejo živali morajo imeti
urejena gnojišča ter tla hlevov v vodotesni obliki, brez nekontroliranih
odtokov v tla. Gnojišča naj bodo po možnosti pokrita, izcedne vode iz
gnojišč pa se morajo zbirati v vodotesnih gnojničnih jamah. |
|
|
Pri hlevih na gnojevko je treba
vgraditi naprave za učinkovito aeriranje (prezračevanje) gnojevke ter
izdelati program za učinkovito aeriranje gnojevke tako, da se v zadostni
meri zagotovi oksidacija komponent v gnojevki, ki povzroča smrad.
|
|
|
Za zmanjševanje emisij neprijetnih
vonjav v okolje je treba hleve za gojenje živali opremiti z ustrezno
projektiranim prisilnim prezračevanjem, ki učinkovito preprečuje
neprijetne vonjave v okolju. |
|
|
Podzemni rezervoarji za tekoča goriva,
starejši od 15 let, se morajo glede na oljetesnost sanirati najkasneje
v roku enega leta po preteku te starosti. |
|
|
Posebni pogoji za
varstvo pred hrupom |
|
|
31.a člen |
|
|
Gradnje določenih vrst objektov in
naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri
škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno
dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje
zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj. |
|
|
Stanovanjska in proizvodna oziroma
obrtna območja ob cestah je potrebno zaščititi pred prekomernim hrupom.
Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi projektnih
dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih
protihrupnih ukrepov. |
|
|
Objekti obrtnih in proizvodnih
dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno
v smeri stanovanjskih območij. |
|
|
Za vire hrupa je treba pred začetkom
gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za hrup, če to zahteva
zakonodaja na področju varstva okolja. |
|
|
V času gradnje je treba z ustreznimi
omilitvenimi ukrepi, kot so izbira gradbenih strojev z nižjo zvočno
močjo, prilagoditvijo dolžine časa obratovanja posameznega gradbenega
stroja in postavitvijo gradbiščne ograje preprečiti preseganje zakonsko
dovoljenih mejnih ravni hrupa za posamezna obdobja dneva. |
|
|
V kolikor upravljalci hrupnih
infrastrukturnih objektov dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih,
morajo objekti biti izvedeni tako, da je zdravje ljudi v teh objektih
varovano pred čezmernim hrupom. |
|
|
Druge določbe,
povzete iz elaborata: Okoljsko poročilo |
|
|
31.b člen |
|
|
Obseg posamezne dejavnosti (prag
posega) določa veljavni predpis, ki govori o vrstah posegov v okolje, za
katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Poseg nad navedenim
pragom se dopušča ob predhodni izvedbi presoje vplivov na okolje.
|
|
|
V Občini Juršinci je potrebno za
naslednje vrste posegov, če presežejo v veljavnem predpisu navedeni
prag, izvesti presojo vplivov na okolje: |
|
|
- kmetijske operacije - melioracije
kmetijskih zemljišč, |
|
|
- gradnja objektov za urejanje vodnega
režima z namenom zagotavljanja obrambe pred poplavami in erozijo,
varstva vodnih količin in zalog, varstva kakovosti voda in zadrževanje
naravnih vodotokov, |
|
|
- obnova in vzdrževanje ribnikov in
ribogojnic, |
|
|
- ureditev obor za živino in divjad,
|
|
|
- premagovanje višinskih razlik z
brežinami, izjemoma z opornimi zidovi. |
|
|
Vsa kmetijska gospodarstva z več kot 5
glav velike živine (GVŽ) morajo imeti izdelan gnojilni načrt.
|
|
|
Na kmetiji lahko redijo le toliko
živali, kolikor imajo na razpolago površin za uporabo živinskega
gnojila, ki nastaja pri reji, da dovoljeni letni vnosi dušika v tla ne
bodo preseženi. |
|
|
Za izpuščanje emisij snovi v atmosfero
je treba pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD),
če to zahteva zakonodaja. |
|
|
Emisije hladiv v okolje iz hladilnih
naprav je treba zmanjševati z gradnjo tesnih naprav in nadzorovanim
vzdrževanjem hladilnih naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi,
zaradi preprečevanja izpuščanja ozonu škodljivih snovi. |
|
|
Omilitveni ukrepi
na varovanem območju |
|
|
oziroma na območju
Natura 2000 Juršinci (pSCI SI3000144) |
|
|
31.c člen |
|
|
Na varovanem območju oziroma na območju
Natura 2000 Juršinci (pSCI SI3000144), so omilitveni ukrepi, ki jih je
treba izvesti, - da je izvedba nameravanega plana oziroma posega možna
in ne bo povzročala okoljskih problemov - naslednji: |
|
|
- gozd in gozdni rob se ohranita v
obstoječih površinah. Gozdna območja naj ohranijo mozaično strukturo (10
% jas, 10 % debeljakov, ostalo gospodarski gozd). Podrast se ohrani v
celoti, prav tako se ohrani vegetacija okoli ribnikov (grmovnice in
posamezna drevesa). Predvsem se ohranijo starejši visokodebelni
sadovnjaki, žive meje, ribniki in obstoječe poti, zaradi ohranitve
prehranjevalnih habitatov in linijskih objektov za vrsto navadni
netopir; |
|
|
- v gozd in gozdni rob se ne posega z
gradbenimi stroji, na območje pa se ne odlaga gradbenih in drugih
odpadkov. Na območju urejanja P4-R3 pokopališče Juršinci se ne posega v
širini 2 m od roba gozda proti travniku; |
|
|
- na območju urejanja P4-R3 pokopališče
Juršinci je v obstoječem stanju javna razsvetljava s svetilkami, ki
svetijo v vse smeri. Vsa novo zgrajena javna razsvetljava mora biti
izvedena z okolju prijaznimi svetilkami (svetilke, ki osvetljujejo le
talne površine in ne osvetljujejo neba in širše okolice; žarnice z rdečo
in rumeno svetlobo brez ultravijolične (UV) svetlobe; neprodušna, da se
vanjo ne morejo ujeti žuželke). Sistem osvetljevanja naj bo načrtovan
tako, da se luči vklapljajo in izklapljajo z uporabo senzorjev za
samodejni vklop in izklop svetil. Pri izvajanju posega je priporočena
tudi zamenjava obstoječe razsvetljave z okolju prijaznimi svetilkami. Na
preostalih območjih urejanja se ne namešča nove javne razsvetljave,
oziroma se jo namešča po potrebi, mora pa zadostiti v tej alineji
navedenim pogojem; |
|
|
- čas izvajanja posegov, opravljanja
dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim
ciklom živali tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne
sovpada oziroma da v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko
potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času
razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali
slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; |
|
|
- čas izvajanja posegov, opravljanja
dejavnosti in drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim
ciklom rastlin tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali
druge oblike razmnoževanja; |
|
|
- čas izvajanja gradbenih del se omeji
na čas dnevne svetlobe; |
|
|
- če se bo pri izgradnji farme
(hlevskega objekta) uporabljajo uporabljalo za ostrešja in in fasade
tudi lesene dele, se le-ti ne smejo zaščititi s premaznimi sredstvi,
škodljivimi za sesalce; |
|
|
- na kmetijskih površinah naj se omeji
uporaba insekticidov, ki škodujejo talnim žuželkam in ličinkam metuljev;
|
|
|
- na novih območjih urejanja se ohranja
avtohtone rastlinske in živalske vrste oziroma se na območja posegov ne
vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst in gensko spremenjenih
organizmov. Na območju urejanja P4-R3 (pokopališče in parkirišče) je
dovoljena uporaba tudi neavtohtonih rastlin za parkovne zasaditve.
|
|
|
Posebni
protipožarni pogoji |
|
|
32. člen |
|
|
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih
ureditev je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih ali novih industrijskih
objektov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi
območji. Zato morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti
oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni
pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. |
|
|
Za specifično požarno bolj obremenjene
objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni
tehnični predpisi. |
|
|
Rezervoarje za kurilno olje se dopušča
praviloma vgrajevati le v stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v
posebej za to zgrajene objekte. |
|
|
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin,
s priključkom na objekt, se mora postaviti v skladu s predpisi, ki
urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s
pogoji dobavitelja. |
|
|
Strelovodna naprava: če je tako
določeno s posebnimi predpisi, mora biti celoten objekt zaščiten proti
atmosferski elektriki. Po objektu morajo biti nameščeni lovilni vodi ter
skupno ozemljilo; na njega naj bodo povezane vse kovinske mase na
objektu. |
|
|
Posebni geološki
pogoji |
|
|
33. člen |
|
|
Za novogradnje na gričevnatih območjih
ali nasutih zemljiščih se morajo pridobiti predhodni geotehnični pogoji.
|
|
|
Na območjih nestabilnih - plazovitih
tal je nedopustno poseganje v teren brez predhodnega mnenja
pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o ustreznosti posega in opredeli
dopusten način posega v nestabilna tla. |
|
|
Pri vseh posegih graditve ali druge
dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje
nasutij za infrastrukturne objekte in naprave ter podobno), je potrebno
predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in
načrtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale
na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost
in trdnost temeljnih tal pod njimi. |
|
|
Glede na stopnjo potresne ogroženosti
morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
|
|
|
Pogoji za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
34. člen |
|
|
Gradnje in prostorske ureditve morajo
biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik in premoženja
ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v
primeru nesreč. |
|
|
Pri gradnjah in drugih posegih v
prostor v poplavnih območjih mora upravni organ za urejanje prostora
investitorja opozoriti na možne nevarnosti. |
|
|
Strešina na območju stavbe, ki meji na
javno površino, mora biti opremljena s snegobrani. |
|
|
Za preprečevanje razlitja poplavnih
voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti in objektov pred
naravnimi in drugimi nesrečami, so dopustne gradnje nasipov ter ostali
posegi in ureditve ter gradnja objektov za izboljšanje razmer.
|
|
|
V poplavnih, hudourniških, erozijskih,
plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, gradnje
infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s
svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. |
|
|
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko
učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
|
|
|
Izvedbeni prostorski akt mora imeti
grafično prilogo z izdelanimi erozijskimi območji in žarišči.
|
|
|
Obramba in zaščita
|
|
|
35. člen |
|
|
Pri kompleksnem urejanju naselij,
industrijskih con in drugih območij, v katerih se pogosto zadržuje večje
število ljudi, pri gradnji in urejanju okolja večstanovanjskih, javnih,
proizvodnih in drugih objektov, v katerih se pogosto zadržuje večje
število ljudi, ter pri urejanju drugih objektov in naprav ter pri
posegih v prostor, pomembnih za obrambo in zaščito, se morajo upoštevati
pogoji upravnega organa, pristojnega za obrambo. |
|
|
Omejitve v zvezi z
varnostjo zračne plovbe |
|
|
36. člen |
|
|
Območje Občine Juršinci spada med
območje, v katerem se ovire za zračni promet štejejo: |
|
|
- med ovire v coni letališča štejejo
objekti, inštalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena,
kakor tudi poglobitev terena za ceste, kanale in podobno; |
|
|
- zunaj cone letališča štejejo za
ovire: |
|
|
- v krogu s polmerom 10 kilometrov od
referenčne točke letališča - objekti, inštalacije in naprave, ki so
višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu,
ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;
|
|
|
- objekti, inštalacije in naprave, ki
se nahajajo izven kroga s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke
letališča, in ki s višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali
umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več
kot 100 metrov; |
|
|
- vsi objekti, instalacije in naprave,
ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni
objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75
metrov; |
|
|
- za ovire pod zračnimi potmi štejejo
objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za
najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih
cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
|
Pri graditvi, postavljanju in
zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost
zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje
Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo, k lokaciji
oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
Deponija plodne
zemlje |
|
|
37. člen |
|
|
Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi
gradenj oziroma drugih posegov v prostor, se mora deponirati pod pogoji
posebnega občinskega predpisa. |
|
|
Omogočanje
dostopnosti funkcionalno oviranim osebam |
|
|
38. člen |
|
|
Pri gradnji in prenovi javnih objektov
se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke. |
|
|
Pri gradnji in prenovi pločnikov se
morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih prek cest in na
parkirišča tako, da je omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi
vozički. |
|
|
Isti pogoj velja tudi za gradnje in
prenove prehodov za pešce na višje nivoje. |
|
|
Merila za
določanje pomožnih objektov |
|
|
39. člen |
|
|
Pomožni objekti se določajo s posebnim
predpisom in se dopuščajo graditi le pod pogoji tega predpisa in tega
odloka. |
|
|
Pomožni objekti po tem odloku so
enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez
gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, 100/05).
|
|
|
Pomožni objekti so vse stavbe in
objekti na gradbeni parceli, ki ustrezajo merilom enostavnega objekta.
|
|
|
Urejanje površin
za ljubiteljsko obdelavo - vrtičkarstvo |
|
|
39.a člen |
|
|
Urejanje površin za ljubiteljsko
obdelavo ni dovoljeno na: |
|
|
- kmetijskih površinah, ki so trajno
namenjene kmetijski proizvodnji (območje najboljših kmetijskih
zemljišč), |
|
|
- površinah, ki so zavarovane zaradi
varstva narave in varstva kulturne dediščine oziroma namenjene parkovni
ureditvi. |
|
|
Površine za vrtičkarstvo je možno
urejati: |
|
|
- na kmetijskih zemljiščih nižjih
kategorij; |
|
|
- na zemljiščih, ki so v zaraščanju;
|
|
|
- začasno na zemljiščih, predvidenih za
gradnjo oziroma druge posege v prostor. |
|
|
Velikost posameznih parcel ne sme
presegati 200 m2. |
|
|
Za shranjevanje orodja je dovoljena
gradnja lop, pri čemer tlorisna velikost ne sme presegati 4 m2; z
lociranjem in oblikovanjem le-teh pa mora soglašati Služba mestnega
arhitekta. Območje je dovoljeno opremiti z vodovodnim omrežjem.
Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno, možna je
zasaditev žive meje do višine 0,60 m. |
|
|
Merila za
določanje gradbenih parcel |
|
|
40. člen |
|
|
Gradbena parcela je stavbno zemljišče,
na katerem stoji oziroma je predviden objekt ali naprava in stavbno
zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo - funkcionalno zemljišče.
|
|
|
Funkcionalno zemljišče predstavljajo
dvorišča, dostopi in dovozi k objektu ali napravi, parkirišča,
zemljišče, ki je nujno potrebno za dostop pri vzdrževanju in
popravljanju objekta ali naprave, in podobno. |
|
|
Gradbene parcele za predvidene objekte
ali naprave se določajo na osnovi: |
|
|
- velikosti in oblike objekta ali
naprave; |
|
|
- namena, predvidenih dostopov in
dovozov do objekta ali naprave; |
|
|
- oblikovanosti terena in lege ter
gabaritov sosednjih objektov; |
|
|
- velikosti in oblike zemljiških
parcel, na katerih naj bi se zgradil objekt ali naprava. |
|
|
Nova gradbena parcela mora biti velika: |
|
|
- za stanovanjske hiše najmanj 500 m2,
|
|
|
- za atrijske in vrstne hiše najmanj
250 m2, |
|
|
- za vinske kleti in počitniške hišice
najmanj 150 m2, |
|
|
- za pomožne objekte najmanj dvojna
tlorisna površina objektov. |
|
|
Delitev in združevanje parcel za
oblikovanje novih gradbenih parcel so dopustni, kadar se lahko s
parcelacijo oblikuje več takih gradbenih parcel, ki so primerne za
gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop. |
|
|
Rušitev objektov
|
|
|
41. člen |
|
|
Za rušitev vseh objektov, razen tistih,
ki jih je možno odstraniti na podlagi izdane oziroma pridobljene
lokacijske informacije, si je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
|
|
|
Gradbene odpadke, ki bodo v času
rušenja nastajali, je treba na izvoru zbirati po vrstah odpadkov ter jih
predajati predvsem pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem zaradi
njihove ponovne uporabe, če to ne bo mogoče, pa pooblaščenim
odstranjevalcem gradbenih odpadkov. |
|
|
Pred rušenjem je treba iz objektov
odstraniti vse nevarne snovi in odpadke in jih na gradbišču do odvoza
hraniti tako, da ne bodo ogrožena tla oziroma podzemna voda. Nevarne
snovi in odpadke je treba skladiščiti in uporabljati na takšen način, da
ne bodo vir onesnaževanja za tla, podzemne vode, kanalizacijo ali
površinske vode, kar se zagotavlja s skladiščenjem v ustrezno izvedenih
skladiščih za nevarne snovi. |
|
|
Služba mestnega
arhitekta |
|
|
42. člen |
|
|
Za strokovno pomoč upravnim organom pri
presoji urbanistične oziroma arhitekturne problematike ter za
svetovanje investitorjem ustanovljena Služba mestnega arhitekta podaja
svoje mnenje: |
|
|
- ob primerih, navedenih v prejšnjih
členih, tudi |
|
|
- v primerih drobne urbanistične
oziroma arhitektonske problematike na območju PUP, kot so primernost
barve fasade, barve in oblike oken, kritine, drobne urbane opreme,
zunanje ureditve itd., |
|
|
- pri ugotavljanju skladnosti gradbeno
tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z zahtevanimi
lokacijskimi pogoji ter |
|
|
- v drugih primerih, ko je potrebna
strokovna presoja (razen v primerih, kadar je objekt že izveden; takrat
Služba mestnega arhitekta ne more podati z 19. členom tega odloka
predpisanega mnenja k idejni rešitvi). |
|
|
III PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
43. člen |
|
|
Sanirati se mora
vire: |
|
|
- žarišč naravnih
procesov, |
|
|
- prekomernega
hrupa, |
|
|
- škodljivih
zračnih emisij, |
|
|
- škodljivih
emisij v podtalnico in vodne površine, |
|
|
- prevelikih
smradnih emisij ter |
|
|
- emisij v zemljo:
|
|
|
določene vrste
proizvodnje, |
|
|
večje kotlovnice,
|
|
|
prometnejše ceste,
|
|
|
disko klube,
|
|
|
rekreacijske
objekte, |
|
|
večje hleve,
|
|
|
odlagališča
odpadkov, |
|
|
kanalizacije brez
čistilnih naprav, |
|
|
neustrezne
greznice in gnojišča |
|
|
in podobno.
|
|
|
43.a člen |
|
|
V vplivnem območju pri kapeli na
Aleluji (kulturna dediščina - predlog 610016) je potrebno v sklopu
rekonstrukcij ali novogradenj sanirati neustrezno oblikovan objekt.
|
|
|
44. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve sprememb PUP
prenehajo veljati že realizirani izvedbeni prostorski akti. |
|
|
45. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
izvajajo pristojne inšpekcijske službe.". |
|
|
46. člen |
|
|
Ta odlok prične
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
|
|
|
|
|
|
Številka
350-0007/2007-3 |
|
|
Datum 27.7.2007
|
|
|
|
|
|
Župan
Občine Juršinci |
|
|
Alojz KAUČIČ |
|