Na podlagi
21., 29. in 61. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl.
US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl.
US, 40/12 – ZUJF), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A,
70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 – odl. US,
92/13), 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN,
57/11),
Zakona
o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/11 – odl.
US, 21/13, 111/13),
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni
list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13), 3. člena
Odloka o
gospodarskih javnih službah v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 34/09,
26/10, 90/12, 92/13) ter 9. in 18. člena
Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet Občine Tržič na 30. redni
seji dne 22. 5. 2014 sprejel |
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
Občine Tržič |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok
določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu – javna služba) na
območju Občine Tržič, obveznosti Občine Tržič (v nadaljevanju – Občina)
in izvajalca javne službe pri opravljanju javne službe, pravice in
obveznosti uporabnikov ter standarde komunalne opremljenosti, ki morajo
biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. |
2. člen |
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1.
izvajalec javne službe je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična
oseba, ali občinski režijski obrat, ki ga Občina na predpisan način
izbere za izvajalca javne službe na območju Občine, in ki izvaja javno
službo na podlagi tega odloka in predpisov, ki urejajo javno službo,
|
2.
uporabniki javne službe (v nadaljevanju – uporabnik) so lastniki ter
uporabniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in
upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne
službe, |
3.
komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju
gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju,
pranju in drugih gospodinjskih opravilih; komunalna odpadna voda je tudi
odpadna voda, ki: |
– nastaja
v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in
sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, ali |
– nastaja
kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi
dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko
odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi
v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan,
njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi
njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od
onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin
onesnaževal, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, |
4.
padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih
padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen
odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo,
skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih
površin ob teh objektih in napravah, |
5.
industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji,
obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku
ni podobna komunalni odpadni vodi; industrijska odpadna voda je tudi:
|
– odpadna
voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti, |
– mešanica
industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z
obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na
območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku
odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode, |
– odpadna
voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo,
skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih
površin ob teh objektih in napravah, ter |
– hladilna
odpadna voda, |
6.
komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode
ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali
padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno
onesnaženost, |
7. mala
komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode
z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v
kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z
biološko razgradnjo na način, določen v predpisu, ki ureja emisije snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
|
8.
obstoječa greznica je pretočna greznica, ki je obratovala na dan 10. 11.
2007, |
9.
pretočna greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne
odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega
prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode,
obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje
običajno z infiltracijo v zemljo, |
10.
nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno
odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje
oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo, |
11.
populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za
obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v
nadaljnjem besedilu: BPK(5)). 1 PE je enak 60 g BPK(5) na dan,
|
12.
neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic ter
malih komunalnih čistilnih naprav in blato, ki nastane pri čiščenju
komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi,
|
13.
obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali
skupne čistilne naprave, ki jo v okviru javne službe izvaja izvajalec
javne službe; za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata,
ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, s
katerimi se doseže: |
–
izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu, v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
kmetijstvu, ali |
–
izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v
skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; |
obdelava
blata je tudi obdelava delno obdelanega blata, ki nastane po obdelavi
neobdelanega blata (na primer nadaljnja obdelava po dehidraciji, sušenju
in podobno), če zanj izvajalec javne službe zagotavlja nadaljnjo
obdelavo v okviru javne službe na območju druge komunalne ali skupne
čistilne naprave, |
14.
območje izvajanja javne službe je območje celotne Občine ali njenega
dela, za katero morata biti v skladu s tem odlokom in v skladu s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode, določena način in obseg izvajanja javne službe,
|
15. javna
površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega
pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
|
16.
kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po
katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od
nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali
z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin
objektov, |
17. javna
kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje
to kanalizacijo, ki jo zagotavlja Občina, in ki je kot javna
infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju javne službe,
|
18.
interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni
odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno
kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno
čistilno napravo, |
19.
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do
vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na
javno kanalizacijo, če pa revizijskega jaška ni na parceli, na kateri
stoji stavba, pa kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene
stavbe, |
20.
primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki
sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v
takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne
odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih
omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje
industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju
takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni
napravi, |
21.
sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob,
črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni
odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem
delu, zaključi pa se v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na
primarno kanalizacijsko omrežje, |
22. javni
kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali
sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne
službe in ga upravlja en izvajalec javne službe; iztok iz javnega
kanalizacijskega sistema je njegov končni iztok ali navezava na drug
javni kanalizacijski sistem, |
23.
upravljavec javne kanalizacije je izvajalec javne službe, ki upravlja z
javnim kanalizacijskim sistemom, |
24.
upravljanje po tem odloku pomeni izvajanje gospodarske javne službe in
ne pomeni upravljanje stvarnega premoženja v smislu zakona in
podzakonskih aktov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in
občin, |
25.
območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
|
26.
posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe,
vendar jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture,
namenjene odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
|
(2) Izrazi
v tem odloku, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku tega člena, imajo
enake pomene kot so določeni v predpisih, ki urejajo odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode. |
(3) V
primeru sprememb predpisov, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode, imajo izrazi iz prvega odstavka tega člena enak pomen, kot
po vsakokratno veljavnih predpisih. |
II.
STANDARDI OPREMLJENOSTI |
3. člen |
(območja
poselitve, ki so opremljena z javno kanalizacijo) |
(1)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju poselitve, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati neposredno v javno
kanalizacijo. |
(2)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju poselitve, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, se lahko izjemoma odvaja v malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki jo
zagotavlja Občina in upravlja izvajalec javne službe, če so za takšno
izjemo izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode. |
(3)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju poselitve, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, se lahko izjemoma odvaja v nepretočno
greznico, ki jo zagotavlja Občina in upravlja izvajalec javne službe, če
so za takšno izjemo izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
4. člen |
(stavbe
izven območja poselitve) |
(1)
Lastniki stavb, katere so izven območja poselitve, pa zanje ne obstaja
dolžnost priključitve na javno kanalizacijo v skladu s tretjim odstavkom
tega člena, morajo za te stavbe zagotoviti odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
njen lastnik oziroma upravljavec pa mora zagotoviti prevzem blata z
uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe. |
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek, lahko lastniki stavb, katere so izven
območja poselitve, pa zanje ne obstaja dolžnost priključitve na javno
kanalizacijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena, komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v stavbi ali stavbah, izjemoma zbirajo v nepretočni
greznici, če je skupna obremenitev zaradi odvajanja odpadne vode iz
stavb manjša od 50 PE in če so za takšno izjemo: |
–
izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in |
– če je
letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana
na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za
priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša
od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad
nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče
brez naprav za prečrpavanje, njen lastnik oziroma upravljavec pa mora
zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo
storitev javne službe pri izvajalcu javne službe. |
(3)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, ki leži izven območja
poselitve, pa je to območje poselitve opremljeno z javno kanalizacijo,
se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo, če je letna
obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m
dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na
javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode
iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za
prečrpavanje. |
5. člen |
(nestanovanjske stavbe izven območja poselitve) |
Komunalna
odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, katere so izven območja
poselitve, se lahko odvaja v malo komunalno čistilno napravo z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije
in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih
stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen lastnik oziroma
upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne
službe pri izvajalcu javne službe. |
6. člen |
(dopustnost uporabe obstoječih greznic na območjih poselitve ter izven
območij poselitve) |
(1) Ne
glede na 3., 4. in 5. člen tega odloka, lahko lastnik obstoječe stavbe
do izgradnje javne kanalizacije, vendar najpozneje do izteka rokov za
izpolnitev zahtev v zvezi s standardom opremljenosti, ki so določeni v
predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav in v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (v
nadaljevanju – roki za izpolnitev zahtev v zvezi s standardom
opremljenosti), komunalno odpadno vodo odvaja v obstoječo greznico, če
lastnik oziroma upravljavec obstoječe greznice zagotavlja njeno
praznjenje z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe.
|
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek tega člena lahko lastnik stavbe na območju
poselitve ali njegovem delu, kjer je javna kanalizacija že zgrajena,
komunalno odpadno vodo odvaja v obstoječo greznico, če je podan kateri
od razlogov, ki so določeni v drugem odstavku 18. člena tega odloka,
vendar le toliko časa, dokler razlog za dopustnost uporabe obstoječe
greznice, odpade, a najkasneje do izteka rokov za izpolnitev zahtev v
zvezi s standardom opremljenosti. Lastnik oziroma upravljavec obstoječe
greznice mora zagotavljati njeno praznjenje z uporabo storitev javne
službe pri izvajalcu javne službe. |
7. člen |
(dopustnost gradnje in uporabe malih komunalnih čistilnih naprav na
območjih poselitve) |
(1) Do
izgradnje javne kanalizacije, vendar najpozneje do rokov za izpolnitev
zahtev v zvezi s standardom opremljenosti, je, ne glede na 3., 4. in 5.
člen tega odloka, komunalno odpadno vodo iz stavb dovoljeno čistiti v
mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tudi
na območjih poselitve, kjer je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
predvidena izgradnja javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno
kanalizacijo pa ne poteka hkrati z gradnjo stavbe. |
(2) Ne
glede na rok, do katerega je po prejšnjem odstavku tega člena dopustna
gradnja in uporaba malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, lahko lastnik stavbe na območju poselitve ali njegovem
delu, kjer je javna kanalizacija zgrajena, komunalno odpadno vodo čisti
v mali komunalni čistilni napravi, z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če
je podan kateri od razlogov, ki so določeni v drugem odstavku 18. člena
tega odloka, vendar le toliko časa, dokler razlog za dopustnost uporabe
takšne male komunalne čistilne naprave, odpade. |
(3) Za
malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora
njen lastnik oziroma njen upravljavec, v primeru iz prvega ali drugega
odstavka tega člena, zagotavljati prevzem blata iz nje, njegovo obdelavo
na komunalni ali skupni čistilni napravi ter prve meritve in obratovalni
monitoring ali izdelavo ocene njenega obratovanja z uporabo storitev
javne službe pri izvajalcu javne službe. |
8. člen |
(dopustnost gradnje in uporabe nepretočnih greznic na območjih
poselitve) |
(1) Do
izgradnje javne kanalizacije ali najpozneje do rokov za izpolnitev
zahtev v zvezi s standardom opremljenosti je ne glede na 3., 4. in 5.
člen tega odloka, komunalno odpadno vodo iz stavb dovoljeno zbirati v
nepretočni greznici tudi na območjih poselitve, kjer je v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav, predvidena izgradnja javne kanalizacije,
opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka hkrati z gradnjo
stavbe, če je skupna obremenitev, ki se zbira v nepretočni greznici,
manjša od 50 PE in če: |
– so
izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in |
– če je
letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana
na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za
priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša
od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad
nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče
brez naprav za prečrpavanje, njen lastnik oziroma upravljavec pa mora
zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo
storitev javne službe pri izvajalcu javne službe. |
(2) Ne
glede na rok, do katerega je po prejšnjem odstavku tega člena dopustna
gradnja in uporaba nepretočnih greznic, lahko lastnik stavbe na območju
poselitve ali njegovem delu, kjer je javna kanalizacija zgrajena,
komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, če je podan kateri
od razlogov, ki so določeni v drugem odstavku 18. člena tega odloka,
vendar le toliko časa, dokler razlog za dopustnost uporabe nepretočne
greznice, odpade. |
(3) Za
nepretočno greznico, mora njen lastnik oziroma njen upravljavec, v
primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena, zagotavljati prevzem
celotne količine komunalne odpadne vode in neobdelanega blata ter
obdelavo neobdelanega blata z uporabo storitev javne službe pri
izvajalcu javne službe. |
III. JAVNA
SLUŽBA IN POSEBNE STORITVE |
9. člen |
(naloge
javne službe in posebne storitve) |
(1) Javna
služba obsega naslednje naloge: |
1.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
2. prevzem
komunalne odpadne vode in blata iz obstoječih greznic, nepretočnih
greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, |
3.
čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje točke
na komunalni ali skupni čistilni napravi, |
4.
zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali
izdelave ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave,
|
5.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin ali streh. |
(2)
Posebne storitve so: |
1.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in |
2.
odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo. |
(3)
Izvajalec javne službe mora na območju poselitve ali njegovem delu, ki
je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati izvajanje posebnih
storitev, če proste zmogljivosti javne kanalizacije to omogočajo.
|
(4)
Izvajalec javne službe ima za izvajanje posebnih storitev pravico
uporabe javne kanalizacije, vendar le v okviru prostih zmogljivosti
javne kanalizacije. |
10. člen |
(način
izvajanja javne službe in posebnih storitev) |
(1) Občina
zagotavlja izvajanje storitev javne službe ter izvajanje posebnih
storitev z izvajalcem javne službe. |
(2)
Storitve javne službe na območju Občine Tržič, ki so določene v 11. in
12. členu tega odloka, razen v primeru iz 14. člena tega odloka, sme
izvajati le s strani Občine izbrani izvajalec javne službe, uporabniki
pa so dolžni storitve javne službe dopustiti in omogočiti le izbranemu
izvajalcu javne službe. |
(3) Občina
javni kanalizacijski sistem oziroma javno kanalizacijo, katere lastnik
je oziroma na kateri ima drugo stvarnopravno ali obligacijsko pravico,
prenese v upravljanje izvajalcu javne službe z njeno oddajo v najem ali
z drugačnim načinom prenosa pravice uporabe. |
IV.
OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
11. člen |
(storitve
javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo) |
(1) Kot
obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju
poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo:
|
1.
zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja
v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, |
2.
zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s
streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, |
3.
upravljati male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice iz
drugega in tretjega odstavka 3. člena tega odloka, ki obsega:
|
– prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v skladu z navodili za
obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na
tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi,
|
– prve
meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male
komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
|
– prevzem
celotne količine komunalne odpadne vode in neobdelanega blata iz
nepretočnih greznic, ko je glede na prostornino greznice to potrebno,
vendar najmanj enkrat na 6 mesecev in čiščenje odpadne vode ter obdelavo
neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni napravi.
|
(2) Kot
obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju
poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo,
uporabnik pa v skladu s 6., 7. ali 8. členom tega odloka uporablja
obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno
greznico, za te uporabnike izvajati storitve javne službe, ki so
določene v 12. členu tega odloka. |
(3) V
primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v
javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne
ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in
živali, okolje in lastnino. |
12. člen |
(storitve
javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo ter storitve javne službe izven območja poselitve) |
Kot
obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju
poselitve ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in
za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb izven območij
poselitve zagotavljati: |
1. prevzem
celotne količine neobdelanega blata iz obstoječih greznic pri
uporabniku, ko je to potrebno, vendar najmanj enkrat na tri leta in
obdelavo neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni napravi,
|
2. prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku v skladu z
navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj
enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni
čistilni napravi, |
3. prve
meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male
komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
|
4. prevzem
celotne količine komunalne odpadne vode in neobdelanega blata iz
nepretočnih greznic pri uporabniku, ko je glede na prostornino greznice
to potrebno, vendar najmanj enkrat na 6 mesecev in čiščenje odpadne vode
ter obdelavo neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni
napravi. |
13. člen |
(redne
storitve javne službe in izredne storitve) |
(1)
Uporabniku izvedbo rednih storitev javne službe iz 12. člena tega odloka
ter iz drugega odstavka 11. člena tega odloka, pri izvajalcu javne
službe ni potrebno naročati. |
(2) Redna
storitev javne službe je: |
1.
storitev javne službe iz 1. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka,
ki jo v obdobju 3 let izvajalec javne službe uporabniku izvede največ
dvakrat, |
2.
storitev javne službe iz 2. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka,
ki jo v obdobju 3 let izvajalec javne službe uporabniku izvede največ
dvakrat, |
3.
storitev javne službe iz 3. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka,
ki jo izvajalec javne službe uporabniku izvede v skladu s predpisi, ki
urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, |
4.
storitev javne službe iz 4. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka,
ki jo v obdobju 6 mesecev izvajalec javne službe uporabniku izvede
največ enkrat. |
(3) Redne
storitve izvajalec javne službe opravlja v okviru svojega poslovnega
časa. |
(4)
Izvajalec mora pred izvedbo rednih storitev javne službe uporabnika
pisno obvestiti o vrsti redne storitve, ki jo bo izvajal pri uporabniku
ter o datumu in okvirnem času izvedbe redne storitve (v nadaljevanju –
napovedan termin izvedbe redne storitve). |
(5)
Uporabnik, ki prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka, ima pravico do
enkratne prestavitve napovedanega termina izvedbe redne storitve, vendar
nov termin ne more biti kasnejši, kot en mesec po prvotno napovedanem
terminu. Uporabnik, ki želi uveljavljati pravico do enkratne prestavitve
napovedanega termina, mora izvajalcu javne službe najmanj 5 dni pred
napovedanim terminom izvedbe redne storitve posredovati pisno prošnjo za
določitev novega termina, sicer se šteje, da svoje pravice ni
uveljavljal. |
(6) V
primeru: |
1. da
uporabnik ne uveljavlja pravice iz prejšnjega odstavka tega člena
oziroma jo uveljavlja prepozno, pa zaradi svoje odsotnosti izvajalcu
javne službe ob napovedanem terminu ne omogoči izvedbo redne storitve,
ali |
2. če
uporabnik nima ustrezno pripravljenega dostopa do pokrova obstoječe
greznice, male komunalne čistilne naprave oziroma nepretočne greznice,
in zato izvajalec ob napovedanem terminu ne more izvesti praznjenja, ali
|
3. če
uporabnik izvajalcu javne službe ob napovedanem terminu ne omogoči
izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelave ocene
obratovanja za male komunalne čistilne naprave, ali |
4. če
uporabnik izvajalcu javne službe iz kakršnega koli drugega razloga ne
omogoči izvedbo redne storitve, |
je
uporabnik izvajalcu javne službe dolžan plačati vse nastale stroške
zaradi njegovega prihoda. |
(7) V
primeru, da uporabniki ob napovedanem terminu izvedbe redne storitve ali
v drugem predvidenem terminu ne omogoči izvedbe redne storitve,
izvajalec javne službe o tem obvesti pristojno občinsko inšpekcijo.
|
(8)
Izvedbo pogostejših storitev javne službe, kot je določeno v drugem
odstavku tega člena, mora uporabnik, kadar je to potrebno, naročiti pri
izvajalcu javne službe, takšne storitve pa se štejejo za izredne
storitve javne službe, ki jih mora uporabnik izvajalcu javne službe
plačati v skladu s cenikom izvajalca ter na podlagi izdanega računa za
izvedbo izredne storitve javne službe. |
14. člen |
(uporaba
blata za gnojilo v kmetijstvu) |
(1)
Dopustna je uporaba blata iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic in
malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE, ki nastaja
na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s
komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno
najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu. |
(2) V
primeru uporabe blata po prejšnjem odstavku tega člena, izvajalec javne
službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz 3.
točke prvega odstavka 12. člena tega odloka. |
(3)
Uporaba blata po prvem odstavku tega člena je dopustna samo, če lastnik
obstoječe greznice, nepretočne greznice oziroma male komunalne čistilne
naprave z zmogljivostjo do 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni
izvedbi storitve iz 3. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka,
oziroma vsako leto, predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za
gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. |
15. člen |
(obveznosti izvajalca javne službe) |
Izvajalec
javne službe je v okviru izvajanja javne službe dolžan tudi:
|
1.
upravljati z javnim kanalizacijskim sistemom, oziroma z javno
kanalizacijo, kar zajema zlasti njeno čiščenje in vzdrževanje,
|
2.
izvajati nadzor nad priključevanjem stavb na javno kanalizacijo in
skladno z veljavnimi predpisi voditi evidenco o uporabnikih oziroma
kanalizacijskih priključkih, |
3.
izvajati nadzor nad kanalizacijskimi priključki oziroma interno
kanalizacijo, kadar kanalizacijski priključek nima revizijskega jaška,
|
4.
izvajati javna pooblastila, |
5.
uporabnikom redno obračunavati storitve javne službe, posebne storitve
ter druge s predpisi določene dajatve, |
6. v
skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode: |
–
pripraviti program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode, |
– izdelati
načrt gospodarjenja z blatom, |
–
uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijo, kot tudi
uporabnikom, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic,
obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, pošiljati
pisna obvestila v zvezi z javno službo, |
– voditi
evidenco javne službe ter pripraviti in pristojnemu ministrstvu poslati
poročilo o izvajanju javne službe, |
7. javno
službo izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, |
8.
zagotoviti ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z
načrtom gospodarjenja z blatom, |
9.
izvajati ukrepe za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo, |
10.
čistiti peskolove ter lovilce olj in maščob na javnih površinah,
|
11.
izvajati vse druge naloge v skladu s tem odlokom, |
12.
izvajati vse druge naloge v skladu z vsakokratno veljavnim predpisom, ki
ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo, predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predpisom, ki
ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav in drugimi veljavnimi predpisi. |
V. JAVNA
IN ZASEBNA KANALIZACIJA |
16. člen |
(javna
kanalizacija) |
(1) Javno
kanalizacijo sestavljata primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje
ter nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave iz drugega in
tretjega odstavka 3. člena tega odloka. |
(2) Javno
kanalizacijo gradi in investicijsko vzdržuje Občina. |
(3) Z
javno kanalizacijo mora biti zagotovljeno gravitacijsko odvajanje
odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov stavbe.
|
(4) Javno
kanalizacijo lahko v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje,
na podlagi pogodbe o opremljanju, za zemljišče, na katerem pravna ali
fizična oseba (v nadaljevanju – investitor) namerava graditi, delno ali
v celoti zgradi investitor sam. |
(5) Po
izgradnji javne kanalizacije in izdaji uporabnega dovoljenja zanjo
oziroma po izvedbi njenega kvalitativnega pregleda s strani Občine, je
investitor iz prejšnjega odstavka tega člena, Občini v skladu z 42.
členom dolžan izročiti javno kanalizacijo, ki jo je zgradil na podlagi
pogodbe o opremljanju, Občina pa jo je dolžna prevzeti. |
(6)
Uporabnikom ter drugim nepooblaščenim osebam, brez soglasja izvajalca
javne službe, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne
kanalizacije. |
(7) V
varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi ali postavljati
objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti, ki
bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje
ali vzdrževanje. |
17. člen |
(zasebna
kanalizacija) |
(1)
Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, merilne naprave,
črpališča, nepretočne greznice, obstoječe greznice in male komunalne
čistilne naprave niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali
gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali
padavinska ali industrijska odpadna voda (v nadaljevanju – zasebna
kanalizacija). |
(2)
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora
zagotoviti lastnik oziroma uporabnik stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi
lasti oziroma uporabi in upravljanju. |
(3) Ne
glede na prvi odstavek tega člena se male komunalne čistilne naprave ali
nepretočne greznice iz drugega in tretjega odstavka 3. člena tega odloka
štejejo za objekte javne kanalizacije. |
(4)
Lastnik ali uporabnik zasebne kanalizacije je dolžan z objekti zasebne
kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne
vode. Objekti zasebne kanalizacije morajo biti zgrajeni tako kvalitetno
in uporabljati take tehnične rešitve, da voda pred iztokom v javno
kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izpust v javno
kanalizacijo. |
VI.
PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO |
18. člen |
(dolžnost
priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) V
skladu s 3. členom tega odloka so lastniki stavb na območju poselitve
ali na njegovem delu, kjer je javna kanalizacija zgrajena ali pa se
le-ta gradi, obnavlja ali preureja, dolžni svoje stavbe priključiti na
javno kanalizacijo, oziroma ustrezno preurediti svoje priključke na
javno kanalizacijo. |
(2) Ne
glede na prvi odstavek tega člena, priključitev stavbe na javno
kanalizacijo na območju poselitve ali njegovem delu, kjer je javna
kanalizacija zgrajena, ni obvezna, če: |
–
izvajalec javne službe ugotovi, da priključitev ni možna iz tehničnih
razlogov, |
–
obstoječa javna kanalizacija nima zadosti kapacitet za dodatno
priključitev, |
– bi bila
priključitev pravno nedopustna, |
– odpadne
vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja
za priključitev. |
(3)
Lastnik oziroma uporabnik stavbe lahko v primeru iz prejšnjega odstavka
tega člena komunalno odpadno vodo odvaja v obstoječo greznico v skladu s
6. členom, oziroma v malo komunalno čistilno napravo v skladu z 7.
členom ali v nepretočno greznico v skladu z 8. členom. |
(4) Potem,
ko razlog iz drugega odstavka tega člena, zaradi katerega stavba ni
priključena na javno kanalizacijo, odpade, je lastnik stavbe dolžan
ravnati v skladu s prvim odstavkom tega člena. |
(5)
Sprememba dimenzije kanalizacijskega priključka, njegove trase,
merilnega mesta ali izvedba dodatnega kanalizacijskega priključka, se
obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
|
(6) Za
vsako stavbo ali več stavb na isti lokaciji, ki so v lasti enega
lastnika, je praviloma dovoljen samo en kanalizacijski priključek. |
19. člen |
(postopek
priključitve na javno kanalizacijo) |
(1)
Izvajalec javne službe za priključitev stavbe na javno kanalizacijo
lastniku izda pogoje za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek v
katerem določi tudi lokacijo mesta priključitve na javno kanalizacijo.
|
(2) V
primeru obstoječe stavbe je o dolžnosti priključitve na javno
kanalizacijo izvajalec javne službe dolžan obvestiti lastnika obstoječe
stavbe ter mu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena izdati pogoje za
izdajo soglasja za kanalizacijski priključek. |
(3)
Lastnik obstoječe stavbe je dolžan zagotoviti priključitev svoje stavbe
na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev od prejema obvestila iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
(4)
Priključitev stavbe na javno kanalizacijo je dovoljena le s soglasjem
izvajalca javne službe iz 3. točke prvega odstavka 28. člena tega odloka
ter, kolikor je bila izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka za
plačilo komunalnega prispevka: |
– po
plačilu komunalnega prispevka, oziroma |
– po
plačilu prvega obroka komunalnega prispevka, če je v odločbi tako
določeno, oziroma |
– po
izvršljivosti odločbe o odmeri komunalnega prispevka. |
Pred
izvedbo priključka je izvajalec javne službe dolžan preveriti, ali je za
priključitev izpolnjen kateri od pogojev po alinejah iz prejšnjega
stavka. |
(5)
Lastnik stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo, mora
zagotoviti, da priključitev izvede za to strokovno usposobljen
izvajalec. |
(6)
Lastnik stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo, mora izvajalca
javne službe o nameravani izvedbi priključitve stavbe na javno
kanalizacijo pisno obvestiti najmanj 15 dni pred izvedbo priključitve.
|
(7)
Lastnik stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo, mora izvajalcu
javne službe pred izvedbo priključitve dopustiti pregled ustreznosti
izvedbe kanalizacijskega priključka ter nadzor nad izvedbo priključitve.
|
(8)
Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se ne sme izvesti, če:
|
–
kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu s soglasjem za
kanalizacijski priključek, |
– je
kvaliteta komunalne odpadne vode pod nivojem kvalitete, kot jo za
dopustnost njenega odvajanja v javno kanalizacijo, določajo veljavni
predpisi. |
(9)
Lastnik stavbe, iz katere se je do izgradnje javne kanalizacije
komunalna odpadna voda odvajala v obstoječo greznico, malo komunalno
čistilno napravo ali nepretočno greznico, pa se mora stavba priključiti
na javno kanalizacijo, mora na svoje stroške in pod nadzorom izvajalca
javne službe, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo ali
nepretočno greznico očistiti in odstraniti ali pa jo očistiti ter
obdržati, vendar v slednjem primeru fizično ločiti od interne ter od
javne kanalizacije. |
(10) V
primeru, kadar je ob sami gradnji javne kanalizacije zaradi njenega
poteka (trase) potrebno delno ali v celoti porušiti obstoječo greznico,
malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico ali pa kanal, ki
obstoječo stavbo povezuje z obstoječo greznico, malo komunalno čistilno
napravo ali nepretočno greznico, je obstoječo stavbo dopustno
priključiti na javno kanalizacijo tudi, če še ni izpolnjen noben od
pogojev po alinejah iz četrtega odstavka tega člena. |
(11) Po
izvedbi priključitve stavbe na javno kanalizacijo, izvajalec javne
službe lastnika stavbe oziroma uporabnika, na podlagi zapisnika o
priključitvi, vpiše v evidenco uporabnikov. |
(12)
Uporabnik s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne ali
kakršne koli druge pravice na javni kanalizaciji. |
20. člen |
(izvedba
kanalizacijskega priključka) |
(1)
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se prepreči
nastanek škode ali drugi negativni vplivi iz interne kanalizacije na
javno kanalizacijo ter obratno. |
(2) Ne
glede na tretji odstavek 16. člena tega odloka lahko izvajalec javne
službe v okviru izdaje soglasja za kanalizacijski priključek, v primeru,
ko globina odvodnega kanala javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi
neposredno odvajanje komunalne odpadne vode iz kleti stavbe, vendar na
izključno odgovornost lastnika stavbe, ki mora z vgradnjo protipovratne
lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara komunalne
odpadne vode. |
(3)
Posamezna stavba ali del stavbe, ki se zaradi neugodne lege v prostoru
nahaja pod koto dna odvodnega kanala javne kanalizacije, se mora na
javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča. |
(4) Hišno
črpališče je dolžan zgraditi in ga vzdrževati oziroma upravljati lastnik
stavbe. V večstanovanjski stavbi, ki ima upravnika, se upravljanje
hišnega črpališča izvaja skladno z določbami Stanovanjskega zakona. |
21. člen |
(revizijski jašek) |
(1) Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
javne službe omogoča preverjanje stanja v priključni cevi ter
preverjanje količine in kvalitete odpadne komunalne vode, lastniku
oziroma uporabniku stavbe pa vzdrževanje in čiščenje priključnega
cevovoda. |
(2)
Revizijski jašek mora biti v primeru novogradenj, rekonstrukcije ter
obnove stavb, kot tudi v primeru obnove kanalizacijskega priključka,
postavljen praviloma na nepremičnini lastnika stavbe ter čim bližje
javni kanalizaciji, kar izvajalec javne službe določi v izdanih pogojih
za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek. |
(3) V
primeru, če lastnik stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo,
revizijskega jaška ne more postaviti na svojo nepremičnino, mora lastnik
te stavbe, za postavitev revizijskega jaška na tuji nepremičnini,
izvajalcu javne službe predložiti dovoljenje lastnika tuje nepremičnine
za postavitev revizijskega jaška na njegovi nepremičnini, s katerim
lastnik tuje nepremičnine izvajalcu javne službe tudi dovoljuje dostop
na njegovo nepremičnino za izvajanje nadzora nad delovanjem
kanalizacijskega priključka. |
(4) V
primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je
lastnik stavbe dolžan v stavbi interno kanalizacijo urediti tako, da je
omogočeno izvajanje preverjanja, vzdrževanja in čiščenja
kanalizacijskega priključka v skladu s prvim odstavkom tega člena.
|
(5)
Lastnik oziroma uporabnik stavbe, ki je priključena na javno
kanalizacijo, mora izvajalcu javne službe po njegovi predhodni najavi
omogočiti dostop in vstop v revizijski jašek, v primeru iz prejšnjega
odstavka tega člena pa v stavbo. |
22. člen |
(samostojni in skupni kanalizacijski priključek) |
(1) Vsaka
stavba se mora na javno kanalizacijo priključiti preko svojega,
samostojnega kanalizacijskega priključka. |
(2)
Priključitev dveh ali več stavb na javno kanalizacijo preko skupnega
kanalizacijskega priključka je dopustna samo v primeru, če v postopku
izdaje soglasja za kanalizacijski priključek, izvajalec javne službe
ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali da izvedba
samostojnega kanalizacijskega priključka ni racionalna. Izvedba
priključitve dveh ali več stavb na javno kanalizacijo preko skupnega
priključka je dovoljena pod pogojem, da vsi lastniki stavb izvajalcu
javne službe v postopku izdaje soglasja za kanalizacijski priključek,
podajo pisno soglasje k takšni rešitvi. |
23. člen |
(stalni in
začasni kanalizacijski priključek) |
(1) Vsaka
stavba se mora na javno kanalizacijo priključiti s stalnim
kanalizacijskim priključkom, razen v primeru, ko je v skladu drugim
odstavkom tega člena dopusten začasni kanalizacijski priključek.
|
(2)
Začasen kanalizacijski priključek se sme izvesti le za gradbišča, javne
prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi
za pridobitev soglasja za začasni kanalizacijski priključek izvajalcu
javne službe priložiti bodisi pravnomočno gradbeno dovoljenje, kadar je
to v skladu s predpisi potrebno, bodisi prijavo prireditve, oziroma
drugo dokumentacijo, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na
javno kanalizacijo. |
(3)
Izvajalec javne službe v soglasju za začasni kanalizacijski priključek
določi dobo začasne priključitve na javno kanalizacijo, ki ne sme biti
daljša od dveh let. Dva meseca pred iztekom navedene dobe trajanja
začasnega kanalizacijskega priključka, mora izvajalec uporabnika
seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega kanalizacijskega priključka.
Izvajalec javne službe po poteku dobe začasne priključitve na javno
kanalizacijo, začasni kanalizacijski priključek na stroške uporabnika,
ukine. |
(4) V
zvezi z začasnim kanalizacijskim priključkom se smiselno uporabljajo
19., 20., 21., 22., 24. ter 25. člen tega odloka. |
24. člen |
(ukinitev
kanalizacijskega priključka) |
(1)
Ukinitev kanalizacijskega priključka je dopustna samo v primeru rušitve
stavbe, ki je priključena na javno kanalizacijo, in sicer na podlagi
vloge za ukinitev kanalizacijskega priključka, ki jo uporabnik predloži
izvajalcu javne službe. |
(2)
Ukinitev kanalizacijskega priključka sme izvesti samo izvajalec javne
službe, če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka tega člena ter če
je uporabnik poravnal vse zapadle obveznosti z naslova odvajanja in
čiščenja odpadne vode. Po ukinitvi kanalizacijskega priključka izvajalec
javne službe uporabnika izbriše iz evidence uporabnikov. |
(3)
Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka nosi lastnik stavbe. |
25. člen |
(financiranje kanalizacijskega priključka) |
Načrtovanje in gradnjo kanalizacijskega priključka ter ostalih objektov
in naprav interne kanalizacije, ki so potrebni zaradi priključitve
stavbe na javno kanalizacijo, mora na lastne stroške zagotoviti lastnik
stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo. |
VII.
PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE VODE V JAVNO KANALIZACIJO |
26. člen |
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode zaradi uporabnikove
kršitve) |
(1)
Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika, po predhodno
vročenem pisnem opozorilu, uporabniku prekine ali omeji odvajanje
odpadne vode v javno kanalizacijo ter njeno čiščenje na komunalni
čistilni napravi in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih
primerih: |
1. če
stanje zasebne kanalizacije uporabnika povzroča škodo ali motnje pri
odvajanju odpadne vode ali če povzroča škodo ali motnje v postopku
čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma škoduje ali bi lahko
škodovalo okolju ali zdravju delavcev izvajalca javne službe,
|
2. če je
kanalizacijski priključek uporabnika na javno kanalizacijo izveden brez
soglasja izvajalca javne službe ali v nasprotju z njim, |
3. če
uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli na svojo zasebno
kanalizacijo oziroma na kanalizacijski priključek priključitev stavbe
drugega lastnika, |
4. če
uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni zmogljivost
svoje zasebne kanalizacije ali nanjo priključi dodatno stavbo,
|
5. če
uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni svoj
kanalizacijski priključek, |
6. če
uporabnik izvajalcu javne službe onemogoči izvedbo meritve količin in
kvalitete odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
|
7. če
uporabnik ne plača zapadlih računov, zamudnih obresti ali drugih
stroškov, ki so posledica neplačanih računov, niti v roku 15 dni od
vročitve pisnega obvestila, da mu bo prekinjeno odvajanje odpadne vode
in/ali dobava vode iz javnega vodovoda, |
8. če
uporabnik krši omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in
čiščenjem odpadne vode, |
9. če
uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno
vodo, |
10. če
stanje zasebne kanalizacije uporabnika ogroža zdravje ali premoženje
drugih oseb. |
(2) Ukrep
iz prejšnjega odstavka tega člena se sme izvajati dokler uporabnik ne
odpravi kršitve iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(3)
Stroške ukrepa iz prvega odstavka tega člena, ponovne priključitve
uporabnikove stavbe na javno kanalizacijo in morebitne druge stroške, ki
bi nastali kot posledica izvedbe ukrepa iz prvega odstavka tega člena,
je dolžan plačati uporabnik. |
27. člen |
(izredna
prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode) |
Izvajalec
javne službe ima brez povračila škode pravico uporabnikom začasno
prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo ter
njeno čiščenje na komunalni čistilni napravi in/ali dobavo vode iz
javnega vodovoda, v naslednjih primerih: |
1. zaradi
izvajanja načrtovanih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, o čemer
mora izvajalec prizadete uporabnike o prekinitvi predhodno obvestiti,
|
2. zaradi
odprave okvar na javni kanalizaciji, |
3. zaradi
višje sile, |
4. zaradi
naravnih ali drugih nesreč. |
VIII.
JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE |
28. člen |
(javna
pooblastila) |
(1)
Izvajalec javne službe ima javno pooblastilo za: |
1.
izdajanje pogojev oziroma projektnih pogojev za priključitev stavb na
javno kanalizacijo, na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot
jo določa zakon o graditvi objektov, |
2.
izdajanje pogojev oziroma projektnih pogojev za posege v varovalnem pasu
javne kanalizacije, na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot
jo določa zakon o graditvi objektov, |
3.
izdajanje soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, oziroma za
posege v varovalni pas javne kanalizacije, na podlagi predložene
projektne dokumentacije, kot jo določa zakon o graditvi objektov,
|
4.
posredovanje informacij osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in
sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, |
5. vodenje
evidenc, potrebnih in predpisanih za potrebe izvajanja javne službe ali
posebnih storitev. |
(2) Za
izdajo soglasja za priključitev obstoječe stavbe na javno kanalizacijo
mora lastnik obstoječe stavbe izvajalcu javne službe predložiti:
|
1.
pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje ali drugo
ustrezno dokazilo, ki potrjuje legalnost gradnje stavbe, |
2. načrt
interne kanalizacije, razen za individualno stanovanjsko stavbo,
|
3. za
odvajanje industrijske odpadne vode pa tudi: |
– podatke
o količini in vrsti industrijske odpadne vode, biorazgradljivosti in
količini organskih snovi v industrijski odpadni vodi ter nevarnih snoveh
v njej, |
– program
predpisanih prvih meritev industrijske odpadne vode, |
– projekt
izvedenih del za naprave za predčiščenje industrijske odpadne vode. |
IX.
UPORABNIKI JAVNE SLUŽBE |
29. člen |
(uporabniki v stavbah z več stanovanji) |
(1)
Uporabnikom v stavbi z več stanovanji: |
– ki je na
javno kanalizacijo priključena preko istega kanalizacijskega priključka
ali |
– ki ima
skupno obstoječo greznico, skupno malo komunalno čistilno napravo ali
skupno nepretočno greznico, |
izvajalec
javne službe pošilja račune, obvestila in vse druge zadeve v zvezi z
javno službo preko njihovega upravnika, račune za izvedene storitve pa
izvajalec javne službe lahko pošilja tudi neposredno uporabnikom v
stavbi. V slednjem primeru se strošek javne službe deli med lastnike
stanovanj oziroma uporabnike stanovanj v stavbi sorazmerno. |
(2) V
primeru, da stavba iz prejšnjega odstavka nima upravnika, morajo
lastniki stanovanj izvajalcu javne službe sporočili pooblaščeno osebo za
opravljanje nalog po prejšnjem odstavku. |
30. člen |
(solidarna
odgovornost uporabnikov) |
Za
obveznosti uporabnika po tem odloku sta lastnik stavbe, dela stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta ter dejanski uporabnik oziroma posestnik
iste stavbe, istega dela stavbe oziroma istega gradbeno inženirskega
objekta, odgovorna solidarno (nerazdelno). |
31. člen |
(nastanek
razmerja med uporabnikom in izvajalcem javne službe) |
(1) Za
nastanek razmerja med uporabnikom in izvajalcem javne službe v zvezi z
izvajanjem storitev javne službe, sklepanje pogodbe ni potrebno.
|
(2)
Razmerje iz prejšnjega odstavka tega člena med uporabnikom in izvajalcem
javne službe je vzpostavljeno z vpisom uporabnika v evidenco
uporabnikov. Razmerje nastane tudi z uporabnikovo dejansko uporabo
storitev javne službe ali z dejansko uporabo javne kanalizacije. |
32. člen |
(obveznosti uporabnika na območju poselitve ali njegovem delu, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo) |
(1) Na
območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, so uporabniki dolžni zlasti naslednje: |
1. svojo
stavbo priključiti na javno kanalizacijo, in sicer v skladu s tem
odlokom, veljavnimi predpisi ter soglasjem za kanalizacijski priključek,
ki ga izda izvajalec javne službe, |
2. pred
izvedbo priključitve stavbe na javno kanalizacijo, kot tudi v primeru
spremembe interne kanalizacije, pridobiti soglasje za kanalizacijski
priključek, ki ga izda izvajalec javne službe, |
3. objekte
in naprave zasebne kanalizacije zgraditi skladno z veljavnimi predpisi
in pogoji v soglasju za kanalizacijski priključek, ki ga izda izvajalec
javne službe, |
4. redno
vzdrževati in čistiti objekte in naprave zasebne kanalizacije, zlasti
kanalizacijski priključek, |
5.
zagotavljati tehnično brezhibnost zasebne kanalizacije, zlasti
kanalizacijskega priključka, |
6. skladno
s soglasjem izvajalca javne službe spremeniti kanalizacijski priključek,
kadar je to potrebno zaradi spremembe pogojev odvajanja odpadne vode,
|
7.
izvajalcu javne službe omogočiti dostop in pregled zasebne kanalizacije
ter količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem času, tudi izven
obratovalnega časa, |
8. odpadno
vodo v javno kanalizacijo odvajati samo v količinah in kvaliteti, kot so
določene s predpisi in izdanimi soglasji, |
9. odpadno
vodo v javno kanalizacijo odvajati na način, ki ne poslabšuje pogojev
odvajanja drugih uporabnikov, |
10.
izvajalcu javne službe sporočiti vsako spremembo količine ali kvalitete
odpadne vode, skladno s predpisi, |
11.
zagotoviti ustrezno predčiščenje odpadne vode, če le-ta ni primerna za
odvajanje v javno kanalizacijo, pri čemer je pred odvajanjem v javno
kanalizacijo ni dopustno redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno,
drenažno), da bi se z redčenjem doseglo zahtevane lastnosti odpadne
vode, |
12. na
pisni poziv izvajalca javne službe posredovati podatke, potrebne za
vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne
službe oziroma posebnih storitev, |
13.
izvajalcu javne službe redno posredovati poročilo o posamičnih meritvah
v okviru obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave,
|
14. zaradi
izvajanja vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, izvajalcu javne službe
dopustiti ter omogočiti dostop do javne kanalizacije, kadar le-ta poteka
po nepremičnini uporabnika, |
15.
obveščati izvajalca javne službe o opaženih nepravilnostih in okvarah na
javni kanalizaciji, na kanalizacijskem priključku ter o vseh drugih
pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
|
16.
upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne
vode, |
17. redno
plačevati račune, ki jih v zvezi z izvajanjem javne službe ali
izvajanjem posebnih storitev izdaja izvajalec javne službe, |
18.
izvajalca javne službe pisno obveščati o spremembi naslova, lastništva
stavbe, številu oseb v stavbi in o spremembah na stavbi, ki imajo vpliv
na odvajanje odpadne vode in obračun storitev javne službe ali obračun
posebnih storitev, |
19.
urediti medsebojno delitev stroškov, kadar gre za obračun več
uporabnikom skupaj na osnovi istega kanalizacijskega priključka, in
izvajalcu javne službe posredovati ime in naslov upravnika stavbe ali
pooblaščene osebe v skladu z 29. členom tega odloka, |
20.
izpolnjevati druge obveznosti, določene s tem odlokom ter veljavnimi
predpisi. |
(2) Na
območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, je uporabnikom brez pridobljenega soglasja izvajalca javne
službe prepovedano: |
1.
posegati v kanalizacijski priključek, |
2. na
svojo zasebno kanalizacijo oziroma na kanalizacijski priključek dovoliti
priključitev stavbe drugega lastnika, |
3.
spremeniti zmogljivost svoje zasebne kanalizacije ali nanjo priključi
dodatno stavbo. |
(3) Po
prvem in drugem odstavku tega člena so dolžni ravnati tudi uporabniki na
območju izven območja poselitve, katerih stavbe so v skladu s tretjim
odstavkom 4. člena tega odloka priključene na javno kanalizacijo.
|
(4)
Uporabnik, ki ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena
ali drugimi obveznostmi po tem odloku ali drugem predpisu je odgovoren
za vso škodo, ki zaradi tega nastane. |
33. člen |
(obveznosti uporabnika na območju poselitve ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo ter obveznosti uporabnika izven območja
poselitve) |
(1) Na
območju poselitve ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo ter na območju izven območja poselitve, pa ne gre za primer
iz tretjega odstavka 32. člena tega odloka, so uporabniki dolžni zlasti
naslednje: |
1.
zgraditi objekte in naprave zasebne kanalizacije, skladno s tem odlokom,
veljavnimi predpisi ter soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe,
|
2. redno
vzdrževati in čistiti objekte in naprave zasebne kanalizacije,
|
3.
zagotavljati tehnično brezhibnost objektov in naprav zasebne
kanalizacije, |
4.
izvajalcu javne službe omogočiti dostop in pregled zasebne kanalizacije
ter pregled količine in kvalitete odpadne vode v vsakem času,
|
5.
izvajalcu javne službe omogočiti dostop do objektov zasebne kanalizacije
zaradi izvajanja javne službe, |
6.
izvajalcu javne službe omogočiti prevzem celotne količine neobdelanega
blata iz obstoječih greznic, ko je to potrebno, vendar najmanj enkrat na
tri leta in obdelavo neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni
napravi, |
7.
izvajalcu javne službe omogočiti prevzem blata iz malih komunalnih
čistilnih naprav v skladu z navodili za obratovanje male komunalne
čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo
obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi, |
8.
izvajalcu javne službe omogočiti izvedbo prvih meritev in obratovalnega
monitoringa ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne
naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in izvedbo prvih
meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda, |
9.
izvajalcu javne službe omogočiti prevzem celotne količine komunalne
odpadne vode in neobdelanega blata iz nepretočnih greznic, ko je glede
na prostornino greznice to potrebno, vendar najmanj enkrat na 6 mesecev
in čiščenje odpadne vode ter obdelavo neobdelanega blata na komunalni
ali skupni čistilni napravi, |
10. v
primeru, ko redno praznjenje ne zadošča, izvajalcu javne službe
pravočasno naročiti dodatno izredno praznjenje in odvoz blata oziroma
komunalne odpadne vode ter njuno obdelavo oziroma čiščenje na komunalni
čistilni napravi, |
11.
odpadno vodo v obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave
oziroma v nepretočne greznice odvajati samo v kvaliteti, kot je določena
s predpisi in izdanimi soglasji, |
12. na
pisni poziv izvajalca javne službe posredovati podatke, potrebne za
vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne
službe oziroma posebnih storitev, |
13.
izvajalcu javne službe redno posredovati poročilo o posamičnih meritvah
v okviru obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave,
|
14. redno
plačevati račune, ki jih v zvezi z izvajanjem javne službe ali
izvajanjem posebnih storitev izdaja izvajalec javne službe, |
15.
izvajalca javne službe pisno obveščati o spremembi naslova, lastništva
stavbe, številu oseb v stavbi in o spremembah na stavbi, ki imajo vpliv
na odvajanje odpadne vode in obračun storitev javne službe ali obračun
posebnih storitev, |
16.
urediti medsebojno delitev stroškov, kadar gre za obračun več
uporabnikom skupaj na osnovi iste obstoječe greznice, iste male
komunalne čistilne naprave ali iste nepretočne greznice, in izvajalcu
javne službe posredovati ime in naslov upravnika stavbe ali pooblaščene
osebe za potrebe v skladu z 29. členom tega odloka, |
17.
izpolnjevati druge obveznosti, določene s tem odlokom ter veljavnimi
predpisi. |
(2) Po
prvem odstavku tega člena so dolžni ravnati tudi uporabniki na območju
poselitve, ki je že opremljeno z javno kanalizacijo, pa v skladu s 6.,
7. ali 8. členom tega odloka uporabljajo obstoječo greznico, malo
komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico. |
(3)
Uporabnik, ki ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena
ali drugimi obveznostmi po tem odloku ali drugem predpisu je odgovoren
za vso škodo, ki zaradi tega nastane. |
34. člen |
(prepovedane snovi v javni kanalizaciji) |
(1) V
javno kanalizacijo je prepovedano odvajati odpadno vodo, ki povzroča
škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode in ki povzroča škodo ali
motnje v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma
škoduje ali bi lahko škodovala okolju ali zdravju delavcev izvajalca
javne službe. |
(2) V
javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati: |
1.
strupene snovi, |
2. snovi,
ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice, |
3. jedke
snovi (kisline, alkalije in soli), |
4. maščobe
ali odpadno olje, |
5. vode,
tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na material, iz katerega je
zgrajena javna kanalizacija, |
6. trdne
snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke,
trupel poginulih živali in podobno, |
7.
nerazgradljiv higienski in sanitetni material, |
8. mavec,
pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko
ali druge predmete, |
9.
radioaktivne snovi, |
10. kužne
snovi, |
11.
odpadno vodo, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v
gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih. |
(3) V
skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena so dolžni ravnati tudi
uporabniki, ki svojih stavb nimajo priključenih na javno kanalizacijo,
pač pa blato ter odpadno vodo zbirajo v obstoječih greznicah, malih
komunalnih čistilnih napravah ali nepretočnih greznicah. |
35. člen |
(odvajanje
v mešanem in ločenem sistemu javnega vodovoda) |
(1) Na
območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje
mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, v javno kanalizacijo ni
dovoljeno odvajati padavinske odpadne, kjer je to vodo možno odtekati v
ponikovalnico ali v vodotok. |
(2) Na
območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo za ločeno
odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, je prepovedano:
|
– v javno
kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, odvajati padavinsko
odpadno vodo, |
– v javno
kanalizacijo za odvajanje padavinske odpadne vode, odvajati komunalno
odpadno vodo ter industrijsko odpadno vodo. |
36. člen |
(dolžnost
obveščanja v primeru nesreč) |
O nevarnih
in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali
višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je uporabnik oziroma
povzročitelj dolžan, poleg centra za obveščanje, nemudoma obvestiti tudi
izvajalca javne službe in takoj ustrezno ukrepati. |
X. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
37. člen |
(viri
financiranja ter način določitve cene storitev javne službe) |
(1) Viri
financiranja javne službe so: |
– cena
storitev javne službe, |
– proračun
Občine, |
– drugi
viri. |
(2) Cena
storitev javne službe se določi v skladu s predpisi, ki urejajo
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
XI.
OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE |
38. člen |
(obračun
storitev javne službe) |
Storitve
javne službe se uporabnikom obračunavajo v skladu s predpisom, ki ureja
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
39. člen |
(oprostitev plačila storitev javne službe) |
Uporabnik,
ki v skladu s 14. členom tega odloka izvajalcu javne službe dokaže, da
blato uporablja za gnojilo v kmetijstvu, je v primeru, da to blato
uporablja iz male komunalne čistilne naprav, dolžan plačevati le
storitev iz 3. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka, v primeru,
da blato za gnojilo v kmetijstvu uporablja iz obstoječe greznice ali iz
nepretočne greznice, pa je v celoti oproščen plačila storitev javne
službe. |
40. člen |
(dolžnost
plačila storitev javne službe) |
(1)
Uporabnik je dolžan račun, ki mu ga izvajalec javne službe izda za
opravljeno storitev javne službe, plačati v roku, navedenem na računu in
priloženi položnici. |
(2)
Uporabnik ima v roku osmih dni pravico do ugovora na račun iz prejšnjega
odstavka, ki ga pisno poda izvajalcu javne službe, ki je račun izdal.
Izvajalec javne službe je uporabniku na njegov ugovor zoper izdan račun
dolžan pisno odgovoriti v petnajstih dneh od prejema pisnega ugovora.
|
(3)
Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec
javne službe v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta
utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost
utemeljenega ugovora. |
(4) V
primeru zamude plačila računa, zoper katerega uporabnik v roku ni podal
pisnega ugovora, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna zakonske
zamudne obresti lahko pa tudi izda opomin. |
(5)
Storitve javne službe se uporabnikom zaračunava mesečno. |
(6)
Uporabnikom v stavbi z več stanovanji: |
– ki je na
javno kanalizacijo priključena preko istega kanalizacijskega priključka
ali |
– ki ima
skupno obstoječo greznico, skupno malo komunalno čistilno napravo ali
skupno nepretočno greznico, |
izvajalec
javne službe izstavlja račune tako, da jih izstavlja upravniku stavbe
ali pooblaščeni osebi iz drugega odstavka 29. člena tega odloka ali pa v
sorazmernem deležu vsakemu uporabniku neposredno. |
41. člen |
(opozorilo
pred prekinitvijo) |
(1) V
primeru, da uporabnik računa, zakonskih zamudnih obresti ter stroškov
opomina ne plača v celoti niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko
izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodno vročenem
pisnem opozorilu, uporabniku prekine ali omeji odvajanje odpadne vode v
javno kanalizacijo ter njeno čiščenje na komunalni čistilni napravi
in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda. |
(2) V
opozorilu iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe uporabnika
opozoriti, da bo, kolikor računa, zakonskih zamudnih obresti ter
stroškov opomina ne plača niti v roku 15 dni od vročitve opozorila, na
njegove stroške začasno prekinil ali omejil odvajanje odpadne vode v
javno kanalizacijo ter njeno čiščenje na komunalni čistilni napravi
in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda. |
(3) V
primeru, da uporabnik celotni znesek računa, zakonskih zamudnih obresti
ter stroškov opomina in opozorila ne plača niti v 15 dneh po vročenem
pisnem opozorilu, lahko izvajalec javne službe ravna v skladu z izdanim
opozorilom. |
(4)
Začasna prekinitev lahko traja toliko časa, dokler uporabnik ne poravna
vseh zapadlih obveznosti z naslova izvajanja storitev javne službe,
stroškov prekinitve in ponovne priključitve ter morebitnih drugih
stroškov, ki so izvajalcu javne službe nastali zaradi neplačila računa. |
XII.
PRENOS KANALIZACIJE V PRIMERU NJENE IZGRADNJE PO POGODBI O OPREMLJANJU |
42. člen |
(prenos
lastništva kanalizacije, zgrajene na podlagi pogodbe o opremljanju, v
last Občine) |
(1) V
primeru iz četrtega oziroma petega odstavka 16. člena tega odloka, je
investitor izgradnje kanalizacije, ki jo je zgradil na podlagi pogodbe o
opremljanju ter na podlagi zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje,
le-to dolžan prenesti v last Občine, pri tem pa Občini v originalnih
izvodih ali overjeni kopiji predložiti oziroma izročiti tudi:
|
– vsa
predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih za gradnjo objektov določa
zakon o graditvi objektov, vključno s projektom izvedenih del,
|
– dokazilo
o zanesljivosti za zgrajeno kanalizacijo, ki je predmet prenosa,
|
–
geodetski posnetek zgrajene kanalizacije s podatki, potrebnimi za vpis v
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, |
– dokazila
o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se
nahaja zgrajena kanalizacija, ki je predmet prenosa, če služnosti še
niso vpisane v zemljiško knjigo, |
– vso
ostalo dokumentacijo s podatki o številu izvedenih in predvidenih
kanalizacijskih priključkih, količini in kvaliteti odpadne vode,
prispevnih površinah, tehnični izvedbi in pogojih uporabe javne
kanalizacije. |
(2)
Kanalizacija iz prejšnjega odstavka se v last Občine prenese na podlagi
primopredajnega zapisnika. Izvajalec javne službe lahko pred
primopredajo zahteva, da se na stroške investitorja opravi video pregled
(posnetek s kamero) notranjosti kanalizacije, ki je predmet prenosa, s
čimer se ugotovi brezhibnost izvedbe kanalizacije. |
43. člen |
(prenos
lastništva kanalizacije, ki ni zgrajena na podlagi pogodbe o
opremljanju, v last Občine) |
Prejšnji
člen se smiselno uporabi tudi za kanalizacijo, ki je v zasebni lasti in
ni bila zgrajena na podlagi pogodbe o opremljanju, in se prenaša v last
Občine. |
XIII.
POGOJI ZA NAČRTOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
44. člen |
(dopustnost posega v javno kanalizacijo ali v varovalni pas javne
kanalizacije) |
(1)
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih,
rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor, ter
upravljavci druge komunalne infrastrukture (električno omrežje,
telekomunikacije, plinovod, optični kabel ipd.), morajo pred pričetkom
kakršnekoli gradnje ali posega v javno kanalizacijo ali v varovalni pas
javne kanalizacije, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
|
(2)
Investitorji katerekoli komunalne infrastrukture, ki bodo pri njeni
gradnji ali njeni rekonstrukciji neposredno posegali v vplivno območje
vodov in naprav druge komunalne infrastrukture, so pred gradnjo oziroma
pred rekonstrukcijo dolžni pripraviti uskladitveni načrt novega stanja
vseh vodov in naprav komunalne infrastrukture, ki se neposredno nahajajo
na območju gradnje oziroma rekonstrukcije. |
45. člen |
(izvedba
posega v javno kanalizacijo ali v varovalni pas javne kanalizacije) |
(1)
Investitorji oziroma izvajalci del iz prvega odstavka 44. člena tega
odloka morajo dela opraviti v skladu z soglasjem izvajalca javne službe,
o nameravanem izvajanju del, ki bi lahko imela za posledico motnje pri
odvajanju komunalne odpadne vode ali poškodbe na javni kanalizaciji, pa
tudi obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred začetkom del.
|
(2)
Investitorji oziroma izvajalci del iz prvega odstavka 44. člena tega
odloka morajo pri opravljanju del zagotoviti, da ostanejo elementi javne
kanalizacije nepoškodovani. |
(3) V
primeru, da med izvedbo del pride do poškodb ali motenj pri odvajanju
odpadne vode, mora investitor oziroma izvajalec del to nemudoma
sporočiti izvajalcu javne službe. Investitor oziroma izvajalec je dolžan
plačati (povrniti) celotne stroške odprave poškodb in celotno škodo, ki
je nastala zaradi motenj pri odvajanju komunalne odpadne vode.
|
(4) Po
zaključku gradnje oziroma izvedbe posega je investitor oziroma izvajalec
del dolžan vzpostaviti prvotno funkcionalnost javne kanalizacije,
oziroma ravnati v skladu z izdanim soglasjem. |
46. člen |
(določitev
skupnega izvajalca del) |
Pri
izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih
omejitev, kot skupni izvajalec gradbenih del določi tisti izvajalec,
katerega je po predpisih o javnem naročanju izbral vodilni investitor.
Za montažna dela pa posamezni investitor lahko določi izvajalca del po
lastni izbiri. |
47. člen |
(skupna
izgradnja oziroma obnova) |
Investitorjem oziroma lastnikom komunalne infrastrukture, ki ne
pristopijo k skupni izgradnji nove ali obnovi obstoječe komunalne
infrastrukture, se do naslednje skupne obnove komunalne infrastrukture
omeji oziroma prepove morebiten samostojen poseg v varovalnem pasu
komunalnih vodov, ki se skupaj obnavljajo. |
XIV.
POSEBNA STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE, KI SE
ODVAJA V JAVNO KANALIZACIJO |
48. člen |
(dolžnost
sklenitve pogodbe za izvajanje posebne storitve odvajanja in čiščenja
industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo) |
(1)
Izvajalec javne službe je na območju poselitve ali njegovem delu, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, pod pogojem, da zmogljivost javne
kanalizacije to omogoča, dolžan izvajati posebno storitev odvajanja in
čiščenja industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo. |
(2)
Uporabniki, pri katerih nastaja industrijska odpadna voda, so na območju
iz prejšnjega odstavka tega člena, kjer izvajalec javne službe izvaja
posebno storitev, dolžni industrijsko odpadno vodo odvajati v javno
kanalizacijo in čistiti na komunalni čistilni napravi ter v zvezi s tem
z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o izvajanju posebne storitve.
|
(3) V
pogodbi o izvajanju posebne storitve pogodbeni stranki uredita način
izvajanja posebne storitve ter v zvezi s tem določita medsebojne pravice
in obveznosti ter način obračunavanja in plačila posebne storitve.
|
(4) Ne
glede na določbe tega poglavja, se za uporabnike, pri katerih nastaja
industrijska odpadna voda, razen v kolikor je s pogodbo o izvajanju
posebne storitve določeno drugače, uporablja ta odlok ter v zvezi z
industrijsko odpadno vodo veljavni predpisi. |
49. člen |
(merilno
mesto) |
(1)
Uporabniki, pri katerih nastaja industrijska odpadna voda, morajo v
skladu s predpisi na svoje stroške zagotoviti in vzdrževati merilno
mesto. |
(2)
Merilno mesto je treba postaviti pred iztokom industrijske odpadne vode
v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno,
da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca
javne službe. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno
napravo – merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti
digitalni izhod in »on-line« (stalno komunikacijsko) povezavo do
nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen
s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe
ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled. |
(3) Ob
rednem kot tudi izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna
tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe ima
poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno
kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja,
nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec
javne službe. |
(4) V
primeru okvare merilca pretoka, se za čas do odprave napake zaračuna
povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če
uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 30 dni, jo
ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec
javne službe. |
50. člen |
(dolžnost
posredovanja podatkov in nadzor nad podatki) |
(1)
Uporabnik, pri katerem nastaja industrijska odpadna voda, ki je v skladu
s predpisi zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega
monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi,
tekoče posredovati izvajalcu javne službe. Poročilo o obratovalnem
monitoringu mora uporabnik izvajalcu javne službe posredovati v pisni
ali elektronski obliki do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
|
(2)
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne
vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni
v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti izvajalcu javne
službe vedno na razpolago. |
(3) Prve
meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo, se morajo izvesti skladno s predpisi in jih je dolžan
zagotoviti uporabnik, pri katerem nastaja industrijska odpadna voda, na
lastne stroške. |
(4)
Izvajalec javne službe lahko kadarkoli in za katerikoli izpust
industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo naroči izredne meritve
emisije odpadnih voda uporabnika, pri katerem nastaja industrijska
odpadna voda, uporabnik pa je to dolžan dopustiti. V primeru, da emisije
presegajo parametre iz zadnjega poročila emisijskega monitoringa, ki ga
je predložil uporabnik, je plačnik stroška izrednih meritev uporabnik, v
nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe. |
XV.
POSEBNA STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA PADAVINSKE ODPADNE VODE, KI SE
ODVAJA V JAVNO KANALIZACIJO S POVRŠIN, KI NISO JAVNE POVRŠINE |
51. člen |
(dolžnost
sklenitve pogodbe za izvajanje posebne storitve odvajanja in čiščenja
padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki
niso javne površine) |
(1) Na
območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo za ločeno
odvajanje padavinske odpadne vode, ter na območju poselitve, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne in
padavinske odpadne vode, pa padavinske odpadne vode na tem območju ni
možno odtekati v ponikovalnico ali v vodotok, je izvajalec javne službe,
pod pogojem, da zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, dolžan
izvajati posebno storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode
s površin, ki niso javne površine, v javno kanalizacijo. |
(2)
Uporabniki, pri katerih nastaja padavinska odpadna voda, so na območju
iz prejšnjega odstavka tega člena, kjer izvajalec javne službe izvaja
posebno storitev, dolžni padavinsko odpadno vodo odvajati v javno
kanalizacijo ter v zvezi s tem z izvajalcem javne službe skleniti
pogodbo o izvajanju posebne storitve. |
(3) V
pogodbi o izvajanju posebne storitve pogodbeni stranki uredita način
izvajanja posebne storitve ter v zvezi s tem določita medsebojne pravice
in obveznosti ter način obračunavanja in plačila posebne storitve.
|
(4) Za
uporabnike na območju iz prvega odstavka tega člena, pri katerih nastaja
padavinska odpadna voda, ki so jo dolžni odvajati v javno kanalizacijo,
se, razen kolikor je s pogodbo o izvajanju posebne storitve določeno
drugače, uporablja ta odlok ter v zvezi s padavinsko odpadno vodo
veljavni predpisi. |
XVI.
NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
52. člen |
(izvajalec
nadzora) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka, ki so navedene v 54., 55. in 56.
členu tega odloka, izvaja občinska inšpekcijska služba, kolikor zakon ne
določa drugače. |
(2) V
primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega
odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor
lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.
|
(3)
Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščeni
delavci izvajalca javne službe. |
(4)
Izvajalec javne službe je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje, to je
ravnanje, ki ni v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil
tega odloka, je izvajalec javne službe dolžan kršitelje prijaviti
občinski inšpekcijski službi. |
53. člen |
(pregled
javne in zasebne kanalizacije) |
Izvajalec
javne službe in pristojna občinska inšpekcijska služba imata pravico in
dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled objektov in naprav javne
kot tudi zasebne kanalizacije, ne glede na to, kdo je lastnik, oziroma
uporabnik teh objektov in naprav. Občinska inšpekcijska služba lahko
izvajalcu naloži obvezni pregled kanalizacijskih objektov in naprav ter
izdelavo poročila, ki je sestavni del inšpekcijskega postopka. |
XVII.
DOLOČBE O GLOBAH |
54. člen |
(izvajalec
javne službe ter odgovorna oseba izvajalca javne službe) |
(1) Z
globo 4.000 evrov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:
|
1. ne
izvaja storitev javne službe v skladu s prvim in drugim odstavkom 11.
člena tega odloka, |
2. ne
izvaja storitev javne službe v skladu z 12. členom tega odloka,
|
3. ne
izvaja obveznosti v skladu s 15. členom tega odloka. |
(2) Z
globo 3.000 evrov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:
|
1. dopusti
priključitev stavbe na javno kanalizacijo v nasprotju z osmim odstavkom
19. člena tega odloka, |
2. prekine
ali omeji odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo ter njeno čiščenje
na komunalni čistilni napravi in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda v
nasprotju s prvim odstavkom 26. člena tega odloka. |
(3) Z
globo 600 evrov se za prekrške iz prvega in drugega odstavka tega člena
kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe. |
55. člen |
(osebe, ki
niso izvajalci javne službe na območju Občine Tržič) |
(1) Z
globo 4.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ter posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki ni izvajalec javne službe na območju Občine Tržič, pa v nasprotju z
drugim odstavkom 10. člena tega odloka na območju Občine Tržič izvaja
storitve javne službe. |
(2) Z
globo 600 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ter odgovorna oseba posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost. |
(3) Z
globo 600 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ni izvajalec javne
službe na območju Občine Tržič, pa v nasprotju z drugim odstavkom 10.
člena tega odloka na območju Občine Tržič izvaja storitve javne službe. |
56. člen |
(uporabniki) |
(1) Z
globo 4.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: |
1. svoje
stavbe ne priključi na javno kanalizacijo v skladu s 3. členom tega
odloka, |
2. ne
ravna v skladu s 4. členom tega odloka, |
3. ne
zagotavlja praznjenja obstoječe greznice z uporabo storitev javne službe
pri izvajalcu javne službe v skladu s prvim ter drugim odstavkom 6.
člena tega odloka, |
4. za malo
komunalno čistilno napravo ne zagotavlja prevzema blata iz nje, njegove
obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi ter prvih meritev in
obratovalnega monitoringa ali izdelave ocene njenega obratovanja z
uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe v skladu s
tretjim odstavkom 7. člena tega odloka, |
5. za
nepretočno greznico ne zagotavlja prevzema celotne količine komunalne
odpadne vode in neobdelanega blata ter obdelave neobdelanega blata z
uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe v skladu s
tretjim odstavkom 8. člena tega odloka, |
6. s
strani Občine Tržič izbranemu izvajalcu javne službe ne dopusti ali
onemogoči izvedbo storitev javne službe v skladu z drugim odstavkom 10.
člena tega odloka, |
7. niti v
drugem predvidenem terminu izvajalcu javne službe ne omogoči izvedbe
redne storitve javne službe v skladu z sedmim odstavkom 13. člena tega
odloka, |
8.
storitev javne službe ne naroči pri izvajalcu javne službe v skladu z
osmim odstavkom 13. člena tega odloka, |
9. blato
uporabi za gnojilo v kmetijstvu v nasprotju s 14. členom tega odloka,
|
10. posega
v objekte in naprave javne kanalizacije v nasprotju s šestim odstavkom
16. člena tega odloka, |
11. svoje
stavbe ne priključi na javno kanalizacijo v skladu s prvim odstavkom 18.
člena tega odloka, |
12. svoje
stavbe ne priključi na javno kanalizacijo v roku v skladu s tretjim
odstavkom 19. člena tega odloka, |
13. svojo
stavbo priključi na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne
službe v skladu s četrtim odstavkom 19. člena tega odloka, |
14.
izvajalcu javne službe pred izvedo priključitve svoje stavbe na javno
kanalizacijo ne dopusti pregleda ustreznosti izvedbe kanalizacijskega
priključka ali nadzora nad izvedbo priključitve v skladu s sedmim
odstavkom 19. člena tega odloka, |
15. izvede
priključitev stavbe na javno kanalizacijo v nasprotju z osmim odstavkom
19. člena tega odloka, |
16. ne
ravna v skladu z devetim odstavkom 19. člena tega odloka, |
17.
izvajalcu javne službe ne omogočiti dostop in vstop v revizijski jašek
oziroma v svojo stavbo v skladu s petim odstavkom 21. člena tega odloka,
|
18. ukine
kanalizacijski priključek v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena tega
odloka, |
19. je
podan katerikoli razlog od 1. do 10. točke prvega odstavka 26. člena za
prekinitev odvajanja odpadne vode, |
20. ne
ravna v skladu s katerokoli od 1. do 19. točke prvega odstavka 32. člena
tega odloka, razen 17. točke prvega odstavka 32. člena tega odloka,
|
21. ravna
v nasprotju z drugim odstavkom 32. člena tega odloka, |
22. ravna
v nasprotju s tretjim odstavkom 32. člena tega odloka, |
23. ne
ravna v skladu s katerokoli od 1. do 16. točke prvega odstavka 33. člena
tega odloka, razen 14. točke prvega odstavka 33. člena tega odloka,
|
24. ravna
v nasprotju z drugim odstavkom 33. člena tega odloka, |
25. ne
ravna v skladu s 34. členom tega odloka, |
26. ravna
v nasprotju s prvim ali v nasprotju z drugim odstavkom 35. člena tega
odloka, |
27. ne
pridobi soglasja v skladu z prvim odstavkom 44. člena tega odloka,
|
28. ne
ravna v skladu s četrtim odstavkom 45. člena tega odloka, |
29.
industrijske odpadne vode ne odvaja v javno kanalizacijo, ne čisti v
komunalni čistilni napravi ter v zvezi s tem z izvajalcem javne službe
ne sklene pogodbe o izvajanju posebne storitve v skladu z drugim
odstavkom 48. člena tega odloka, |
30. ne
zagotovi ali ne vzdržuje merilnega mesta v skladu s prvim odstavkom 49.
člena tega odloka, |
31.
izvajalcu javne službe ne sporoča podatkov v skladu s 50. členom tega
odloka, |
32.
padavinske odpadne vode ne odvaja v javno kanalizacijo ter v zvezi s tem
z izvajalcem javne službe ne sklene pogodbe o izvajanju posebne storitve
v skladu z drugim odstavkom 51. člena tega odloka. |
(2) Z
globo 600 evrov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe. |
(3)
Samostojni podjetnik posameznik ter posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo
2.000 evrov. |
(4)
Odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekrške iz prvega
odstavka tega člena kaznuje z globo 600 evrov. |
(5)
Posameznik se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo
400 evrov. |
XVIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
57. člen |
Ne glede
na predpis, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, se do vzpostavitve
posameznih delov stavb oziroma posameznih delov gradbeno inženirskih
objektov v katastru stavb, za obračun storitev javne službe uporablja
obstoječe obračunske vodomere. |
58. člen |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni
list RS, št. 43/09, 34/12). |
59. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
354-0024/2014/34(67) |
Tržič,
dne 22. maja 2014 |
Župan
Občine Tržič
mag. Borut Sajovic l.r. |
|