Na
podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10) je Občinski svet Občine Črnomelj na 8. redni seji dne 4. 10. 2011
sprejel |
S T A T U T |
Občine Črnomelj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN
OBMOČJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI |
1.
člen |
Občina Črnomelj je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom
na območju naslednjih naselij: Adlešiči, Balkovci, Bedenj, Belčji Vrh,
Bistrica, Blatnik pri Črnomlju, Bojanci, Brdarci, Breznik, Breg pri
Sinjem Vrhu, Butoraj, Cerkvišče, Črešnjevec pri Dragatušu, Črnomelj,
Čudno selo, Daljne Njive, Damelj, Desinec, Deskova vas, Dečina, Dobliče,
Doblička Gora, Dolenja Podgora, Dolenja vas pri Črnomlju, Dolenjci,
Dolenji Radenci, Dolenji Suhor pri Vinici, Dolnja Paka, Draga pri Sinjem
Vrhu, Dragatuš, Dragovanja vas, Dragoši, Drenovec, Drežnik, Fučkovci,
Golek pri Vinici, Golek, Gorenja Podgora, Gorenjci pri Adlešičih,
Gorenji Radenci, Gorica, Gornja Paka, Gornji Suhor pri Vinici, Griblje,
Grič pri Dobličah, Hrast pri Vinici, Hrib, Jankoviči, Jelševnik, Jerneja
vas, Kanižarica, Knežina, Kot ob Kolpi, Kot pri Damlju, Kovača vas,
Kovačji Grad, Kvasica, Lokve, Mala Lahinja, Mala sela, Mali Nerajec,
Marindol, Mavrlen, Mihelja vas, Miklarji, Miliči, Močile, Naklo, Nova
Lipa, Obrh pri Dragatušu, Ogulin, Otovec, Paunoviči, Pavičiči, Perudina,
Petrova vas, Pobrežje, Podklanec, Podlog, Prelesje, Preloka, Pribinci,
Purga, Pusti Gradec, Rim, Rodine, Rožanec, Rožič Vrh, Ručetna vas, Sela
pri Dragatušu, Sela pri Otovcu, Selce pri Špeharjih, Sečje selo, Sinji
Vrh, Sodevci, Srednji Radenci, Stara Lipa, Stari trg ob Kolpi, Stražnji
Vrh, Svibnik, Šipek, Špeharji, Talčji Vrh, Tanča Gora, Tribuče, Tušev
Dol, Učakovci, Velika Lahinja, Velika sela, Veliki Nerajec, Vinica,
Vojna vas, Vranoviči, Vrhovci, Vukovci, Zagozdac, Zajčji Vrh, Zapudje,
Zastava, Zilje, Zorenci, Žuniči. |
Sedež občine je v Črnomlju, Trg svobode 3. |
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
2.
člen |
Na
območju Občine Črnomelj so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Črnomelj
so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
Imena in območja ožjih delov občine so: |
1.
Krajevna skupnost Črnomelj, ki obsega naselja Črnomelj, Dolenja vas pri
Črnomlju, Svibnik, Vojna vas, Vranoviči, Zastava; |
2.
Krajevna skupnost Adlešiči, ki obsega naselja Adlešiči, Bedenj,
Dolenjci, Dragoši, Fučkovci, Gorenjci pri Adlešičih, Jankoviči, Mala
sela, Marindol, Miliči, Paunoviči, Pobrežje, Pribinci, Purga, Rim,
Velika sela, Vrhovci, Žuniči; |
3.
Krajevna skupnost Butoraj, ki obsega naselja Butoraj, Velika Lahinja,
Zorenci; |
4.
Krajevna skupnost Dobliče, ki obsega naselja Bistrica, Blatnik pri
Črnomlju, Dobliče, Doblička Gora, Grič pri Dobličah, Jelševnik, Jerneja
vas, Miklarji; |
5.
Krajevna skupnost Dragatuš, ki obsega naselja Belčji Vrh, Brdarci,
Breznik, Črešnjevec pri Dragatušu, Dragatuš, Dragovanja vas, Dolenji
Suhor pri Vinici, Gornji Suhor pri Vinici, Golek, Knežina, Kvasica, Mala
Lahinja, Mali Nerajec, Obrh pri Dragatušu, Podlog, Pusti Gradec, Sela
pri Dragatušu, Šipek, Tanča Gora, Veliki Nerajec, Zapudje; |
6.
Krajevna skupnost Griblje ki obsega naselji Cerkvišče in Griblje;
|
7.
Krajevna skupnost Kanižarica, ki obsega naselje Kanižarica; |
8.
Krajevna skupnost Petrova vas, ki obsega naselja Gornja Paka, Lokve,
Mihelja vas, Petrova vas, Rožanec, Ručetna vas; |
9.
Krajevna skupnost Sinji Vrh, ki obsega naselja Damelj, Draga pri Sinjem
Vrhu, Sinji Vrh, Gorica, Daljne Njive, Špeharji, Breg pri Sinjem Vrhu,
Kot pri Damlju, Hrib in Selce pri Špeharjih; |
10. Krajevna skupnost Stari trg ob Kolpi, ki obsega naselja Dečina,
Deskova vas, Dolenja Podgora, Dolenji Radenci, Gorenja Podgora, Gorenji
Radenci, Kot ob Kolpi, Kovača vas, Močile, Prelesje, Sodevci, Srednji
Radenci, Stari trg ob Kolpi, Zagozdac; |
11. Krajevna skupnost Talčji Vrh, ki obsega naselja Dolnja Paka,
Mavrlen, Naklo, Otovec, Rodine, Rožič Vrh, Sela pri Otovcu, Stražnji
Vrh, Talčji Vrh, Tušev Dol, Zajčji Vrh; |
12. Krajevna skupnost Tribuče, ki obsega naselja Čudno selo, Desinec,
Tribuče, Pavičiči; |
13. Krajevna skupnost Vinica, ki obsega naselja Balkovci, Bojanci,
Drenovec, Drežnik, Golek pri Vinici, Hrast pri Vinici, Kovačji Grad,
Nova Lipa, Ogulin, Perudina, Podklanec, Preloka, Sečje selo, Stara Lipa,
Učakovci, Vinica, Vukovci, Zilje. |
3.
člen |
Občina Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakona samostojno ureja in opravlja naloge določene v 21. členu Zakona o
lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi
zakona. |
Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če
država za to zagotovi potrebna sredstva. |
4.
člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
|
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5.
člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne
sklade, javne zavode, javna podjetja. |
Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združuje v
združenja. |
6.
člen |
Občina Črnomelj ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika,
vsebina in uporaba se določi z odlokom. Z odlokom se lahko določijo tudi
drugi simboli in njihova uporaba. |
Praznik občine je 19. februar, kot spomin na dogodek iz zgodovine
slovenskega naroda, zasedanje SNOS leta 1944 v Črnomlju. |
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Črnomelj, v zunanjem krogu na spodnji
polovici pa ima naziv organa – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor;
Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V notranjem krogu ima
navedbo sedeža občine: Črnomelj, Trg svobode 3. V sredini žiga je grb
občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
|
Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE |
7.
člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
–
sprejema statut in druge predpise občine, |
–
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
–
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
–
sprejema program razvoja občine. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
–
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
–
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
|
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
–
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
–
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
–
pospešuje gospodarski razvoj, |
–
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
–
z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
–
v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
|
–
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
|
–
spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
|
–
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
–
gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj, |
–
v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj. |
5.
Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
–
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
–
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
–
gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
–
ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
|
–
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
–
sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
|
–
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
–
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
–
spremlja stanje na tem področju, |
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
–
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
–
lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
–
omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
–
določa občinski program športa, |
–
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
–
z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
–
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
|
9.
Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
–
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
–
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
–
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
–
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
–
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
–
občinske ceste, ulice in javne poti, |
–
površine za pešce in kolesarje, |
–
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
–
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
|
–
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
–
organizira reševalno pomoč v požarih, |
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
–
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
–
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
–
sprejema programe varnosti, |
–
določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
–
organizira občinsko redarstvo, |
–
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
–
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
8.
člen |
V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
–
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
–
določanje namembnosti prostora, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
–
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
–
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
9.
člen |
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
|
Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke:
|
–
enotno matično številko občana; |
–
osebno ime; |
–
naslov stalnega ali začasnega prebivališča; |
–
datum in kraj rojstva oziroma datum smrti; |
–
podatke o osebnih vozilih; |
–
podatke o nepremičninah ter |
–
druge osebne podatke v skladu z zakonom. |
Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od
posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki
vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko
občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra
prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega
upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora
občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to
določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih
z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali
drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki. |
Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc
brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne
uporabnike državnega proračuna. |
Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na elektronskih
pomnilniških medijih ali po elektronski poti. |
Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko
zagotovi tehnične pogoje in pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom
zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov. |
Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z
nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke
fizičnim in pravnim osebam. |
III. ORGANI OBČINE |
1.
Skupne določbe |
10. člen |
Organi občine so: |
–
občinski svet, |
–
župan in |
–
nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega sveta, župan in podžupan oziroma podžupani so občinski
funkcionarji. |
11. člen |
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin. |
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s
katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
|
Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma
notranje organizacijske enote. |
Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
12. člen |
Če
ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. |
13. člen |
Delo organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente,
ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
2.
Občinski svet |
14. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 24 članov, od tega enega predstavnika romske
skupnosti. |
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega
sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta, če je za izvolitev župana potrebne drugi krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
Občinski svet odloči o potrditvi mandatov članov občinskega sveta na
podlagi poročila komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta
in ugotovitev izvolitve župana, o pregledu potrdil o izvolitvi ter o
vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb. |
Ko
občinskemu svetu preneha mandat, preneha tudi članstvo imenovanim
predstavnikom občinskega sveta v vseh občinskih organih. |
15. člen |
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
|
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu, predstavnik romske
skupnosti pa po večinskem sistemu. |
O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom
odloči občinski svet z odlokom. |
16. člen |
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
ter druge splošne in posamične akte ter sprejema mnenja o vsebini
zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
–
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
–
sprejema proračun občine in zaključni račun, |
–
sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
–
v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
–
daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
–
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
–
potrjuje mandate članov občinskega sveta in župana ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
–
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora
predčasno razreši člana nadzornega odbora, |
–
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
–
določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen,
|
–
v postopku sprejemanja občinskega proračuna sprejme letni načrt ravnanja
s stvarnim in finančnim premoženjem občine, |
–
odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
–
razpisuje referendum, |
–
s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, kakor tudi merila za sejnine
članov svetov krajevnih skupnosti, |
–
določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
–
imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
|
–
določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
–
sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
|
–
določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
–
sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
–
lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
|
–
v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za
določen čas v kabinetu župana, |
–
odloča o drugih zadevah iz njegove pristojnosti. |
17. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
|
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. |
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote, na območju katere je občina, kot tudi
ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci
izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma
nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
18. člen |
Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovati. |
Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan,
če pa tudi to ni mogoče, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši
član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh
potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na
dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
19. člen |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
20. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu oziroma
podžupanom, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora
občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se
obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
21. člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino
opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno
večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet, ali če tako zahteva četrtina članov občinskega sveta. |
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
|
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen |
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
–
če izgubi volilno pravico, |
–
če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
–
če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od
šest mesecev, |
–
če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti,
ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
–
če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
–
če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu
po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni združljiva s funkcijo
člana občinskega sveta. |
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v
primeru odstopa. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep iz prejšnjega odstavka na prvi
seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno
sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno
sodišče v 30 dneh. |
Če
član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku 8 dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
Če
župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in
občinske volilne komisije, lahko član občinskega sveta, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka
vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka
in tožbi iz četrtega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O
morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo
lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil
izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat
prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov
za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
|
Za
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
se upoštevajo določbe zakona. |
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
23. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
24. člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in
4 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
–
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
–
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
–
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
–
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
–
izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznosti funkcionarjev. |
25. člen |
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. |
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
–
odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, |
–
odbor za družbene dejavnosti, |
–
odbor za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, |
–
odbor za turizem in varstvo okolja, |
–
statutarno-pravna komisija. |
Odbori in komisija štejejo predsednika in 4 člane. |
Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
26. člen |
Predsednika in člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
27. člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
28. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
predsednika in člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje
občinskega sveta. |
3.
Župan |
29. člen |
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na
neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
Mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandatne
dobe župana se smiselno uporabljajo določbe drugega tretjega odstavka
14. člena statuta in določbe zakona. |
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem
mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi
mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
Kadar občinski svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne
odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana
opravlja najstarejši član občinskega sveta. |
Do
prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi mandatna doba
župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata
prejšnjemu županu pred potekom mandate dobe in mandatna doba župana, ki
je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na
podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti
komisijo za mandatna vprašanja in občinski svet na prvi naslednji seji. |
30. člen |
Župan predstavlja in zastopa občino. |
Poleg tega župan predvsem: |
–
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
|
–
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
–
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega
sveta, |
–
odloča o pravnem poslu ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem
občine in pravni posel sklene, |
–
potrjuje investicijske dokumente za občinske investicije, |
–
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
–
predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega
področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih
javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
–
imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodje organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi organi občin ustanoviteljic,
|
–
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
–
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, statut in drugi akti.
|
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti. |
31. člen |
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če
se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
32. člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
–
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
–
imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
–
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
–
vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
–
določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
–
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
–
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
–
v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
–
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
33. člen |
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
34. člen |
Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupane izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
|
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
|
Podžupan, ki ga določi župan, nadomešča župana v primeru njegove
odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče
naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
Podžupan, ki ga določi župan, v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana, začasno, do nastopa mandata novoizvoljenega župana, opravlja
funkcijo župana, razen če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri
podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če je razrešen,
odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal
to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice
glasovati za odločitve občinskega sveta. |
V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi nobeden izmed podžupanov
ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. |
V
času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
35. člen |
Če
je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
36. člen |
Županu in podžupanu kot članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
|
–
če izgubi volilno pravico, |
–
če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
–
če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot
šest mesecev, |
–
če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana, |
–
če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti,
ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
–
če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu
po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
oziroma državni upravi, ki na podlagi določb zakona ni združljiva
oziroma ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
–
če je župan po odločitvi državnega zbora razrešen. |
Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave
oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa. |
Če
župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno
obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
|
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
|
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan ali podžupan, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno
sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno
sodišče v toku 30 dni. |
Postopki za izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se izvedejo
v skladu z določbami zakona. |
Če
je župan imenovan: |
–
na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih
organov in občinske uprave, |
–
za načelnika upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v
upravni enoti, na katere območju je občina, |
–
na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na
katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in
občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O
imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno
komisijo. |
Če
župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu
preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z
delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana,
ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan
pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v
sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini. |
4.
Nadzorni odbor |
37. člen |
Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po
svoji prvi seji. |
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. Predsednika in člane
nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega
odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje
s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti),
direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
|
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
38. člen |
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji, ki jo skliče
predsednik nadzornega odbora navzočih večina članov. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
|
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji,
na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
članov. |
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, Trg svobode 3, Črnomelj.
Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine z napisom »nadzorni
odbor«, kot je opredeljen v 6. členu statuta. |
39. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
|
–
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih
delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
40. člen |
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim
računom proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja
nadzor: |
–
finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine, |
–
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
41. člen |
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
42. člen |
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
|
–
je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
|
–
je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
–
če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
43. člen |
Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o
nadzoru. |
Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
44. člen |
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev
iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. |
Po
preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
45. člen |
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
|
V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
Z
ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
V
mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
46. člen |
Če
je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
47. člen |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in
drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in
lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji
delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi
pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi).
|
Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega
sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti
občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja
občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je
ustanovila občina. |
48. člen |
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno
poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o
svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja
svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
49. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon,
ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi
katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti. |
50. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje
pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
51. člen |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
52. člen |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali
avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
53. člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
5.
Občinska uprava |
54. člen |
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
55. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
|
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
56. člen |
Organi občine odločajo o pravicah, dolžnostih in obveznostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
57. člen |
Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor
občinske uprave, ki lahko pooblasti javne uslužbence občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje, za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
58. člen |
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
59. člen |
O
upravnih zadevah lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje ter ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
60. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
61. člen |
O
izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski
upravi v upravnem postopku odloča direktor občinske uprave, ki v primeru
izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je
predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana v upravnem postopku
odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
6.
Drugi organi občine |
62. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
63. člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE |
64. člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. |
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
10 odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
|
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in
priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne
skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri se ta del krajevne skupnosti
želi priključiti, na zboru občanov odloči najmanj polovica volivcev, ki
so sodelovali na zboru, in če preostali del krajevne skupnosti še
izpolnjuje pogoje za samostojno krajevno skupnost. |
65. člen |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
–
dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
|
–
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
–
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
–
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev
in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
|
–
dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
–
predlagajo programe javnih del, |
–
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
|
–
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
–
dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije),
pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
–
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
–
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
–
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
–
dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
|
–
dajejo mnenja v zvezi z obratovalnim časom gostinskega obrata. |
66. člen |
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se
pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine
Črnomelj praviloma samostojno: |
–
skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na
krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
|
–
skrbijo za pluženje in odvoz snega, |
–
skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
–
skrbijo za vaške vodovode, |
–
upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je
dano v uporabo, |
–
izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb
občine, |
–
sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov v okviru celostnega
razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
–
pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
|
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
67. člen |
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih
opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more
biti delodajalec. |
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu
in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost so
veljavni le ob predhodnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim
odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno. |
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
68. člen |
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom. |
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta. |
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru
občine, s funkcijo župana, podžupana in z delom javnega uslužbenca v
občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno
prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi
za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
Funkcija člana sveta je častna. |
69. člen |
Prvo sejo sveta novo ustanovljene krajevne skupnosti skliče župan, prvo
sejo novo izvoljenih svetov pa prejšnji predsednik sveta, najkasneje
dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
|
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta, predstavlja svet ter
opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
|
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na
kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
|
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat, v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
70. člen |
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom
naloge krajevne skupnosti. Svet lahko tudi: |
–
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
–
daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine, |
–
sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
Odločitve, stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti
niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski
svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem
statutom ali odlokom drugače določeno. |
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje
zbore krajanov krajevne skupnosti. Zbor krajanov vodi predsednik sveta
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
71. člen |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
72. člen |
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
Če
krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
73. člen |
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela
občine. |
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih
skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih
načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikuje in občinskemu
svetu predlaga svet krajevne skupnosti. Finančne načrte, ki so kot
sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog
župana občinski svet. |
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso
zajete v proračunu občine. |
Za
izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik
sveta. |
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o
posebnem transakcijskem računu skupnosti lahko izda župan. |
Za
izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe
predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o
proračunu občine. |
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni
odbor občine. |
74. člen |
Občinski svet lahko na pisno utemeljen in obrazložen predlog župana,
nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali
zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in
razpiše predčasne volitve: |
–
če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
–
če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
|
–
če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če
se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna
uporabljajo nenamensko. |
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
75. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
1.
Zbor občanov |
76. člen |
Občani na zboru občanov: |
–
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
–
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
–
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
–
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
–
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
–
dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
–
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
–
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
77. člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
78. člen |
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
79. člen |
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko
zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
2.
Referendum o splošnem aktu občine |
80. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
81. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
Če
je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
82. člen |
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
|
Če
je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
|
Če
je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
83. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
84. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje
podpisov. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
85. člen |
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno sodno presojo take zahteve. |
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
86. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
87. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
3.
Svetovalni referendum |
88. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
4.
Drugi referendumi |
89. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
5.
Ljudska iniciativa |
90. člen |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
|
Če
se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če
se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
91. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
92. člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
–
neposredno v okviru občinske uprave, |
–
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
–
z dajanjem koncesij, |
–
z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
93. člen |
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
–
osnovnošolsko izobraževanje, |
–
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
–
osnovno zdravstveno in lekarniška dejavnost, |
–
osebna pomoč družini, |
–
knjižničarstvo. |
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
94. člen |
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje javne službe. |
95. člen |
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
–
oskrbo s pitno vodo, |
–
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
–
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
–
javno snago in čiščenje javnih površin, |
–
urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
–
vzdrževanje občinskih javnih cest in |
–
na drugih področjih, če tako določa zakon. |
96. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine, in gre za dejavnost, ki je v skladu z zakonom lahko
javna služba. |
97. člen |
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
98. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
99. člen |
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih osebah javnega prava, ki
so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
V
aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
100. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
101. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar in z njim
ravnati v skladu in po postopkih določenih v zakonu. |
Občinski svet na predlog župana v postopku sprejemanja občinskega
proračuna sprejme letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine ter
letni načrt prodaje finančnega premoženja občine. O pravnem poslu
ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem občine odloči in sklene
pravni posel župan ali oseba, ki jo župan pooblasti. |
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
102. člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
Občina je pod pogoji določenimi z zakonom upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
103. člen |
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
104. člen |
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
105. člen |
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v
skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim
na podlagi zakona. |
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna
občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne uslužbence občinske
uprave. |
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
106. člen |
Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans
proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna. |
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
|
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
107. člen |
Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto. |
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep
velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
108. člen |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini
določeni s proračunom. |
109. člen |
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
Če
se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju. |
110. člen |
Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
|
O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
111. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
112. člen |
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda
občinski svet. |
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
113. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občinske uprave. |
114. člen |
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
115. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1.
Splošni akti občine |
116. člen |
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
117. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
118. člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
119. člen |
Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja občinsko upravo, določa njeno organizacijo in način dela ter
ustanavlja javne službe. |
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
120. člen |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
121. člen |
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka. |
122. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu Uradni list Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti
dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
2.
Posamični akti občine |
123. člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti, sklepom ali odločbo, odloča občina o upravnih stvareh
iz izvirne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
124. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinska uprava v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
125. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
126. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
127. člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
128. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
129. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje državnemu zboru. |
X.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
130. člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
XI. MEDOBČINSKO SODELOVANJE |
131. člen |
Občina lahko, po postopku in na način, ki je določen v zakonu, z dvema
ali več občinami, zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih
upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih
programov, z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo občinski sveti občin,
ustanovi eno namenske ali več namenske interesne zveze. |
132. člen |
Občina lahko z dvema ali več občinama, pod pogoji in na način kot ga
določa zakon, zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave
ter uveljavljanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov ustanovi
združenje. |
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
133. člen |
Z
dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 35/03 – UPB, 106/05, 65/07, 75/08 in 30/10). |
134. člen |
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Št. 030-8/2011 |
Črnomelj, dne 4. oktobra 2011 |
Županja |
Občine Črnomelj |
Mojca Čemas Stjepanovič l.r. |