|
Na podlagi 23., 31., 77. in
175. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2 in 8/03) in
86. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS 37/95) je Občinski
svet občine Škofja Loka na 10. redni seji dne 28. 10. 2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem lokacijskem
načrtu za zamenjavo obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu
Visoko-Škofja Loka |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob
upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka
za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin
srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta
1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 3/89 in Uradni
list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01, 116/02, 105/03,
103/04) za izboljšanje kvalitete oskrbe s pitno vodo v Občini Škofja
Loka, sprejme občinski lokacijski načrt za zamenjavo obstoječih
azbestnih cevi na primarnem vodovodu Visoko-Škofja Loka (v nadaljevanju:
lokacijski načrt). |
|
|
Lokacijski načrt je izdelal
LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 5424, septembra 2004, na
podlagi idejnega projekta, ki ga je izdelal HIDROSVET d.o.o., pod
številko projekta 119/02, avgusta 2002. |
|
|
Poročilo o vplivih na okolje
za lokacijski načrt je izdelal AQUARIUS d.o.o., novembra 2003. |
|
|
2. člen |
|
|
Lokacijski načrt določa mejo
ureditvenega območja lokacijskega načrta, funkcijo območja, lego, potek,
zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično,
krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev,
pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene
ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in
izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka. |
|
|
3. člen |
|
|
Lokacijski načrt iz 1. člena
tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del. |
|
|
Tekstualni del vsebuje: |
|
|
a) odlok o lokacijskem
načrtu |
|
|
b) obrazložitev lokacijskega
načrta z naslednjo vsebino: |
|
|
– obrazložitev in
utemeljitev lokacijskega načrta; |
|
|
– povzetek prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja
Loka; |
|
|
– opis prostorskih pogojev
za izvedbo vodovoda; |
|
|
– opis rešitve vodovoda ter
njegov vpliv na obstoječe objekte in naprave; |
|
|
– opis infrastrukturnih
objektov in naprav, potrebnih za delovanje, s prestavitvami in
prilagoditvami obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav; |
|
|
– opis potrebnih zemljiških
služnosti za izvedbo posega; |
|
|
– rešitve v zvezi z zaščito
pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
– opis vrisa ureditvenega
območja vodovoda na kopiji katastrskega načrta; |
|
|
– podatke o označbi,
površini, vrsti rabe in lastništvu; |
|
|
– elemente za zakoličbo; |
|
|
– oceno stroškov za izvedbo
lokacijskega načrta; |
|
|
– etapnost izvajanja
lokacijskega načrta; |
|
|
c) smernice nosilcev
urejanja prostora za načrtovanje lokacijskega načrta, |
|
|
d) mnenja nosilcev urejanja
prostora k lokacijskemu načrtu. |
|
|
Grafični del vsebuje: |
|
|
– prikaz iz prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja
Loka, M 1:25000; |
|
|
– prikaz širšega območja
lokacijskega načrta v M 1:25000 in pregledni situacijski načrt
vključujoč namensko rabo prostora, M 1:5000; |
|
|
– ureditveno situacijo, M
1:2000; |
|
|
– idejne rešitve komunalnih
in energetskih ureditev, M 1:2000; |
|
|
– prikaz ureditvenega
območja lokacijskega načrta na kopiji katastrskega načrta, M 1:2000; |
|
|
– tehnične elemente za
zakoličbo na kopiji katastrskega načrta, M 1:2000; |
|
|
– karakteristične prereze, M
1:25, M 1:100. |
|
|
II. OBSEG UREDITVENEGA
OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
Ureditveno območje
lokacijskega načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o.
Visoko, Staniše, Zminec, Puštal, Škofja Loka). Širina ureditvenega
območja ob vodovodu je 10 m. |
|
|
Znotraj ureditvenega območja
lokacijskega načrta se nahajajo naslednje parcele oziroma deli parcel: |
|
|
K.o. Visoko (2041): 316/1,
316/2, 324, 334/1, 334/2, 336/1, 338/1, 338/2, 339/1, 340, 343/1, 343/2,
344, 345, 346, 361, 368, 372/1, 373, 375, 380/1, 397/2, 397/4, 397/5,
397/6, 397/7, 400, 409; |
|
|
K.o. Staniše (2045): 34/2,
34/3, 36/1, 36/5, 37/1, 37/2, 37/6, 60/1, 60/2, 61/1, 61/4, 61/5, 69/1,
116, 117, 137, 158/3, 159, 170/1, 170/2, 172, 187, 188, 200, 201/1,
474/1, 478/1, 483/1, 483/2, 483/2, 484/1; |
|
|
K.o. Zminec (2042): 128,
129, 130/1, 143, 144, 146, 157, 158, 160, 162/2, 164, 169/1, 172, 177/3,
180, 187, 190, 196, 199, 205, 208, 212, 215, 403/1, 403/2, 463/1, 463/2,
465, 466, 467, 468, 469, 473, 474, 475, 483, 486, 491, 492, 495, 498,
500, 505, 515, 554/1, 558, 561, 564, 566, 570, 571, 573, 575, 590, 593,
595, 598/1, 601/1, 602/1, 606, 607, 608, 618, 619, 624, 625, 628/1,
639/1, 639/2, 640, 641, 642, 643/1, 680, 681/1, 684, 685/1, 685/2,
685/3, 685/4, 685/5, 744/1, 744/2, 744/3, 746/1, 746/2, 746/3, 751, 752,
753, 758, 759/1, 842/1, 843/2, 844/1, 860/1, 861/1, 902/1, 905/1, 924/2,
927/3, 936/8, 941/2, 945/2, 946/1, 952/1, 1013/1, 1014, 1015, 1016,
1019/1, 1022/1, 1022/2, 1056/3, 1058/1, 1060, 1062, 1064, 1076, 1079,
1080, 1082, 1083/1, 1101/1, 1101/2, 1117/2, 1173/1, 1175/4, 1176/4,
1177/2, 1179/1, 1179/5, 1181, 1184/1, 1185, 1187, 1189/1, 1192/1,
1195/1, 1200/1, 1201, 1203; |
|
|
K.o. Puštal (2034): 241,
959/1; |
|
|
K.o. Škofja Loka (2035):
232/1, 234, 237/2, 252/1, 253, 254/1, 255, 256, 258, 261, 264, 267, 270,
271, 274, 278, 282, 283, 284/1, 287, 1052/1, 1068/2. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S
POGOJI UREJANJA |
|
|
5. člen |
|
|
S tem lokacijskim načrtom se
ureja zamenjava obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu
Visoko-Škofja Loka. Območje lokacijskega načrta je namenjeno gradnji ter
vzdrževanju vodovoda s pripadajočimi objekti in napravami. Z zamenjavo
cevi se zagotovi zadostne količine in ustrezno kvaliteto vode za oskrbo
Škofje Loke in okoliških naselij. |
|
|
Z novim vodovodom iz
duktilne litine NL DN 400 mm se zamenja od hipodroma v Visokem do
črpališča Viršk pri Škofji Loki obstoječi azbestnocementni vodovod DN
350 mm v dolžini 9.868 m. Predvideni vodovod NL DN 400 se bo v Visokem
navezal na obstoječi vodovod AC DN 350 mm, na območju črpališča Viršk pa
na vodovodno omrežje Škofje Loke. |
|
|
Trasa poteka na kmetijskih
zemljiščih, devetkrat prečka Soro in se izogiba naseljem. Trasa novega
vodovoda poteka ob trasi starega vodovoda v oddaljenosti 1 do 3 m. Novi
vodovod se položi v zemljo v globini povprečno 1,90 m. Dela pri gradnji
vodovoda je treba izvajati tako, da bo obstoječi vodovod nemoteno
obratoval do izgradnje novega vodovoda. Obstoječi vodovod se nato
opusti. Na novi vodovod se bodo prevezali obstoječi priključni vodovodi
za naselja v Poljanski dolini. |
|
|
Na trasi se izvedejo
vodovodni jaški, hidranti in odcepi za sekundarno omrežje za oskrbo
okoliških naselij s sanitarno in požarno vodo. |
|
|
Trasa predvidenega vodovoda
prečka reko Soro v naslednjih stacionažah: |
|
|
– km 1.930 (prečenje A) |
|
|
– km 2.440 (prečenje B) |
|
|
– km 3.780 (prečenje C) |
|
|
– km 4.440 (prečenje D) |
|
|
– km 5.230 (prečenje E) |
|
|
– km 6.590 (prečenje F) |
|
|
– km 7.585 (prečenje G) |
|
|
– km 8.275 (prečenje H) |
|
|
– km 8.820 (prečenje I) |
|
|
Vsa prečenja Sore se
izvedejo s horizontalnim vodenim vrtanjem min 1.5 m pod strugo Sore.
Položene cevi pod Soro morajo biti ustrezno zaščitene. |
|
|
6. člen |
|
|
Znotraj ureditvenega območja
lokacijskega načrta se zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prejšnje
stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami
lokacijskega načrta, namenska raba zemljišč se ne spreminja. S tem
lokacijskim načrtom se ohranja obstoječa namenska raba, ob upoštevanju
pogojev omejene rabe v koridorju vodovoda. |
|
|
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO |
|
|
IN KRAJINSKO UREJANJE |
|
|
7. člen |
|
|
Širina vodovodnega koridorja
je 10 m. V koridorju vodovoda so dopustne rekonstrukcije obstoječih in
gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov ter postavitev
montažnih ograj in urbane opreme. Posegi v koridorju ne smejo ovirati
gradnje, delovanja in vzdrževanja vodovoda. Zaradi varstva vodovoda pred
poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v
koridorju upoštevati višinski potek vodovoda. Za vse posege znotraj
koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika objekta oziroma izvajalca
obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno in požarno vodo. |
|
|
Po izvedenih gradbenih delih
je treba površine povrniti v stanje pred posegom. |
|
|
V. POGOJI ZA PROMETNO IN
KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA |
|
|
8. člen |
|
|
Pogoji za prometno urejanje |
|
|
Za potrebe gradnje in
delovanja vodovoda ni treba izvesti novih prometnih povezav. Kolikor je
treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča,
jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem
trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč. |
|
|
Trase transportnih poti in
lokacije morajo biti locirane tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti
elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. |
|
|
Križanje in približevanje
cest |
|
|
Predvideni vodovod tangira
predvideno Poljansko obvoznico Škofje Loke v km 8.065. Potek trase v
območju predvidene Poljanske obvoznice Škofje Loke mora biti usklajen z
"Odlokom o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje
Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110)" (Uradni list RS, št.
48/02) in projektno dokumentacijo za izgradnjo Poljanske obvoznice
Škofje Loke. |
|
|
Predvideni vodovod mora biti
na celotni trasi oddaljen od roba vozišča državne ceste R1-210 več kot 7
m. Vsi pokrovi jaškov in naprave komunalnih vodov morajo biti locirani
izven vozišča ceste R1-210 v odmiku minimalno 7 m od roba vozišča ceste. |
|
|
Ne dovoli se nikakršnih
fizičnih posegov v cestišče ceste R1-210 zaradi tehnologije izvajanja
del. |
|
|
Ureditveno območje tangira
varovalni pas državne ceste v naslednjih stacionažah: |
|
|
– km 5.060 do km 6.635 |
|
|
– km 9.110 |
|
|
Zaradi posega ne sme biti
ogrožena stabilnost cestnega sveta državne ceste. Na delu trase, ki se
najbolj približa cestnemu svetu, je treba izvajati dela z gradbeno
mehanizacijo na tisti strani vodovoda, ki je bolj oddaljena od cestnega
sveta. |
|
|
Zaradi preglednosti na cesti
mora biti ves material oddaljen od ceste vsaj 3 m ali tudi več, če to
zahteva preglednost na cesti. |
|
|
Vsa križanja ostalih
lokalnih cest je treba izvesti z upoštevanjem ustreznih tehničnih
predpisov in pogojev upravljavca cest. Križanja vodovoda je treba
izvesti na ustrezni globini ca. 1.5 ter ustrezno zaščititi. Za vsak
prekop lokalne javne ceste je treba pridobiti posebno dovoljenje za
zaporo ceste. Zaradi predvidene gradnje ne sme biti ogrožena stabilnost
lokalnih cest. |
|
|
Po izvedenih gradbenih delih
je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom. |
|
|
9. člen |
|
|
Pogoji za komunalno urejanje |
|
|
Zaradi gradnje vodovoda ni
treba prestavljati obstoječih komunalnih in energetskih vodov. V času
gradnje se izvedejo le provizorni vodovodi na delih obstoječega
vodovoda. Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje
in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in
naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi je treba vsa križanja in
vzporedne poteke vodovoda s komunalnimi in energetskimi vodi obdelati in
podati ustrezne tehnične rešitve. Kolikor se med izvedbo ugotovi, da je
potrebno posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se
mora to izvesti v skladu s soglasjem upravljavca komunalnega voda. |
|
|
Pred predvideno gradnjo je
treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju
samem. |
|
|
Vodovod |
|
|
Vse obstoječe vodovode, ki
se nahajajo na območju predvidene gradnje, je treba pred gradnjo
ustrezno zaščititi. Zaradi predvidene gradnje mora oskrba objektov s
pitno in požarno vodo potekati nemoteno. |
|
|
V km 0.860 je tangiran
vodovod na območju naselja Visoko. |
|
|
V km 1.210 je tangiran
vodovod za naselje Na Logu. |
|
|
V km 2.079 in 2.260 je
tangiran vodovod za naselje Log nad Škofjo Loko. |
|
|
V km 4.519 je tangiran
vodovod za naselje Brode. |
|
|
Kanalizacija |
|
|
Predvidena trasa vodovoda od
Visokega do črpališča Viršk ne tangira obstoječe javne kanalizacije, ki
je v upravljanju Loške komunale. |
|
|
Pri načrtovanju kanalizacije
je treba upoštevati Strokovne podlage za izdelavo nacionalnega programa
odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ki jih
verificira Občina Škofja Loka. |
|
|
Na območju naselja Zminec,
Bodovlje in Za brajdo je predvidena javna kanalizacija, ki jo je treba
upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. |
|
|
Plinovodi |
|
|
Predvidena trasa vodovoda ne
tangira obstoječih in predvidenih tras mestnega plinovoda. |
|
|
Treba je upoštevati
načrtovano plinifikacijo objektov v naselju Zabrajda in Bodovlje. |
|
|
Elektroenergetski vodi |
|
|
Trasa predvidenega vodovoda
večkrat prečka traso obstoječega 20 kV daljnovoda. |
|
|
Trasa predvidenega vodovoda
tangira obstoječe nizkonapetostne zemeljske kable v km 0.565, 0.800,
0.900, 1.550 in 4.620. |
|
|
Gradbena dela je treba
izvajati tako, da ne bo prišlo do poškodb oseb ali naprav. |
|
|
Izkope je treba izvajati
tako, da se pri izkopih ne poruši stabilnost opornih točk obstoječega 20
kV daljnovoda. Dovoljena bližina izkopa je 1.5 m od oporne točke. |
|
|
Pred pričetkom posameznih
faz izkopov je treba zaščititi obstoječe nizkonapetostne kable. |
|
|
Telekomunikacijski vodi |
|
|
Trasa predvidenega vodovoda
tangira obstoječe telekomunikacijske kable v km 1.225, 2.180, 2.200 in
5.010. |
|
|
Pred pričetkom gradbenih del
je treba obvezno zakoličiti obstoječe zemeljske TK kable (KKO, MK, RNO),
ki sovpadajo z gradnjo vodovoda. |
|
|
Na mestih križanj TK vodov
in vodovoda je treba ustrezno zaščititi obstoječe TK naprave z
določitvijo RUMENIH PVC CEVI O 110 na globini obstoječega TK kabla. |
|
|
VI. OKOLJEVARSTVENI IN
DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
10. člen |
|
|
Posegi v obstoječe objekte
in naprave |
|
|
Zaradi izvedbe vodovoda ni
potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav. |
|
|
11. člen |
|
|
Gozdnogospodarske ureditve
in varovanje gozda |
|
|
Za varovanje gozdnega roba
je treba upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– v neposredni bližini
posegov je treba v največji možni meri ohraniti naravno obliko gozdnega
roba; |
|
|
– preprečeno mora biti vsako
nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti; |
|
|
– sečnje v gozdu morajo biti
izvedene strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika
Zavoda za gozdove, na podlagi detajlnega načrta; |
|
|
– sečnje v koridorjih
vodovoda je treba izvesti selektivno; |
|
|
– kjer bo prizadet gozdni
rob, mora biti ustrezno saniran; |
|
|
– uporabljati je treba
avtohtone vrste, v ustrezni sestavi; |
|
|
– ohraniti oziroma omogočiti
je treba dostope do gozdov v času gradnje in po njej. |
|
|
12. člen |
|
|
Varovanje naravnih vrednot,
flore, favne in krajinske značilnosti območja |
|
|
Za varovanje naravnih
vrednot, flore, favne in krajinskih značilnosti območja je treba
upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– z gradnjo ne smejo biti
prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno
predvideni posegi; |
|
|
– prepovedano je izpuščanje
tekočin ali odlaganje kakršnegakoli materiala v naravno okolje; |
|
|
– kolikor se bo med
izgradnjo posegalo v strugo Poljanske Sore, naj se posega v času izven
drstitvene sezone; |
|
|
– po izgradnji je potrebno
na območju gradbišča čimprej vzpostaviti prvotno stanje; |
|
|
– za zasaditev naj se
uporablja avtohtona vegetacija; |
|
|
– posebni aktivni ukrepi v
času obratovanja vodovoda niso potrebni. |
|
|
13. člen |
|
|
Ureditve v območju
kmetijskih zemljišč |
|
|
Po končani gradnji je treba
začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje. |
|
|
Investitorji so dolžni
omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej. |
|
|
14. člen |
|
|
Varstvo tal |
|
|
Za varovanje tal je treba
upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– izvajalec gradbenih del
mora pred začetkom gradnje izdelati elaborat organizacije gradbišča; |
|
|
– na gradbišču mora biti
zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi; |
|
|
– gradbeni stroji na
gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo
biti tehnično brezhibni. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora
izvajati izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih
delavnicah; |
|
|
– na gradbišču morajo biti
na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru
razlitja nevarnih snovi, obvezen je tudi odvoz kontaminirane zemljine na
ustrezno deponijo; |
|
|
– material za zasipanje
jarka, v katerega bodo položene cevi, mora biti inerten; |
|
|
– posege v tla je treba
izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Površine, ki
so bile v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma
zasaditi; |
|
|
– v sklopu izdelave
projektne dokumentacije je treba določiti način uporabe rodovitnega dela
prsti. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena
plodnost in količina; |
|
|
– za opuščeno azbestno
vodovodno omrežje mora investitor izdelati kataster z navodili za
ravnanje v primeru izkopov v tla; |
|
|
– posege v tla se izvede
tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in
gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na
katerih so tla manj kvalitetna; |
|
|
– s transportnih in
gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti
emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S
teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko
obdelovalne površine; |
|
|
– v sklopu izdelave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati projekt o ravnanju
in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter
uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. S sanacijo
razgaljenih površin je treba začeti že v času gradnje primarnega
cevovoda. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne
pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim
materialom. Deponije se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in
količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme
biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m. Deponije je treba zaščititi
pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca
o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter
o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga
lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi odloki. |
|
|
15. člen |
|
|
Varstvo vodotokov in
podtalnica |
|
|
Od km 1.210 do km 1.400
trasa predvidenega vodovoda poteka po območju 2. varstvenega pasu
zaščite vodnih virov pitne vode – območje Visoko. |
|
|
Od km 9.065 do km 9.682
trasa predvidenega vodovoda poteka po območju 2. varstvenega pasu
zaščite vodnih virov pitne vode – območje črpališča Viršk. |
|
|
Od km 9.682 do črpališča
Viršk trasa predvidenega vodovoda poteka po območju 1. varstvenega pasu
zaščite vodnih virov pitne vode – območje črpališča Viršk. |
|
|
Območji vodnih virov Viršk
in Visoko, sta zavarovani z odlokom o varstvu virov pitne vode (Uradni
vestnik Gorenjske, št. 6/89). |
|
|
Zaradi gradnje vodovoda ali
drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni
režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. |
|
|
Za varovanje površinske vode
in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– v času gradbenih del ob in
v Poljanski Sori (prečkanja) je potrebno zagotoviti, da v vodotoku ne
nastanejo razmere neprekinjene kalnosti; |
|
|
– med gradnjo ni dovoljeno
posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine; |
|
|
– pri zemeljskih delih ni
dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti
ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali
hudournikov. |
|
|
Na območju vodovarstvenih
pasovih je potrebno upoštevati še dodatne zaščitne ukrepe: |
|
|
– investitor mora zagotoviti
izdelavo projekta zaščite gradbišča in gradbenih izkopov, ki ga mora
predhodno odobriti tudi upravljavec javnega sistema oskrbe s pitno vodo; |
|
|
– poleg osnovnega elaborata
organizacije gradbišča, je potrebno v temu dokumentu še posebej obdelati
in poudariti organizacijske in druge ukrepe v smislu varovanja
podtalnice med gradnjo ter izdelati poslovnik oziroma načrt sanacijskih
ukrepov v primeru havarije oziroma dogodkov, kot je npr. razlitje goriva
ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal in vode; |
|
|
– na gradbišču ni dovoljeno
skladiščiti nevarnih snovi, ki lahko povzročijo onesnaženost podtalnice,
prav tako morajo biti gradbeni stroji in transportna vozila tehnično
brezhibna; |
|
|
– dela na vodovarstvenih
območjih naj se opravljajo v sušnem obdobju; |
|
|
– v primeru havarije oziroma
dogodkov, kot je npr. razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila
kontaminacijo podtalnice, je potrebno črpanje takoj prekiniti; |
|
|
– posebni aktivni ukrepi v
času obratovanja vodovoda niso potrebni. |
|
|
16. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Za ohranjanje kvalitete
zraka je treba upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
Prašenje v času gradnje je
potrebno omiliti z vlaženjem površin in omejitvijo hitrosti transportnih
vozil skozi naselja. |
|
|
Izvajalci del morajo
upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih
strojev ter naprav. |
|
|
Za preprečitev imisij
azbestnih vlaken v zrak je potrebno upoštevati Pravilnik o pogojih pod
katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri
vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo
materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 72/01), in sicer je
potrebno območje odstranjevanja azbestnih cevi ograditi, na delovišču
izobesiti natančna navodila za izvajanje del in o načinu odstranjevanja
azbestnega materiala ter varovanjem zdravja seznaniti delavce, azbestne
vodovodne cevi pred odstranjevanjem navlažiti, med delom se azbestne
cevi ne sme čistiti ali mehansko obdelovati, z azbestnimi cevmi pri
razkladanju in nakladanju ravnati previdno, da se ne poškodujejo,
prevažati jih je potrebno na tovornjakih s pokritimi kesoni. |
|
|
Posebni aktivni ukrepi v
času obratovanja vodovoda niso potrebni. |
|
|
17. člen |
|
|
Ravnanje z odpadki |
|
|
V času gradnje je potrebno
upoštevati naslednja priporočila za ravnanje z odpadki: |
|
|
– z odpadki je potrebno
ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/03); |
|
|
– odstranjevanje, prevoz ter
deponiranje azbestnih cevi mora potekati v skladu s Pravilnikom o
pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi
objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali
napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS,
št. 72/01) in Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest
(Uradni list RS, št. 105/00); |
|
|
– nevarne odpadke je
potrebno oddajati s strani MOPE pooblaščenemu podjetju za ravnanje z
nevarnimi odpadki; |
|
|
– s projektom je potrebno
predvideti količine odpadnega in izkopanega materiala in določiti
prostor za deponiranje ter ravnanje z njim; |
|
|
– odlaganje odpadnega
gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v
pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo
do splazitve ali erodiranja ni dovoljeno; |
|
|
– posebni aktivni ukrepi v
času obratovanja vodovoda niso potrebni. |
|
|
18. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
V izogib prekomerne
obremenitve okolja s hrupom je potrebno upoštevati: |
|
|
– gradbena dela naj se v
skladu z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
izvajajo od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Izvajanje teh del je
prepovedano na praznik, če je dela prost dan; |
|
|
– uporabljena gradbena
mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami
kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev (Pravilnik o hrupu
strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02)). |
|
|
Na mestih, kjer se gradbišče
približa stanovanjskim objektom na manj kot 30 m je potrebno za
zmanjšanje hrupa upoštevati še naslednje organizacijske ukrepe: |
|
|
– upošteva se naj ustrezna
ekspozicija hrupa in omeji čas obratovanja hrupnih operacij na najmanjšo
možno mejo; |
|
|
– delovodje morajo poskrbeti
za ustrezno disciplino na gradbišču; zvočni signali se naj uporabljajo
le v nujnih primerih, motorji strojev naj brez potrebe ne obratujejo v
prostem teku, čimmanj vzvratnih voženj; |
|
|
– med gradbenimi deli je
potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa; |
|
|
– posebni aktivni ukrepi v
času obratovanja vodovoda niso potrebni. |
|
|
19. člen |
|
|
Varovanje objektov in
območij kulturne dediščine |
|
|
Predvideni posegi na
primarnem vodovodu Visoko-Škofja Loka posegajo v naslednja območja
kulturne dediščine: |
|
|
– Škofja Loka – Kulturna
krajina Poljanske Sore (št. predloga za vpis v Register nepremične
kulturne dediščine 501263; |
|
|
– Kulturni spomenik Visoko
pri Poljanah – Območje Tavčarjeve in Debeljakove domačije (EŠD 4355). |
|
|
20. člen |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Požarna varnost obstoječih
objektov se zaradi izvedbe lokacijskega načrta ne sme poslabšati. |
|
|
Pri gradnji in vzdrževanju
vodovoda je treba upoštevati požarnovarstvene ukrepe. Na odsekih
vodovoda na poselitvenem območju je treba predvideti hidrante v
medsebojni razdalji največ 150 m. |
|
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE |
|
|
21. člen |
|
|
Vodovod bo grajen v petih
fazah: |
|
|
– od Visokega do zahodnega
dela naselja Log (od km 0.000 do km 2.079); |
|
|
– od zahodnega dela naselja
Log – do prečkanja Sore vzhodno od naselja Brode (od km 2.079 do km
4.519); |
|
|
– od prečkanja Sore vzhodno
od naselja Brode – do prečkanja Sore v podaljšku Sopotniške grape (od km
4.519 do km 6.496); |
|
|
– od prečkanja Sore v
podaljšku Sopotniške grape – do Bodovelj (od km 6.496 do km 8.107); |
|
|
– od Bodovelj do črpališča
Viršk (od km 8.107 do km 9.868). |
|
|
Etape se lahko izvajajo
posamezno ali skupaj, predstavljati morajo posamezne zaključen
funkcionalne celote. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
22. člen |
|
|
Monitoring |
|
|
Gradbena dela v in
neposredno ob Sori naj potekajo pod naravovarstvenim nadzorom. |
|
|
Gradnja se bo izvajala v
varstvenem pasu vodnega vira Hotavlje, Visoko in Virško polje. V času
gradbenih del na vodovarstvenem pasu je potrebno zagotoviti pogostejši
monitoring kakovosti pitne vode. |
|
|
Monitoring kakovosti pitne
vode je potrebno pogosteje izvajati tudi v času gradnje in obratovanja,
če se v času gradnje zgodijo nezgode kot na primer razlitje nevarnih
snovi na območju vodovarstvenih pasov. |
|
|
V primeru, da v času gradnje
pride do izliva nevarnih snovi v reko, je potrebno v sodelovanju s
strokovnjaki predpisati in izvajati imisijski monitoring. |
|
|
V času gradnje je potrebno
vizualno spremljati kalnost Poljanske Sore in prilagoditi dinamiko
izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. |
|
|
V času gradnje je potrebno
izvesti meritve hrupa v naseljih, ki ležijo neposredno ob gradbišču in v
primeru prekoračitve predpisane ravni hrupa predvideti dodatne
protihrupne ukrepe. |
|
|
Organizacija gradbišč |
|
|
Za potrebe gradbišč je treba
v največji možni meri uporabljati že obstoječe komunikacije in
ustvarjati čim manj začasnih novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti
navedenih v predhodnih členih tega odloka, morajo investitorji in
izvajalci v času gradnje in po izgradnji tudi: |
|
|
– zgraditi dostope, ki v
načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku
zaslišanih prizadetih strank; |
|
|
– vse ceste in poti, ki bi
eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred začetkom del
ustrezno urediti, po izgradnji vodovoda pa po potrebi obnoviti; |
|
|
– objekte in infrastrukturne
vode obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji objekta zaradi
prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb; |
|
|
– zagotoviti zavarovanje
gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih
objektov in zemljišč; |
|
|
– na območjih, kjer bi bila
lahko prizadeta tla, gradbene posege s težkimi stroji izvajati v suhem
vremenu; |
|
|
– ravnanje z rodovitnim
delom prsti izvajati po določilih v projektni dokumentaciji; |
|
|
– v skladu z veljavnimi
predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne
posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja vodovoda; |
|
|
– v času gradnje zagotoviti
vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta,
skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma
v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. |
|
|
23. člen |
|
|
Razmejitev in primopredaja |
|
|
Investitor vodovoda mora
poskrbeti za primopredajo vseh objektov in naprav, katerih v skladu z
veljavno zakonodajo ne bo prevzel v upravljanje in pripraviti ustrezne
razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem. |
|
|
24. člen |
|
|
Dodatne obveznosti |
|
|
Poleg vseh obveznosti
navedenih v predhodnih členih morajo investitor in izvajalci tudi: |
|
|
– reševati pravico graditi
na določenem zemljišču v sodelovanju z vsemi prizadetimi; |
|
|
– nadomestiti izpad dohodka
iz kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe; |
|
|
– pred začetkom gradnje
evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci; |
|
|
– med gradnjo zagotoviti
nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih
infrastrukturnih objektov in naprav; |
|
|
– kriti stroške zaščite,
prestavitev, nadzora, zakoličbo tras, spremembe tehnične dokumentacije
obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb, prekinitev prometa, ki
bi nastale zaradi izvedbe LN. |
|
|
IX. TOLERANCE |
|
|
25. člen |
|
|
Vse dimenzije in ureditve,
navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
Pri realizaciji lokacijskega
načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem
lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske
in okoljske razmere, določene s tem lokacijskim načrtom. |
|
|
Ta odstopanja ne smejo biti
v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in
organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
|
X. ZAČASNI UKREPI |
|
|
26. člen |
|
|
Za zavarovanje urejanja
prostora v območju lokacijskega načrta se sprejmejo začasni ukrepi. |
|
|
Začasni ukrepi se sprejmejo
za celotno ureditveno območje lokacijskega načrta, navedenega v 4. členu
tega odloka. |
|
|
Vrste začasnih ukrepov so
naslednje: prepovedano je urejanje trajnih nasadov, sprejemanje sprememb
prostorskih aktov, ki veljajo na območju začasnih ukrepov ter izvajanje
gradnje, ki še niso dovoljene z dokončnim gradbenim dovoljenjem. |
|
|
Veljavnost začasnih ukrepov
iz tretjega odstavka tega člena je do dokončanja gradnje posamezne faze
objekta, vendar ne več kot skupno štiri leta. |
|
|
XI. NADZOR |
|
|
27. člen |
|
|
Nadzor izvajanja tega odloka
opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat
Republike Slovenije za okolje in prostor. |
|
|
XII. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
28. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
odloka se v delu in za območje, ki ga določa ta lokacijski načrt šteje,
da je spremenjen in dopolnjen Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Škofja Loka, za območje Škofja
Loka (Uradni list RS, št. 67/99, 68/99, 115/00, 28/01, 43/03) in Odlok o
lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210,
odsek 1078, R1-210, odsek 1110), Uradni list RS, št. 48/02. |
|
|
29. člen |
|
|
Lokacijski načrt je na
vpogled na Občini Škofja Loka. |
|
|
30. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
Št. 352-340/2001 |
|
|
Škofja Loka, dne 28. oktobra
2004. |
|
|
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l. r. |
|