Na podlagi 16., 95., 96. in 100. člena Zakona o cestah
(Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18 in
123/21 – ZPrCP-F); 21., 29., 50.a in 65. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 –
ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE); 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US,
32/16, 15/17 – odl., 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl.
US) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 164/21 – uradno prečiščeno besedilo – UPB4) je
Mestni svet Mestne občine Kranj na 30. redni seji dne 24. 11. 2021
sprejel |
|
O D L O K |
o občinskih cestah v Mestni občini Kranj |
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Ta odlok na območju Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: MOK)
določa: |
– občinske ceste na območju MOK in postopek njihove kategorizacije; |
– način izvajanja nalog upravljanja občinskih cest in prometno ureditev
na občinskih cestah v MOK; |
– način izvajanja nalog gradnje, vzdrževanja, načrtovanja in razvoja
občinskih cest; |
– način izvajanja nalog varstvo občinskih cest in prometa na njih; |
– širino varovalnih pasov; |
– postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne
prometne površine in zagotavljanje njihovega varstva; |
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske
javne službe; |
– nadzor nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka; |
– druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih
površin. |
|
2. člen |
|
(pristojni organ) |
|
(1) Pristojen organ za upravljanje cest je organ mestne uprave,
stvarno pristojen za ceste in promet. Za upravljanje cest na območju
Mestne občine Kranj je pristojen organ mestne uprave, ki pokriva
področje cest in prometa. |
(2) Pristojni organ upravlja tudi z nekategoriziranimi cestami in
drugimi prometnimi površinami v lasti MOK, ki se uporabljajo za javni
cestni promet. |
|
3. člen |
|
(javne ceste in javno dobro) |
|
(1) Občinske ceste so javne ceste, namenjene povezovanju naselij
v občini, z naselji v sosednjih občinah, deli naselij, naravnih in
kulturnih znamenitosti in objektov v občini. |
(2) Javne ceste (v nadaljevanju: občinske ceste) so prometne površine,
ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na
način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste in pravili
cestnega prometa, so javno dobro in zunaj pravnega prometa. Na njih ni
mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih
stvarnih pravic, razen stvarne služnosti ali stavbne pravice pod pogoji,
določenimi v zakonu. |
(3) Na prometnih površinah zunaj cestišča javne ceste in na površinah ob
njem, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v
prometu, je mogoče za njihovo opravljanje (spremljajoče dejavnosti ob
cesti) na način, določen v zakonu ter na način, ki je podrobneje določen
v 38. členu tega odloka, pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno
enako velja za druge prometne površine po tem odloku. |
|
4. člen |
|
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) |
|
Občinske ceste na območju občine se načrtujejo, projektirajo, gradijo,
rekonstruirajo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo
predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, graditev objektov,
prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in
zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna
postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje
spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in
nadzor cestnega prometa ter predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
urejanje prostora, vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega
vzdrževanja javnih cest in ta odlok. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo
predpisi, ki urejajo ceste, pravila cestnega prometa, motorna vozila in
voznike in na njih temelječi predpisi. |
|
OBČINSKE CESTE |
|
I. Kategorizacija občinskih cest |
|
6. člen |
|
(kategorizirane in nekategorizirane ceste) |
|
(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC), javne
poti (JP) in javne poti za kolesarje (KJ). |
(2) Lokalne ceste v mestni občini se v skladu z merili za kategorizacijo
javnih cest razvrstijo v tri podkategorije: |
– glavne mestne ceste, |
– zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste, |
– mestne ceste in krajevne ceste. |
(3) Kategorizirana občinska cesta je javna cesta v lasti MOK, ki jo
občina v skladu z merili o kategorizaciji občinskih cest, razglasi za
javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na
način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. |
(4) Nekategorizirana občinska cesta je cesta v lasti MOK, ki jo lahko
vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in
drugimi predpisi. |
|
7. člen |
|
(gradnje in rekonstrukcije občinskih cest) |
|
(1) Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija
novozgrajenih in rekonstruiranih cest se določijo v proračunu. |
(2) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se
nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta. |
|
8. člen |
|
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) |
|
(1) Za nekategorizirano cesto, ki ni v lasti MOK in po kateri
poteka javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec
te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste. |
(2) Nekategorizirana cesta iz prejšnjega odstavka se lahko prenese med
občinske ceste, če izpolnjuje merila za kategorizacijo, če se njen
prenos opravi brezplačno ali za primerno dogovorjeno odškodnino, če so
predmetne parcele vpisane v zemljiško knjigo in proste bremen ter v
kolikor je to v interesu upravljalca ceste. |
(3) V kolikor meja ceste ni urejena, se le-ta uredi v postopku določanja
meje ceste. |
(4) Prenosi nekategoriziranih cest med občinske ceste se opravijo po
prejemu najmanj dveh utemeljenih pobud, a največ enkrat letno in se
upoštevajo v načrt razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje
leto. |
(6) O prenosu nekategorizirane ceste med občinske kategorizirane ceste
odloča mestni svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi
po merilih za kategorizacijo cest. |
|
9. člen |
|
(opustitev občinske ceste) |
|
(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi
nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo oziroma njena uporaba ni
več v javnem interesu. |
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali
njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne
odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen
z bodočim upravljavcem te ceste. |
(3) Opuščena občinska cesta ali njen del se lahko uporabi za parkirišča,
počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se
agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem. |
(4) O opustitvi ceste ali njenega dela, o njenem prenosu med
nekategorizirane ceste o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter
bodočem ravnanju s to nepremičnino v primerih, ko ni več namenjena
prometu, odloči mestni svet na predlog župana. |
|
10.
člen |
|
(določitev občinskih kolesarskih povezav) |
|
(1) Občinska kolesarska povezava lahko poteka v okviru javnih in
nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali v
okviru objektov vodne, železniške in energetske infrastrukture. |
(2) Če občinska kolesarska povezava poteka zunaj zemljišč javnega dobra,
se pravice in obveznosti izvršujejo v obsegu, kot je potrebno za varno
odvijanje kolesarskega prometa. Pravice in obveznosti se uredijo s
posebno pogodbo med upravljavcem kolesarske povezave in lastnikom
zemljišča preko katerega ta povezava poteka. |
(3) Potek občinskih kolesarskih povezav predpiše pristojni organ. |
|
11. člen |
|
(kolovozne in druge poti) |
|
(1) Kolovozne (poljske), planinske, turistične poti, poti v
parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o
javnih cestah in ki so namenjene dostopu do kmetijskih ali gozdnih
zemljišč, dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali
znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, niso kategorizirane
javne poti po tem odloku. |
(2) Če je javna pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do
naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled
katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in
vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je
namenjena. |
(3) Določbe tega člena ne veljajo za gradnjo, vzdrževanje, označitev in
uporabo gozdne ceste, kar je določeno v predpisih o gozdovih. |
|
II. Gradnja občinskih cest |
|
12. člen |
|
(varstvo okolja in prostora vzdolž občinske ceste) |
|
(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s
predpisi o varstvu okolja ali prostora in tako, da bodo škodljivi vplivi
na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši. |
(2) Če bi bila izvedba gradbenih ali drugih ukrepov, ki so potrebni
zaradi zagotavljanja varstva okolja, cenejša na sosednjem zemljišču ali
objektu stoječem na sosednji nepremičnini, kot izvedba istih ukrepov na
zemljišču občinske ceste, se lahko ustanovi stvarna služnost za izvedbo
takšnega ukrepa. |
|
13. člen |
|
(projektiranje občinskih cest) |
|
(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu
s prostorskim aktom, predpisi o projektiranju javnih cest in njihovih
elementov, tako da je zagotovljena prometna varnost in ekonomičnost
njihove graditve in vzdrževanja ter predpisi za gradnjo objektov, za
posebne občinske potrebe pa tudi v skladu z naknadno pridobljenimi in s
strani pristojnega organa potrjenimi tehničnimi normativi. |
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske
ceste se predvidijo prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav
na obstoječe ceste, priključkov ter dostopov do objektov, zemljišč in
naprav ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča
ceste, namenjene za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne
površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter za
gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa. |
|
14. člen |
|
(upravna dovoljenja za rekonstrukcijo občinskih cest) |
|
Za rekonstrukcijo občinske ceste ob izpolnjevanju enakih pogojev, ki jih
zakon določa za rekonstrukcijo državne ceste, ni potrebno soglasje za
poseg v prostor. |
|
15. člen |
|
(pridobitev zemljišč, stvarnih pravic na nepremičninah in ukrepov na
njih) |
|
(1) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali
rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom, lastninska
pravica na zemljišču in drugi nepremičnini, odvzame, omeji s pravico
uporabe ali obremeni, če ni mogoče skleniti ustrezne pogodbe med občino
in lastnikom te nepremičnine. |
(2) Če kategorizirana občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v
lasti drugih oseb, ne v lasti Mestne občine Kranj, se lahko lastninska
pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v
posebnem postopku razlastitve, kot to določa zakon o cestah. |
(3) Če bi bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred
hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na
sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem svetu, se lahko z
lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost. |
|
16. člen |
|
(gradnja avtobusnih postajališč in obračališč) |
|
(1) Lokacija novega avtobusnega postajališča se določi na podlagi
zahtevka, o katerem odloča upravljavec ceste, upoštevaje pogoje, ki jih
določa podzakonski predpis. |
(2) Obračališča za avtobuse na rednih linijah se vzpostavi zunaj vozišča
in zgolj izjemoma na vozišču. |
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi
gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ,
ob upoštevanju predlogov javnih avtobusnih prevoznikov ali krajevnih
skupnosti. |
|
17. člen |
|
(obveščanje investitorja oziroma upravljavca o posegih v objekte ali
naprave na občinski cesti) |
|
(1) Investitorji oziroma upravljavci infrastrukturnih objektov
ali naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali
rekonstruirati svoje objekte ali naprave v, na ali pod občinsko cesto, o
tem obvestiti pristojen občinski organ najmanj 60 dni pred začetkom del,
da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma
rekonstrukcijo teh objektov ali naprav ter mu dati na razpolago načrte
in podatke, potrebne za uskladitev del. |
(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek investitor objektov in
naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne
obvesti mestne uprave ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in
načrtov. |
(3) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi
odgovorna oseba investitorja. |
|
18. člen |
|
(obveščanje pristojnega organa o posegih v občinsko cesto) |
|
(1) Pristojni občinski organ mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske
ceste v cestnem telesu ali ob njej obvestiti investitorje oziroma
upravljalce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, najmanj
60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo
oziroma rekonstrukcijo ceste. |
(2) Pristojni občinski organ mora dati investitorju oziroma upravljalcu
objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in
podatke, potrebne za uskladitev del. |
|
19. člen |
|
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste gradnje ali
rekonstrukcije objekta ali druge naprave) |
|
(1) Če je potrebno obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi
gradnje drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste
zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam
predpisov o cestah. Za poseg v cestno telo obstoječe občinske ceste si
mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje upravljalca
občinske ceste. Stroške prestavitve občinske ceste plača investitor
objekta ali naprave. |
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za plačilo tistega
dela stroškov, nastalih po predhodnem naročilu MOK, in sicer zaradi
pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela občinske ceste od
elementov določenih v prejšnjem odstavku. |
(3) Če narava proizvodne ali storitvene dejavnosti gospodarskega
subjekta zahteva gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste z boljšimi
elementi ali v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in
struktura prometa, gospodarska družba ali podjetnik posameznik financira
ta dela v višini stroškov dodatno potrebnih del na občinski cesti.
Financiranje se uredi s pogodbo med občino in zainteresiranim
gospodarskim subjektom. |
|
20. člen |
|
(dolžnost usklajenega projektiranja) |
|
(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste
predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora projektna
dokumentacija obsegati tudi vsa dela, ki jih je potrebno opraviti v
zvezi z graditvijo teh objektov, naprav in napeljav. Pristojni organ o
gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvesti krajevno skupnost, v
kateri se ta cesta nahaja. |
(2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov,
naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojni
občinski organ. |
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav
in napeljav iz prvega odstavka tega člena, plača investitor oziroma
upravljalec posameznih objektov, naprav in napeljav. |
|
III. Upravljanje občinskih cest |
|
21. člen |
|
(načrtovanje razvoja in vzdrževanje cest) |
|
(1) Načrt razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se
določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri
sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega
uresničevanja, sprejme mestni svet na predlog župana, ki pripravi
predlog ob sodelovanju vzdrževalca cest. Določitev prednostnih nalog
mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomskih in
okoljskih merilih. |
(2) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je dolžan vsako leto
opraviti sezonski pregled cest ter pripraviti predlog letnega načrta
razvoja in vzdrževanja občinskih cest za prihodnje leto, skupaj z
načrtom zimske službe ter ga najkasneje do 25. oktobra vsakega tekočega
leta predložiti pristojnemu občinskemu organu v potrditev. |
(3) Letni načrt vzdrževanja občinskih javnih cest določa pogostnost in
prioritete vzdrževanja občinskih javnih cest, pogostnost in obseg
ostalih del pri vzdrževanju, urejanju in čiščenju cest ter finančno
ovrednotenje del. |
|
22. člen |
|
(naloge in pristojnosti pristojnega organa) |
|
(1) Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne
naloge za graditev, načrt vzdrževanja in varstvo občinskih cest opravlja
pristojni organ, če za posamezne naloge drug predpis ne določa drugače. |
(2) Te obsegajo zlasti: |
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja
občinskih cest in izdelavo osnutkov teh načrtov; |
– vodenje postopkov za določitev prometne ureditve; |
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih in vodenje združene evidence o
javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom
prometne signalizacije); |
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; |
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; |
– naloge nadzora nad prometno ureditvijo občinskih cest; |
– naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa; |
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; |
– vodenje predpisanih evidenc in zbirne evidence o občinskih cestah in
zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in
vodenje združene evidence o javnih cestah; |
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah, pridobivanje
podatkov o prometnih obremenitvah in obdelave zbranih podatkov; |
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov
sprememb njihove prometne ureditve ali prometne ureditve na državnih
cestah, ki potekajo po območju občine; |
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; |
– izdajanje soglasij in dovoljenj ter vodenje drugih upravnih postopkov,
določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in zavarovanja prometa na
njih; |
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih
nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije
za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh
programov; |
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi. |
(3) Prometno ureditev ali njeno spremembo na cesti v lasti občine
oziroma njenem delu odredi pristojni organ z delovnim nalogom izvajalcu
rednega vzdrževanja cest, razen v primerih iz tretjega odstavka
32. člena tega odloka. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni
del delovnega naloga elaborat prometne ureditve. |
(4) Pristojni organ izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem občinskih
cest in nad izvajanjem gospodarske javne službe, če niso kot naloge
inšpekcijskega nadzora prenesene na drug organ. |
|
23. člen |
|
(tehnično spremljanje prometa) |
|
(1) Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad vstopi v
varovana območja za pešce in varovana območja umirjenega prometa,
izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti, so javne ceste in
druge javne površine na območju MOK lahko opremljene z video nadzornim
sistemom. |
(2) Z video nadzornim sistemom zbrani podatki so last MOK. Z njimi se
razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
|
24. člen |
|
(financiranje) |
|
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest, nekategoriziranih
cest in poti (pešpoti, kolovozne, poljske, vaške, turistične, učne,
tematske) v lasti Mestne občine Kranj, se zagotavljajo v proračunu
občine in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne
skupnosti. |
|
IV. Vzdrževanje občinskih cest |
|
25. člen |
|
(odgovornost za stanje občinskih cest) |
|
(1) Kategorizirane ceste in nekategorizirane ceste v lasti občine
ter kategorizirane javne poti za kolesarje, se morajo redno vzdrževati
in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje
prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo
javne ceste, omogočajo varno odvijanje prometa. |
(2) Za organiziranje obnavljanja in rednega vzdrževanja občinskih cest
ter izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 29. člena tega odloka je
odgovoren pristojni občinski organ. |
(3) Vzdrževanje nekategoriziranih občinskih cest zagotavlja upravljavec
na način, da so nekategorizirane občinske ceste ob upoštevanju prometnih
pravil, vremenskih pogojev za odvijanje prometa ter stanja vozišča,
prevozne. Vozišče nekategorizirane občinske ceste ne zagotavlja
prevoznosti, kot jo določajo državni predpisi za kategorizirane ceste. |
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega
vzdrževanja cest: |
– če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje
prometa; |
– če ne prične s pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz
predpisa, ki ureja vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah; |
– če pluženja ne izvede na način ali v rokih iz predpisa, ki ureja vrsto
vzdrževalnih del na javnih cestah; |
– če ne prične s posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji po
predpisih, ki urejajo vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah. |
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi
odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. |
|
26. člen |
|
(javna služba vzdrževanja in čiščenja občinskih cest in njegove
obveznosti) |
|
(1) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest je obvezna
gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje kategoriziranih
cest, na način kot je določeno s predpisom, nekategoriziranih občinskih
cest, vzdrževanje in čiščenje prometnih površin ter objektov oziroma
naprav ob občinskih cestah in vodenje ter organiziranje postopkov
njihovega obnavljanja. |
(2) Izvajalec gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih
cest in drugih prometnih površin v lasti Mestne občine Kranj (v
nadaljevanju: izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest) je Komunala
Kranj, javno podjetje, d. o. o.. |
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je dolžan opravljati stalni
nadzor na občinskih cestah in mora imeti zavarovano odgovornost za škodo
v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti. |
(4) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je dolžan prevzeti vse posege v
cestno telo na občinskih cestah v zvezi z rednim vzdrževanjem cest. Za
vse vgrajene materiale mora od dobavitelja pridobiti vso potrebno
dokumentacijo in jo hraniti pet let. |
(5) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je odgovoren, da bodo prevzeti
posegi v cestno telo v zvezi z rednim vzdrževanjem cest na občinskih
cestah izvedeni strokovno, kvalitetno in v skladu z veljavnimi predpisi. |
(6) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je dolžan nemudoma, brezpogojno
in brezplačno odpraviti vse pomanjkljivosti, ki bi nastale v
garancijskem roku pri prevzetih posegih v cestno telo, zaradi slabe
izvedbe del ali uporabe neustreznega materiala, ki jih je prevzel
oziroma izvedel. |
|
27. člen |
|
(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa) |
|
(1) Pristojni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno
preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri
je dovoljen javni promet. |
(2) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto,
po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno
pridobiti soglasje lastnika nepremičnine, po kateri poteka ta cesta ali
od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo
prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je
dovoljen javni promet, potrebno povečati obseg vzdrževanja te ceste ali
pa jo je potrebno pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa,
plača stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. |
|
28. člen |
|
(čiščenje javnih cest) |
|
(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v
prometnih konicah lahko pristojni organ določi: |
– območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas
oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega
čiščenja; |
– obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah,
trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo
promet ter izvajanje drugih javnih služb. |
(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko
začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste. |
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena. |
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. |
|
V. Zimska služba |
|
29. člen |
|
(izvajalec zimske službe) |
|
(1) Zimsko službo izvaja izvajalec rednega vzdrževanja občinskih
cest in obsega sklop dejavnosti in opravil potrebnih za zagotavljanje
prevoznosti cest in drugih javnih površin in varnega prometa v zimskih
razmerah v skladu z načrtom zimske službe, ki je del letnega načrt
razvoja in vzdrževanja občinskih cest. |
(2) Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali
drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. |
|
30. člen |
|
(izvajanje zimske službe v izrednih razmerah) |
|
(1) V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug, lahko
župan poleg izvajalca aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter
enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč
v občini. |
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame občinski štab za
civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe. |
|
31. člen |
|
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin ob
cesti) |
|
(1) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni
skrbeti za objekt, ki meji na občinske ceste tako, da ne ogrozijo
varnosti udeležencev v prometu: |
– s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred
tem ustrezno zavarovati občinsko cesto oziroma drugo javno površino; |
– poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo
javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih
voda; |
– preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno
površino; |
– v primeru zdrsa snega s strehe ali poledenitve, ki je posledica
vplivov njihove nepremičnine, sneg ali led nemudoma odstraniti z
občinske ceste. |
(2) Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh,
pripadajočih površin k objektom in drugih površin, je prepovedano
odlagati sneg na javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na rob
vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno pregledno polje in
odvodnjavanje, ali na kraju, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in
prometa z vozili. |
(3) V primerih, kadar je kolesarska steza izvedena vzdolžno na pločniku,
ali po vozišču ob pločniku poteka kolesarski pas, sme izvajalec rednega
vzdrževanja cest sneg s pločnika in cestišča odložiti na kolesarsko
stezo ali samostojen kolesarski pas. |
(4) Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin ali trgov, zaradi
potrebe po izvedbi javne prireditve, se izvede na stroške organizatorja
prireditve oziroma naročnika odstranitve. |
(5) Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti
dostopni ob vsakem času. |
(6) Z globo 200 eurov, se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena. |
(7) Z globo 1.000 eurov, se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. |
|
VI. Varstvo občinskih cest in prometa po njih |
|
32. člen |
|
(začasna omejitev uporabe občinske ceste) |
|
(1) Pristojni organ lahko prepove ali omeji promet vseh ali
posameznih vrst vozil na cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno
skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za
takšen ukrep, če je občinska cesta v takšnem stanju: |
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst
vozil, |
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti in povzročil
pospešeno propadanje te ceste ali |
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje
ceste in varnost prometa na njej (posebne razmere zaradi snega,
poledice, odjuge, zemeljskega plazu, močnega vetra, nenadne poškodbe
ceste ali ovire na cesti in podobno). |
(2) Pristojni organ oziroma izvajalec rednega vzdrževanja cest mora o
ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje
prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, občinski inšpekcijski organ za
ceste, gasilce, izvajalca avtobusnega prevoza, reševalce, center za
obveščanje ter sredstva javnega obveščanja, na krajevno običajen način,
najmanj sedem dni pred njihovo označitvijo, slednji pa morajo javnost
obvestiti najmanj tri dni pred izvedbo ukrepa. |
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega
odstavka tega člena, lahko sprejeme tudi izvajalec rednega vzdrževanja
cest ali vodja intervencije ob prometnih, naravnih in drugih nesrečah
ter izrednih dogodkih. O prepovedi uporabe občinske ceste mora v roku
ene ure po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo,
občinsko redarstvo in občinski inšpekcijski organ za ceste ter javnost
na krajevno običajen način. Izvajalec rednega vzdrževanja cest ali vodja
intervencije ob prometnih, naravnih in drugih nesrečah ter izrednih
dogodkih morata o teh ukrepih istočasno obvestiti tudi mestno upravo in
pristojni organ. |
(4) Pristojni organ na posameznih občinskih cestah, ki potekajo skozi
ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo občinske ceste enakih
ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve
prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton
ali manj, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to
potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva naravnega in
bivalnega okolja pred hrupom in drugimi emisijami prometa. |
(5) Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste je dolžan izvesti izvajalec
rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe. |
(6) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega
vzdrževanja cest, ki ne sprejme ustreznih ukrepov in na predpisan način
ne obvešča subjektov po tretjem odstavku tega člena, odgovorna oseba
izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 500 evrov. |
|
33. člen |
|
(izredni prevoz in prevoznina) |
|
(1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih
obremenitev, skupne mase ali dimenzij. |
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s
predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in
višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz,
pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s
predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega
omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski
cesti ali njenem delu s prometnimi znaki. |
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje pristojnega organa, s
katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za
izredni prevoz (prevoznina), izda pa ga pristojni občinski organ. Za
dovoljenje za izredni prevoz je potrebno zaprositi 15 dni pred
izvajanjem prevoza. O izdanih dovoljenjih mora pristojni občinski organ
obvestiti policijo, redarstvo oziroma inšpekcijski organ za ceste in
izvajalca rednega vzdrževanja cest. |
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki
se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest
v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob
izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora
pred začetkom izrednega prevoza z mestno upravo uskladiti potek
izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo. |
(5) Višina povračil za izredne prevoze na občinskih cestah (v
nadaljevanju: prevoznina) je odvisna od škodnih vplivov izrednih
prevozov. Za vozila, ki so težja od dovoljene teže, se določi plačilo
dnevne, mesečne ali letne prevoznine. Navedeni zneski prevoznine v
sedmem odstavku tega člena vključujejo davek na dodano vrednost. |
(6) Dnevna prevoznina se plača v višini: |
– 20 eurov za vozila do 5 ton največje dovoljene mase, |
– 50 eurov za vozila od 5 ton do 10 ton največje dovoljene mase, |
– 90 eurov za vozila od 10 ton do 15 ton največje dovoljene mase, |
– 150 eurov za vozila od 15 ton do 20 ton največje dovoljene mase, |
– 300 eurov za vozila nad 20 ton največje dovoljene mase. |
(7) Mesečna prevoznina se plača v višini: |
– 100 eurov za vozila do 5 ton največje dovoljene mase, |
– 200 eurov za vozila od 5 ton do 10 ton največje dovoljene mase, |
– 300 eurov za vozila od 10 ton do 15 ton največje dovoljene mase, |
– 400 eurov za vozila od 15 ton do 20 ton največje dovoljene mase, |
– 500 eurov za vozila nad 20 ton največje dovoljene mase. |
(8) Letna prevoznina se plača v višini: |
– 500 eurov za vozila do 5 ton največje dovoljene mase, |
– 1.500 eurov za vozila od 5 ton do 10 ton največje dovoljene mase, |
– 2.000 eurov za vozila od 10 ton do 15 ton največje dovoljene mase, |
– 3.000 eurov za vozila od 15 ton do 20 ton največje dovoljene mase, |
– 4.000 eurov za vozila nad 20 ton največje dovoljene mase. |
(9) Župan lahko s sklepom odloči o oprostitvi plačila prevoznine ali
plačila deleža prevoznine prevoznikom, kadar ti dostavljajo opremo za
postavitev gradbenih odrov in vzpostavitev gradbišč na javni površin in
je investitor ali organizator občina ali njen javni zavod oziroma
podjetje. |
|
34. člen |
|
(varovalni pas ob občinski cesti) |
|
(1) Ob občinski cesti poteka varovalni pas, v katerem je raba
prostora omejena. |
(2) Gradnja in rekonstrukcija objektov in naprav ter postavljanje
kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste
in na drugih prometnih površinah v lasti občine, je dovoljena le s
soglasjem ali mnenjem, kot ga zahtevajo gradbeni predpisi, pristojnega
organa. |
(3) Pristojni organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s
predlaganim posegom v varovalnem pasu ceste niso prizadeti interesi: |
– varovanja občinske ceste in na drugih prometnih površinah v lasti
občine ter prometa na njih, |
– širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, |
– varovanja njihovega videza, |
– varovanje preglednosti na odsekih uvozov iz pripadajočih zemljišč, |
– vzdrževanja cest in drugih prometnih površin (npr. odlaganje snega
ipd.) in |
– je poseg skladen s prostorskimi akti občine. |
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima
pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in
prometa na njej, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. |
(5) Varovalni pas občinske ceste in od drugih prometnih površin se meri
od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri
premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih
robov objekta na zemljišče ter znaša: |
– pri lokalni cesti 10 m, |
– pri javni poti 5 m, |
– pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra, |
– pri nekategoriziranih cestah 3 m, |
– pri kolovozih 2 metra. |
(6) V nobenem primeru ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika
nepremičnine v pas, ki se od zunanjega roba cestišča nahaja 1,5 m, razen
na podlagi posebnega soglasja pristojnega organa, v primerih izvedbe
dovoza, dohoda oziroma dostopa do zbirnega mesta za komunalne odpadke
ter podobnih primerih, v ravnini s cestiščem. |
(7) Določbe šestega odstavka se ne uporabljajo v primeru postavitve
ograj, opornih zidov, škarp in zasaditve vegetacije. |
(8) Postavitve ograj, opornih zidov, škarp in zasaditve vegetacije se v
varovalnem pasu iz petega odstavka tega člena s soglasjem pristojnega
organa lahko izvedejo tako, da so od roba cestnega telesa odmaknjene
najmanj 1 m. Manjši odmik od 1,0 m lahko v svojem soglasju, na podlagi
kategorizacije ceste, obstoječega cestnega profila (izveden pločnik, že
rekonstruirana cesta) in preglednosti ceste, dovoli upravljavec ceste. |
(9) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v
nasprotju s tem členom. |
(10) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
ravna v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 200
eurov. |
|
35. člen |
|
(priključki na občinsko cesto) |
|
(1) Priključki na občinsko cesto morajo biti zgrajeni v skladu s
predpisi, ki urejajo cestne priključke na javnih cestah v skladu z
izdanim soglasjem upravljalca ceste. Ureditev novih priključkov je
potrebno urediti že v projektni dokumentaciji ob gradnji objekta oziroma
v samostojni projektni dokumentaciji ob izgradnji skupinskih
priključkov. |
(2) Na občinsko cesto se lahko priključujejo ceste enake ali nižje
kategorije, nekategorizirane ceste in individualni ter skupinski
priključki, pri čemer je potrebno neposredne posamične priključke
združevati v skupinske priključke ali jih na občinsko cesto priključiti
posredno prek ceste nižje kategorije ali nekategorizirane ceste. Če ima
lastnik več zaporednih nepremičnin ob občinskih cesti ali nepremičnine
ležijo ena poleg druge, pristojen občinski organ s soglasjem določi en
skupni priključek, notranje zasebno cestno omrežje pa mora lastnik
zgraditi na lastnih nepremičninah. |
(3) Posamezen objekt ima lahko le en priključek na občinsko cesto.
Izjemoma lahko pristojen občinski organ dopusti, da ima večstanovanjski
ali poslovni objekt tudi več priključkov na občinsko cesto ali drugo
javno cesto, če se s tem zagotovi izboljšanje prometne varnosti na
občinski cesti ali če je to potrebno zaradi prometno tehničnih,
ekonomskih, varnostnih, naravovarstvenih razlogov ali zaradi varstva
kulturne dediščine, kjer se nahaja individualni priključek. |
(4) Na kategorizirano in nekategorizirano občinsko cesto v asfaltni
izvedbi, morajo biti vsi priključki v dolžini vsaj 5 metrov, ustrezno
utrjeni (asfaltirani oziroma tlakovani). |
(5) Priključki nekategoriziranih cest, individualnih priključkov,
dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se
lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega
organa. Upravljavec občinskih cest izda soglasje, če ugotovi, da to ne
bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na
njej. |
(6) S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in
vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno
signalizacijo. |
(7) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav
ob njih je potrebno ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali
projektni dokumentaciji za te gradnje. |
(8) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto,
vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov
investitor. |
(9) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni
promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju
cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste. Kadar priključek ni
v občinski lasti, je za njegovo rekonstrukcijo potrebno soglasje
lastnika. |
(10) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora
sodelovati pristojni občinski organ zaradi zagotovitve njegove
skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz
prvega odstavka tega člena. |
(11) Med javno cesto in ograjo, pri uvozu na parcelo je potrebno
zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, ker
se ne dovoljuje vzvratno zavijanje na cesto. V območju občinske ceste je
v območju hišnega priključka, uvoza na dvorišče in uvoza v garažo
prepovedano nameščati zaporne verige ter nameščati zaporne stebričke. |
(12) Kdor brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko
cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi
pogoji soglasja iz sedmega odstavka tega člena se kaznuje za prekršek z
globo: |
– posameznik z 200 eurov; |
– pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost z globo 2000 eurov, odgovorna oseba pa z globo 200
eurov. |
|
36. člen |
|
(prilagoditev ali ukinitev priključka) |
|
(1) Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali
uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za
njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojni občinski organ z
upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram.
Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov
pravni naslednik. |
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravljavec občinskih
cest z odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek
nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste
in zavarovanje prometa na njej ali če to zahteva sprememba prometne
ureditve na občinski cesti. Priključek se nadomesti na stroške občine. |
|
37. člen |
|
(opravljanje del ob občinski cesti in posebna uporaba javne površine) |
|
(1) Soglasje pristojnega občinskega organa je potrebno za vse
omejitve javne uporabe javnih cest in ob drugih javnih površinah, kot je
na primer: |
– postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč; |
– ureditev gradbišč; |
– začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala; |
– zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev; |
– izvedba prireditev; |
– postavitev objektov in naprav ipd. |
(2) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo
površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del urediti
prehod za pešce pod odrom, prehod za vozila in obvoz. Prehod za pešce
mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po
veljavnih predpisih, tako da je hoja varna. |
(3) V primeru prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so zunaj
javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni
organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju
izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji
promet. Pristojni organ lahko pred izdajo soglasja za uporabo javne
ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne
študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev. |
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena. |
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. |
|
38. člen |
|
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) |
|
(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti in površine,
ki jih za te namene pristojni organ določi ob obstoječih cestah, organ
na podlagi postopka, določenega z zakonom, odda ponudniku za opravljanje
te dejavnosti. |
(2) Postavitev objektov in naprav za opravljanje spremljajočih
dejavnosti (kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, teras,
cvetličnih korit, telefonskih govorilnic, avtomatov, opreme za
oglaševanje ter podobnih enostavnih objektov) in glede drugih načinov
rabe površin iz prejšnjega odstavka, za katere zakon o financiranju
občin ne predpisuje možnost plačila občinske takse, se uredijo z najemno
pogodbo, ki jo podpiše župan. |
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko organ občinske uprave na
površinah ob občinskih cestah, ki niso namenjene opravljanju
spremljajočih dejavnosti, na vlogo predlagatelja izda soglasje za
opravljanje dejavnosti (prodaja sezonskega sadja ali zelenjave ter druge
hrane, prodaje izdelkov lokalne obrti, gostinske in servisne dejavnosti
ter podobno), če s tem ni ovirana ali ogrožena prometna varnost ter je
to skladno z 39. členom tega odloka in če postavitev dovoljuje občinski
prostorski akt. V soglasju se določijo tehnični pogoji glede rabe
površine ter pogoji za postavitev objektov in naprav. Vloga za izdajo
soglasja za uporabo namenske površine mora vsebovati podatke o lokaciji
s skico, opis oblike ter velikosti zasedbe površine in navedbo časa
trajanja zasedbe in namena ter o odgovorni osebi vlagatelja za izvedbo
zapore s kontaktnimi podatki (naslov bivališča ali sedeža subjekta,
telefonska številka, elektronski naslov). |
(4) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje
spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje
pristojnega organa. |
(5) Pri postavitvi objektov iz drugega odstavka tega člena, mora biti za
pešce zagotovljen najmanj 1,6 m širok del pločnika ali pešpoti, razen v
primeru prireditev ob pozitivnem mnenju pristojnega organa |
(6) Pri postavitvi objektov iz drugega odstavka tega člena mora biti
zagotovljena intervencijska pot širine najmanj 3,5 m. |
(7) Objekte iz drugega odstavka tega člena ni dovoljeno postaviti na
vozišču občinske ceste. Izjemoma se lahko vozišče občinske ceste s
soglasjem pristojnega organa uporabi za postavitev gradbiščne ograje,
gradbišča in objektov za izvedbo javne prireditve. |
(8) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez
soglasja pristojnega organa ali v nasprotju s soglasjem ali najemno
pogodbo postavi objekt iz drugega odstavka tega člena. |
(9) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena, ali brez soglasja pristojnega
organa ali v nasprotju s soglasjem ali najemno pogodbo postavi objekt iz
drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 200
eurov. |
|
39. člen |
|
(prometna varnost za dejavnosti ob občinski cesti) |
|
(1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati
dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno
vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje
vozil v promet), mora v skladu s 34., 35. in 47. členom
tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma dostop do objekta ter
zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena
z javnim parkiriščem. |
(2) V postopku pridobitve soglasja za poseg v prostor ter uporabnega
dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz
prejšnjega odstavka, je potrebno pridobiti mnenje pristojnega organa za
ceste. |
|
40. člen |
|
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) |
|
(1) Postavljanje in uporaba objektov za obveščanje in oglaševanje
je v območju občinske ceste zunaj naselja prepovedano. |
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izda
soglasje za postavitev in uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje,
ki so opredeljeni kot enostavni objekti: |
– če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti, |
– če se z obvestili upravljavca ceste podajajo udeležencem cestnega
prometa pomembne informacije in zanje ni predpisana prometna
signalizacija, |
– če se oglašuje gospodarski subjekt za lastne potrebe, ki dejavnost
izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu ceste. |
(3) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob občinskih cestah v
naselju lahko postavljajo le zunaj preglednega polja, pregledne berme in
območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne
signalizacije. |
(4) Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja za obvestila
namenjena izboljšanju prometne varnosti, elektronskim prometnim znakom,
štetju in nadzoru prometa ter podobno. |
(5) Obvestila za obveščanje in oglaševanje ne smejo vsebovati elementov,
ki so po obliki, barvi ali simbolih enaki oziroma podobni prometni
opremi ali prometni signalizaciji. |
(6) Postavljanje in uporaba elektronskih prikazovalnikov ob občinskih
cestah je prepovedana. Objekti za oglaševanje se lahko postavljajo le
zunaj vozišča občinske ceste. |
(7) Ob občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki
opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost
ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in
druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni
signalizaciji. |
(8) Zastave na drogove javne razsvetljave ali druga nosila za nosilce
zastav namešča izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih
javnih cest. |
(9) Nosilci (obešanke) na drogovih javne razsvetljave so lahko nameščeni
na zunanjem robu ceste in v sredini ceste med voznima pasovoma,
montirani pa morajo biti tako, da je spodnji rob oddaljen od tal najmanj
4.5 m. V primeru posebnih prevozov mora izvajalec oglaševanja pravočasno
in na lastne stroške začasno odstraniti obešanke. |
(10) Soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko
izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma
ipd.) ne glede na določbe šestega odstavka tega člena. Dolžina
transparenta mora biti enaka širini vozišča, višina transaprenta je
lahko največ 1,10 m. Transparenti morajo biti obešeni horizontalno na
cestišče. Višina spodnjega roba transparenta je najmanj 4,50 m in največ
6,00 m od najvišje točke vozišča, Transparenti morajo biti izdelani iz
snovi brez leska, ki se ne raztegne, mečka ali kako drugače poškoduje ob
atmosferskih vplivih. Transparenti so lahko pritrjeni na lastne drogove
ali na fasade s horizontalnimi jeklenimi vrvmi, če je zagotovljena
statična stabilnost. Transparenti na drogovih javne razsvetljave ne
smejo ogrožati njihove statične stabilnosti. V primeru posebnih prevozov
mora izvajalec oglaševanja pravočasno in na lastne stroške začasno
odstraniti transparent. |
(11) Soglasje za postavitev objektov iz drugega, tretjega, četrtega in
petega odstavka tega člena, katerih gradnja oziroma postavitev je
predvidena v območju občinske ceste, izda pristojni organ na podlagi
predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in
oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne
varnosti, katerega postavitev z delovnim nalogom odredi pristojni organ. |
(12) Pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki pravice
uporabe elektronskih prikazovalnikov iz šestega odstavka tega člena, ki
so postavljeni ob občinskih cestah, morajo le-te odstraniti najpozneje v
šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. |
(13) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v
nasprotju s tem členom ali brez soglasja postavi objekt za obveščanje In
oglaševanje v območju občinske ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji
iz soglasja. |
(14) Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z
globo 2.000 eurov. |
|
VII. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah |
|
41. člen |
|
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na ali ob občinski cesti) |
|
(1) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za
izvedbo zapore ceste, način in obseg njene izvedbe, preusmeritve prometa
zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja. |
(2) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda
upravljavec občinskih cest in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji
dovoljenja upravljavec občinskih cest obvesti policijo, inšpekcijski
organ za ceste, občinsko redarstvo in vzdrževalca občinskih cest,
krajevno skupnostter javnost na krajevno običajen način. |
(3) V primeru prireditev, gradbenih del ali drugih ravnanj, zaradi
katerih je potrebno spremeniti potek linij mestnega linijskega prevoza
potnikov ali pogostnost vozil, s katerimi se opravlja ta prevoz, je
dolžan investitor oziroma izvajalec del na svoje stroške poskrbeti za
obveščanje potnikov na način, kot ga določi pristojni organ. |
(4) Predlagatelj je dolžan zaporo ceste naročiti pri izvajalcu
gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest (v
nadaljevanju: postavljavec zapore). |
(5) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej
cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se
lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 46. člena tega odloka. |
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali
popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za
opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba
zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del. |
(7) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred
predlaganim rokom delne zapore ceste oziroma najmanj 30 dni pred
predlaganim začetkom popolne zapore ali zapore zaradi športne ali druge
prireditve na cesti ali ob cesti in mora vsebovati: |
– podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del ali prireditve, zaradi katerih
se predlaga delna ali popolna zapora ceste, |
– podatke o načinu in času trajanja izvedbe zapore (ali del ali
prireditve), |
– skico s katere je razviden poseg, |
– prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne
ali popolne zapore ceste (elaborat za zaporo občinske ceste oziroma
tipska shema), |
– odgovorno osebo vlagatelja za izvedbo zapore s kontaktnimi podatki
(naslov bivališča ali sedeža subjekta, telefonska številka, elektronski
naslov). |
(8) Če je zaradi omejitve uporabe prometnih površin potrebna sprememba
prometne ureditve zaradi zagotovitve varnega prometa udeležencev v
prometu, lahko pristojni organ zahteva, da predlagatelj zapore (v
nadaljevanju predlagatelj) predloži elaborat prometne ureditve v času
omejene uporabe javnih prometnih površin. Elaborat izdela pooblaščena
organizacija na stroške predlagatelja. |
(9) Stroške za pripravo predpisanega elaborata za zaporo občinske ceste,
izvedbo zapore občinske ceste (npr. tipska shema), obveščanje o zapori
in za preusmeritev prometa zaradi zapore občinske ceste ter ostale
stroške, povezane z zaporo ceste za čas njenega trajanja, krije njen
predlagatelj. |
(10) Pristojni organ lahko v postopku izdaje dovoljenja za začasno
preusmeritev, omejitev ali prepoved odredi obveznost plačila varščine do
višine predvidenih stroškov, potrebnih za odpravo posledic uporabe javne
površine. |
(11) Ugotavljanje stanja javne površine pred pričetkom uporabe, njenih
poškodb in primerno višino varščine opravlja izvajalec rednega
vzdrževanja cest. |
|
42. člen |
|
(dovoljenja za zaporo občinske ceste ob prireditvah) |
|
(1) Dovoljenje za zaporo občinske ceste za izvedbo športne in
druge prireditve na njej se izda, če je promet mogoče preusmeriti na
druge ceste. |
(2) V primeru zapore parkirnih prostorov zaradi izvedbe športne in druge
prireditve, mora predlagatelj plačati uporabnino v višini dnevne
parkirnine za posamezno parkirno mesto, razen v primeru, kadar zaporo v
javnem interesu predlaga: |
– organ mestne uprave MOK kot organizator javne prireditve ali |
– javni zavod, javno podjetje, javni sklad in javna agencija, katere
ustanoviteljica je MOK, kot organizator javne prireditve. |
(3) O oprostitvi plačila uporabnine ali njenega deleža za subjekte iz
druge alineje prejšnjega odstavka tega člena, odloča župan s sklepom. |
(4) Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje
zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s
koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med
povečanimi prometnimi obremenitvami ceste. |
|
43. člen |
|
(obveznosti postavljavca zapore in izvajalca del na cesti) |
|
(1) Postavljavec zapore je dolžan upoštevati naslednje
obveznosti: |
– za vsako zaporo postavljavec zadolži odgovorno osebo, ki bo izvajala
tudi nadzor nad zaporo, |
– redno preverjati stanje začasne prometne signalizacije ter opozoriti
izvajalca del in upravljavca ceste o ugotovljenih nepravilnostih, |
– obvestiti inšpekcijski organ za ceste o natančnem datumu postavitve
zapore, |
– v primeru prekopov ali drugih fizičnih posegov v cesto odstraniti
začasno prometno signalizacijo po uspešno opravljenem komisijskem
pregledu izvedenih del in odpravi pomanjkljivosti skupaj s predstavnikom
upravljavca ceste. |
(2) Izvajalec del (predlagatelj zapore) je dolžan upoštevati naslednje
obveznosti: |
– pridobiti soglasje za obvoz v primeru popolne zapore ceste, |
– imenovati odgovorno osebo (postavitev, nadzor, odstranitev zapore po
končanih delih), |
– določiti datum in uro vzpostavitve začasne prometne ureditve ter
posredovati obvestilo inšpekcijski organ za ceste o predvidenem datumu
in uri izvedbe zapore, |
– imeti en izvod dovoljenja in en izvod elaborata na delovišču, |
– z vpisom v dnevnik o izvajanju del potrditi, da je začasna prometna
ureditev pregledana in v skladu z elaboratom, |
– redno, vsaj enkrat dnevno pregledati zaporo ceste in jo po potrebi
uskladiti z elaboratom ter ugotovitve vpisati v dnevnik o izvedbi del, |
– v primeru ugotovitev o nepravilnosti izvedbe zapore dopolniti elaborat
ter po potrebi pridobiti dopolnilno dovoljenje o zapori ceste (tudi na
podlagi ugotovitev oziroma zahteve inšpekcijskega organ za ceste ali
upravljavca ceste), |
– odstraniti začasno prometno signalizacijo šele po komisijskem pregledu
izvedenih del, kadar gre za prekope ali druge fizične posege v cesto, |
– obvestiti inšpekcijski organ za ceste tudi o odstranitvi zapore. |
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki izvede delno
ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na
cesti ali športne ali druge prireditve na cesti, brez dovoljenja, v
nasprotju s pogoji dovoljenja in začasno prometno ureditev ne označi v
skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne
prometne ureditve ali preseže v dovoljenju določeni čas njenega trajanja
v 41. in 42. členu. |
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z
globo 200 eurov. |
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega
vzdrževanja cest, če delno ali popolno zaporo občinske ceste izvede brez
dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, ali v predpisanem roku na
predpisan način ne obvesti policije, občinskega redarstva in pristojnega
inšpekcijskega organa za ceste o izvedbi zapore v 41. in 42. členu,
odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 200
eurov. |
|
44. člen |
|
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) |
|
(1) Informacijsko-komunikacijski in drugi kabelski vodi,
električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter
druge podobne naprave (v nadaljevanju: vodi in naprave), se morajo v čim
večji meri projektirati zunaj cestišča in se smejo napeljevati, polagati
oziroma postavljati v območju javnih površin, v območju občinske ceste
in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, ki je določen v
soglasju pristojnega organa oziroma sklenjeni pogodbi o služnosti. |
(2) Pristojni organ in vzdrževalec javnih prometnih površin, lahko
zahtevata od upravljavca vodov in naprav iz prejšnjega odstavka tega
člena, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi
gradnje, obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste, trga ali druge
javne površine ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste, trga ali
javne površine ter rabe ali prometa na teh površinah. |
(3) Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov
upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja oziroma
služnostne pogodbe za njihovo napeljavo oziroma postavitev. |
(4) Pristojni organ in vzdrževalec javnih prometnih površin lahko
odklonita izdajo soglasja oziroma sklenitev služnostne pogodbe iz prvega
odstavka tega člena, če bi posamezni vodi in naprave ogrožali občinsko
cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali
onemogočali njeno morebitno rekonstrukcijo. |
(5) Pristojni organ in vzdrževalec javnih prometnih površin lahko
odklonita izdajo soglasja oziroma sklenitev služnostne pogodbe iz prvega
odstavka tega člena, če predlagatelj za izdajo soglasja ni upošteval
vseh zahtev ter pogojev oziroma ni izvedel vseh obveznosti iz soglasij
ali služnostnih pogodb, ki so mu bila v preteklosti izdana ob sklepanju
služnostnih pogodb (ni ustrezno saniral prekopov ipd.). |
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki posega v območje ceste
in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma
brez sklenjene služnostne pogodbe. |
(7) Z globo 6.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki posega v območje ceste
in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma
brez sklenjene služnostne pogodbe, njihova odgovorna oseba pa z globo
2.000 eurov. |
|
45. člen |
|
(dela
na in ob občinski cesti) |
|
(1) Vzdrževalna in druga dela na obstoječi gospodarski javni
infrastrukturi, kot so prekopavanje, podkopavanje in druga dela na in ob
občinski cesti (kot npr. urejanje odvodnjavanja, urejanje obcestnega
parkirišča, drugačnega hišnega dovoza, deponije, zasaditve, zazelenitve,
podiranje dreves ...), se lahko opravljajo pod pogoji in na način,
določenimi za poseg v občinsko cesto, v skladu z izdanim soglasjem
pristojnega organa. Delo na občinski cesti lahko izvaja samo pooblaščena
pravna oseba usposobljena in registrirana za izvajanje del na občinskih
cestah v cestogradnji. Gradbena dela se morajo izvajati pod nadzorom
usposobljenega in registriranega nadzornega organa na stroške
investitorja. |
(2) V soglasju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo
način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. |
(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s
poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno
ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko
nastala večja gospodarska škoda in je to mogoče odpraviti najkasneje v
48 urah od začetka izvajanja del, sicer mora upravljavec gospodarske
javne infrastrukture ali po pooblastilu izvajalec del pridobiti
dovoljenje za zaporo ceste pri pristojnem organu. |
(4) Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno
nevarnost in o tem še isti dan po elektronski poti obvestiti izvajalca
rednega vzdrževanja ceste. |
(5) Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odpraviti poškodbe
na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih še isti
dan po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste,
policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in v primeru poteka
ceste skozi naselje tudi pristojno občinsko redarstvo ter javnost na
krajevno običajen način. |
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki opravlja dela v
območju ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega
organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe ali če ravna v
nasprotju s petim odstavkom tega člena. |
(7) Z globo 6.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja dela v območju
ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa
oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe, njihova odgovorna oseba pa z
globo 2.000eurov ali če ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena. |
(8) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
ne obvesti pristojnega organa, policije, inšpekcijskega organa za ceste
ali izvajalca rednega vzdrževanja cest skladno s tretjim, četrtim ali
petim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500
eurov. |
|
46. člen |
|
(pogoji za izdajo soglasja k posegom na občinskih cestah in strokovni
nadzor) |
|
(1) V dovoljenju ali soglasju se določi način posegov na
občinskih cestah in pogoji za izvajanje le-teh, rok za dokončanje del,
nadzor nad njihovim izvajanjem del ter obseg, pogoji, vrsta in način
sanacije poškodb po izvedbi teh del, kar je lahko priloga k soglasju.
Podlaga za izdajo soglasja je veljavna tehnična specifikacija za javne
ceste, ki ureja področje varstva cest in izvajanje prekopov na voznih
površinah, standardi vzdrževanja cest ter predpisi o projektiranju in
gradnji cest, ki določajo način odstranjevanja asfalta, zasipa, obnove
vrhnje površine cestišča in drugo. |
(2) Za strokovni nadzor za posege na občinskih cestah lahko pristojni
organ poleg izvajalca rednega vzdrževanja cest določi tudi poslovni
subjekt, ki ima licenco inženirske zbornice za to področje. |
(3) Če predlagatelj, tudi po pisnem opominu, ne izpolni kakršne koli
obveznosti iz soglasja, potrebna dela opravi na njegove stroške
izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest. |
(4) Veljavnost izdanega soglasja je dve leti od dneva izdaje. |
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali s soglasjem izdanim v skladu
z 49. členom tega odloka. |
(6) Z globo 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali s soglasjem
izdanim skladno z 49. členom tega odloka, njihova odgovorna oseba pa z
globo 2.000 eurov. |
|
VIII. Drugi ukrepi za varstvo cest |
|
47. člen |
|
(preglednost ob občinski cesti) |
|
(1) Da bi bil zagotovljen nemoten in varen promet, je v bližini
križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo
(preglednostni prostor) ali na notranjih straneh cestnih krivin
(pregledna berma) prepovedano saditi drevje, visoke poljske kulture,
grmičevja (vegetacije), postavljati reklamne, obvestilne ali druga
objekte, naprave oziroma predmete, ki niso namenjeni zagotavljanju
prometne varnosti ali storiti karkoli drugega, kar bi zmanjševalo in
oviralo preglednost ceste, križišča, priključka ali železniške proge
(preglednostni prostor ali pregledno polje). Pregledno polje ob križišču
v naselju praviloma obsega območje, ki sega najmanj 100 metrov pred
križiščem ali najmanj 50 metrov za kanaliziranim križiščem), zunaj
naselja obsega območje, ki sega najmanj 140 metrov pred križiščem ali
najmanj 70 metrov za križiščem in sta zunaj varovalnega pasu za
postavljanje prometne signalizacije, ki znaša 5 metrov od roba vozišča
oziroma dva metra od roba pločnika ali kolesarske steze, postavitev teh
objektov oziroma predmetov pa ne zmanjšuje opaznosti prometne
signalizacije. Višina ograj, škarp ter drugih objektov, naprav oziroma
predmetov znotraj območja preglednega polja ob vseh lokalnih cestah,
javnih poteh ter nekategoriziranih cestah v občini sme biti največ 1 m
nad nivojem vozišča, zasaditev vegetacije pa največ 0,75 m nad nivojem
vozišča. |
(2) Soglasje iz prejšnjega člena se izda, razen v primeru zasaditev
vegetacije, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu ni prizadeta
varnost cestnega prometa, zlasti zaradi preglednosti. |
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora oviro (vegetacijo, objekte,
predmete ali naprave in podobno) v preglednem polju na zahtevo
občinskega inšpektorja, odstraniti. |
(4) Postavitev obcestnih prometnih ogledal je dovoljena v skrajnem
primeru, če kljub pravilno postavljenim oziroma urejenim obcestnim
ograjam ali živim mejam po prvem odstavku tega člena ni mogoče
zagotoviti preglednosti in vključevanja cestnega prometa na prednostno
cesto na drug način. Plačnik postavitve in vzdrževanja obcestnih ogledal
so zainteresirani pobudniki za posamezne priključke. |
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik
pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom
tega člena. |
|
48. člen |
|
(urejenost sosednjih zemljišč ob cesti) |
|
(1) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč in nepremičnin, ki
mejijo na občinske ceste ali druge javne površine, so dolžni svoja
zemljišča in nepremičnine urejati in vzdrževati v skladu z ureditvijo,
predpisano v prostorskih aktih oziroma jih hortikulturno urejati in
vzdrževati tako, da se drevje, grmovnice ali žive meje ne razraščajo na
občinske ceste ali na dele cest ali na druge javne površine ter da
njihove nepremičnine zaradi dotrajanosti ne ogrožajo občinskih cest in
prometa na njih. |
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik
pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom
tega člena. |
|
IZDAJANJE SOGLASIJ |
|
49. člen |
|
(postopek za izdajo soglasij) |
|
(1) Vlogi za izdajo soglasja iz 44. in 45. člena mora
predlagatelj za soglasje, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti: |
– projekt ali ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz
nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine; |
– izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma
druge javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da
bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške
še najmanj 5 let po zaključku izvedenih del (odgovornost za solidnost
gradnje). |
(2) V izdanem soglasju na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka pristojni
organ predpiše zlasti rok dokončanja del na javni površini, delno ali
popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni pogon
in obvozne smeri ter nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge javne
površine v prejšnje stanje. |
(3) V soglasju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin
primera, določi: |
– da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma
zunaj prometnih konic; |
– da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alineje prvega odstavka
pristojni organ, vendar na stroške predlagatelja poskrbel za povrnitev
javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje v skladu s
pogoji podanimi s strani izvajalca rednega vzdrževanja cest in pogoji
podanimi v soglasju upravljavca; |
– da mora biti izvajalec asfalterskih del na podlagi laboratorijskih
preizkušanj, terenskih meritev in spremljave vgrajevanja asfaltnih zmesi
od pooblaščene organizacije usposobljen za vgrajevanje asfaltnih zmesi
(da ima certificirano storitev), da mora upravljavec komunalne
infrastrukture, ki ni v lasti MOK, vsa dela končati do pričetka zimske
službe, vključno s povrnitvijo javne površine ali občinske ceste v
prvotno stanje; |
– da mora predlagatelj po povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti
strokovno ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi
pristojni organ; |
– da nadzor nad izvajanjem del vodi predstavnik vzdrževalca javnih
prometnih površin, ki tudi zapisniško na podlagi kvalitetnega pregleda
prevzame izvedena dela. Datum prevzema objekta šteje kot datum pričetka
garancijske dobe; |
– da se poda garancija na izvedena dela oziroma za solidnost gradnje 5
let. |
(4) Za večje posege v javne ceste in druge javne površine, predvsem za
večja vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ s soglasjem
zahteva: |
– preplastitev celotne širine vozišča ali celotnega voznega pasu glede
na širino vozišča v skladu s tehničnimi specifikacijami in tehničnimi
normativi; |
– da se prečni prekopi izvajajo v skladu s tehničnimi specifikacijami in
tehničnimi normativi; |
– da se pločniki in kolesarske steze pri vzdolžnih posegih asfaltirajo v
celotni širini v skladu s tehničnimi specifikacijami in tehničnimi
normativi. |
(5) Pred izdajo soglasja lahko pristojni organ kot jamstvo za dobro
izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin primera zahteva garancijo
banke ali drug ustrezni finančni instrument zavarovanja. |
(6) Da se preprečijo škodljivi vplivi prepogostih posegov v občinske
ceste in druge javne površine, lahko pristojni organ zavrne izdajo
soglasja, če se poseg načrtuje prej kot 5 let po zadnjem posegu. |
(7) V upravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim
pooblastilom preneseno na izvajalca rednega vzdrževanja, na prvi stopnji
z upravno odločbo (dovoljenje, soglasje) pristojni organ, na drugi
stopnji pa župan, če ni v zakonu določeno drugače. |
|
NADZORSTVO OBČINSKIH CEST |
|
50. člen |
|
(opravljanje nadzorstva) |
|
(1) Izvajanje tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki
se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski
inšpekcijski organ za ceste in občinsko redarstvo. |
(2) Občinski inšpekcijski organ za ceste je prekrškovni organ za vse
prekrške iz tega odloka. |
(3) Občinsko redarstvo je prekrškovni organ iz drugega odstavka
28. člena. |
(4) Zaradi upravljanja, spremljanja prometnih razmer, nadzora nad
prometno opremo, izboljšanja pretočnosti prometa, prometne varnosti in
nadzora nad spoštovanjem prometnih predpisov, so ceste ter druge javne
površine na območju MOK lahko opremljene z nadzornimi sistemi (sistem za
video nadzor, za ugotavljanje prekoračitve hitrosti, za ugotavljanje
prevoza rdeče luči in podobno). Z nadzornim sistemom zbrani podatki so
last MOK, s katerimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov. |
(5) Za potrebe iz prejšnjega odstavka tega člena lahko občina ustanovi
center za upravljanje prometa pri izvajalcu vzdrževanja cest, njegovo
delovanje usmerja in nadzoruje pristojni organ. |
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
51. člen |
|
(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za
izdajo soglasij) |
|
(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih. |
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega
odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za
kršitelja ta odlok milejši. |
(3) Če so bili projektni pogoji izdani pred uveljavitvijo tega odloka,
se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih. |
|
52. člen |
|
(odstranitev neprometnih znakov in objektov za obveščanje ali
oglaševanje) |
|
(1) Neprometni znaki in objekti za obveščanje ali oglaševanje, ki
so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega
odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in
37/87), se morajo prilagoditi določbam 40. člena tega odloka ter
določbam predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih
cestah najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega predpisa. |
(2) Neprometni znaki in objekti za obveščanje ali oglaševanje, ki so
postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o
cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v
nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo. |
|
53. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o občinskih
cestah na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 20/06, 70/07
in 82/12), razen v obsegu, kot to določa 52. člen tega odloka. |
|
54. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-3/2020-2-402101 |
Kranj, dne 24. novembra 2021 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Matjaž Rakovec |