Na
podlagi prvega odstavka 46.a, 49. in 55. člena
Zakona o ohranjanju narave
(Uradni list RS, št. 96/04 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14,
21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 –
ZDU-1O) in 13. člena Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 165/21 – UPB4) je Mestni svet Mestne občine Kranj
na 11. seji dne 14. 2. 2024 sprejel |
|
O D L O K |
o naravnem spomeniku Kanjon reke Kokre |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(zavarovanje in varstveni cilji) |
|
(1) Območje kanjona reke Kokre se z namenom ohranitve naravne vrednote
državnega pomena zavaruje kot naravni spomenik. |
(2) Varstveni cilj območja kanjona reke Kokre (v nadaljnjem besedilu:
naravni spomenik) je ohranitev naravnih vrednot, njihovih
geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti in vidne podobe
območja, biotske raznovrstnosti ter dolgoročno doseganje ugodnega stanja
ohranjenosti ogroženih vrst in habitatnih tipov. |
(3) Namen zavarovanja je s pravili ravnanj ter z izvajanjem varstvenih
in upravljavskih nalog dosegati varstveni cilj iz prejšnjega odstavka.
Namen naravnega spomenika je omogočiti doživljanje narave, trajnostni
razvoj območja in obiskovanje naravnega spomenika z minimalnim urejanjem
in vzdrževanjem primerne infrastrukture. |
(4) Naravni spomenik je prosto dostopen za obiskovalce. |
|
2. člen |
|
(vsebina) |
|
Ta
odlok določa območje naravnega spomenika, varstveni režim, razvojne
usmeritve in pravila ravnanja, način in naloge upravljanja naravnega
spomenika, ustanoviteljske pravice in obveznosti, način financiranja ter
izvajanje nadzora v območju naravnega spomenika. |
|
3. člen |
|
(ustanovitelj) |
|
Ustanovitelj naravnega spomenika je Mestna občina Kranj (v nadaljnjem
besedilu: občina). |
|
II. OBMOČJE NARAVNEGA SPOMENIKA |
|
4. člen |
|
(opis in določitev območja) |
|
(1) Območje naravnega spomenika se razteza od sotočja Kokre z Rupovščico
do razgledne točke Pungert. Večji del naravnega spomenika se nahaja pod
starim mestnim jedrom Kranja in je geomorfološka posebnost z globoko
sotesko v obliki črke U s strmimi konglomeratnimi stenami, skalnimi
bloki in spodmoli, ki so posledica geoloških, geomorfoloških in
hidroloških procesov. |
(2) Na območju naravnega spomenika se nahajata naravni vrednoti
državnega pomena: Kokra – soteska v Kranju (ID 1245) in Kokra (ID 136 V)
ter ekološko pomembno območje Kokra – spodnji tok (ID 27500). V manjšem
delu se območja dotika še naravna vrednota lokalnega pomena
Gabrovo-hrastov gozd v Hujah pri Kranju (ID 5379). |
(3) Zaradi lege kanjona, sestave, oblike in ekspozicije površja sta reka
in obrečni prostor z različnimi habitatnimi tipi območje izjemne biotske
pestrosti. Kanjon reke Kokre je zeleni del mesta Kranja in sodi med
gozdove s posebnim namenom. |
|
5. člen |
|
(meja naravnega spomenika) |
|
(1) Meja naravnega spomenika je določena na karti na podlagi katastra
nepremičnin in ortofoto posnetka (DOF, 2021) v merilu 1:5000. |
(2) Meja naravnega spomenika iz prvega odstavka tega člena je prikazana
na publikacijski karti, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega odloka in
se kot del registra zavarovanih območij objavi v Atlasu okolja. |
(3) Seznam zemljiških parcel, ki določajo meje naravnega spomenika, je
naveden v Prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka. |
(4) Ureditvena situacija je prikazana v Prilogi 3, ki je sestavni del
tega odloka. |
|
III. VARSTVENI REŽIM IN RAZVOJNE
USMERITVE |
|
6. člen |
|
(varstveni režim) |
|
(1) Prepovedani so vsi posegi, dejavnosti in ravnanja, ki bi lahko
spremenili geomorfološke, geološke, hidrološke in ekološke razmere na
območju naravnega spomenika in vplivali na stanje ogroženih in
zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in
habitatnih tipov ali povzročili spremembo lastnosti, zaradi katerih je
del narave opredeljen za naravno vrednoto in ekološko pomembno območje,
zlasti pa: |
1. gradnja, postavljanje ali nameščanje vseh vrst objektov, |
2. izvajanje gradbenih del, ki bi povzročala vibracije na zavarovanem
območju in bi lahko vplivala na geomehanske lastnosti konglomerata ali
bi spremenila reliefne značilnosti območja, |
3. gradnja novih mostov, brvi ali sprehajalnih poti, |
4. gradnja novih infrastrukturnih objektov in vodov izven koridorjev
obstoječe gospodarske javne infrastrukture, |
5. odvzemanje ali prinašanje zemlje, peska, gramoza ali drugega
naravnega materiala iz ali v območje naravnega spomenika, |
6. izvajanje javnih prireditev, |
7. širjenje sistema obstoječih in predvidenih sprehajalnih poti, |
8. postavljanje varoval pred padajočim kamenjem, ki bistveno spreminjajo
vidno podobo in prvinskost kanjona, |
9. javna razsvetljava in okrasna osvetlitev območja, |
10. uporaba pirotehničnih sredstev in izvajanje ognjemetov, |
11. postavljanje oglaševalnih tabel, |
12. sečnja posameznih dreves na robu kanjona brez pozitivnega mnenja
organizacije, pristojne za ohranjanje narave, |
13. krčenje gozda, |
14. gospodarjenje z gozdom v času razmnoževanja ptic, ki traja od
1. marca do 31. julija, |
15. odvzemanje ali prečrpavanje vode iz reke ali kakršnokoli drugačno
spreminjanje vodnega režima in vodnogospodarske ureditve, |
16. odvajanje odpadnih, komunalnih, padavinskih, drenažnih in drugih
zalednih voda in snega na način, ki pospešuje erodiranje, zamakanje in
destabilizacijo konglomeratnih sten, |
17. organizirano kopanje izven za to dovoljenih mest, določenih v načrtu
delovanja in urejanja, |
18. spreminjanje naravne zarasti in obvodnega pasu vegetacije, |
19. trganje ali izkopavanje rastlinskih vrst, razen invazivnih
tujerodnih rastlinskih vrst, |
20. vnašanje tujerodnih rastlinskih ali živalskih vrst, |
21. lov, nabiranje, preganjanje ali uničenje živali, njihovih habitatov
in struktur (npr. gnezd, skrivališč ipd.), |
22. plezanje po konglomeratnih stenah in nameščanje opreme za plezanje, |
23. odlaganje vseh vrst odpadkov, |
24. izvajanje piknikov in postavljanje šotorišč izven zato določenega
območja v načrtu delovanja in urejanja, |
25. kurjenje ognja, |
26. vožnja s kolesi, |
27. vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila izven
občinskih cest, |
28. postavljanje trajnih sanitarnih enot, |
29. puščanje psov brez povodca, |
30. ozvočenje ter izvajanje glasne glasbe ali hrupa, ki je večji od
predpisanih vrednosti s področja varstva pred hrupom, |
31. snemanje filmov, videospotov, fotografij in drugih videoproduktov za
javno predvajanje v nasprotju z varstvenimi cilji naravnega spomenika, |
32. izvajanje ribiških tekmovanj, |
33. uporaba brezpilotnih zrakoplovov. |
(2) Ravnanja iz 31. točke iz prejšnjega odstavka je treba prijaviti
skrbniku naravnega spomenika zaradi preveritve njihove skladnosti z
varstvenimi cilji tega odloka najmanj 10 dni pred nameravanim ravnanjem. |
(3) Če skrbnik naravnega spomenika ugotovi, da ravnanja iz prejšnjega
odstavka niso v skladu z varstvenimi cilji tega odloka, mora o tem
obvestiti prijavitelja pred rokom, navedenim v prijavi za izvedbo
ravnanja. |
|
7. člen |
|
(izjeme od varstvenih režimov) |
|
(1) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena je, v skladu z varstvenimi
cilji tega odloka in v dogovoru s skrbnikom, dovoljeno: |
1. izvajati ukrepe varstva narave in naravovarstvene naloge za
ohranjanje ali izboljšanje stanja zavarovanega območja, vključno s
snemanjem z brezpilotnimi zrakoplovi za namene predstavitve naravnega
spomenika, |
2. izvajati ukrepe, s katerimi se preprečujejo ali zmanjšujejo negativni
vplivi na naravni spomenik iz okolice in se kot naravovarstveni pogoji
ali usmeritve opredelijo v dovoljenjih, soglasjih, mnenjih ali
naravovarstvenih smernicah, |
3. obnoviti obstoječe vodnogospodarske ureditve zaradi škodljivega
delovanja voda na vodnih in priobalnih zemljiščih, predvsem na odsekih,
kjer bi lahko bili ogroženi vodni objekti, poselitev in gospodarska
infrastruktura ali oviran pretok visokih voda, |
4. izvajati dela za zaščito obstoječih, legalno zgrajenih stanovanjskih
objektov, gospodarske javne infrastrukture in vodne infrastrukture v
primeru nestabilne konglomeratne podlage, |
5. gospodariti z gozdom skladno z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom, |
6. izvajati sonaravno kmetijsko dejavnost, |
7. izvajati naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju
urejanja voda v skladu s sprejetimi načrti oziroma programi izvajanja
teh javnih služb, |
8. izvajati dejavnosti ribištva skladno z ribiško gojitvenim načrtom, |
9. izvajati javne prireditve na območju vhodov in izhodov iz Kranjskih
rovov in |
10. spuščati predmete po reki ob tradicionalnih prireditvah – gregorčke
na gregorjevo. |
(2) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena je, v skladu z varstvenimi
cilji tega odloka, veljavnimi prostorskimi akti in Prilogo 3 Ureditvena
situacija, dovoljeno izvajati naslednje dejavnosti ob pozitivnem mnenju
organizacije, pristojne za ohranjanje narave: |
1. izvajati zemeljska dela, zlasti odkopavati ali zasipavati teren,
odstranjevati zemljo, rušo ali kamninsko podlago za namen ureditve
parkirišč, obstoječih in predvidenih sprehajalnih poti, športnih ali
otroških igrišč, |
2. odvzemati kamninske vzorce za izobraževalne, znanstveno-raziskovalne,
razstavne ali tehnične namene – geomehanske analize vzorcev, |
3. postavljati usmerjevalne, informacijske in izobraževalne table z
namenom opreme stez in poti, v skladu s predpisom, ki ureja označevanje
zavarovanih območij, |
4. taboriti, šotoriti, kuriti in urejati prostore za piknike, |
5. izvajati druge javne prireditve, |
6. postavljati objekte in naprave za vadbo ali rekreacijo, |
7. graditi nove objekte, mostove, brvi in postavljati začasne objekte. |
(3) Naravovarstvene naloge iz prve alineje prvega odstavka so aktivnosti
in ravnanja, ki so namenjena doseganju varstvenih ciljev tega odloka in
so določene v petletnem načrtu delovanja in urejanja naravnega spomenika
(npr. ohranjanje lastnosti naravnih vrednot, vzdrževanje habitatnih
tipov z uravnavanjem zaraslosti vegetacije, odvzemanje ali
odstranjevanje tujerodnih rastlin ali živali). |
|
8. člen |
|
(razvojne usmeritve in pravila
ravnanja) |
|
(1) Na območju naravnega spomenika je dopustno ogledovanje in
obiskovanje z namenom spoznavanja kanjona, geomorfoloških procesov,
živega in neživega sveta ter doživljanja narave. |
(2) Vsako ravnanje, poseg in dejavnost v naravnem spomeniku je treba
izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov
in sredstev, ki so v skladu z varstvenimi cilji tega odloka. |
(3) Za druge posege in dejavnosti na območju naravnega spomenika, ki
lahko bistveno ogrozijo naravni spomenik, se v skladu z zaščitnimi
ukrepi pridobi geološko-geotehnično poročilo, hidrotehnične pogoje in
stabilnostno analizo ter smernice za projektiranje. |
(4) Načrti, programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma
gospodarjenja z naravnimi dobrinami v naravnem spomeniku morajo biti
usklajeni s tem odlokom. |
(5) Obiskovanje v naravnem spomeniku se usmerja na območje dolvodno od
mostu na Huje. |
|
IV. NALOGE UPRAVLJANJA NARAVNEGA
SPOMENIKA |
|
9. člen |
|
(upravljanje naravnega spomenika) |
|
(1) Naravni spomenik nima posebnega upravljavca. |
(2) Naloge upravljanja v naravnem spomeniku izvaja občina, ki s
skrbnikom sklene pogodbo za naloge: |
– vzpostavljanje in vzdrževanje infrastrukture, s katero se usmerja
obiskovalce, preprečuje ali blaži negativne vplive obiskovanja in
ogledovanja ter omogoča varnost obiskovalcev in zagotavlja prehodnost
sprehajalnih poti, |
– nameščanje in vzdrževanje znakov in tabel za označevanje in
predstavljanje naravnega spomenika, |
– ozaveščanje javnosti o vrednosti in pomenu naravnega spomenika, |
– spremljanje ravnanj, posegov in dejavnosti na območju naravnega
spomenika, |
– preverba skladnosti ravnanj, posegov in dejavnosti na območju
naravnega spomenika z varstvenimi cilji, |
– sodelovanje pri pripravi petletnega načrta delovanja in urejanja
naravnega spomenika, |
– sodelovanje z Mestno občino Kranj in z organizacijo, pristojno za
ohranjanje narave. |
(3) Naloge upravljanja naravnega spomenika se izvajajo v skladu s
petletnim načrtom delovanja in urejanja naravnega spomenika. |
(4) Predlog petletnega načrta delovanja in urejanja naravnega spomenika
pripravi občina ter potrdi s podpisom župana po predhodni obravnavi
mnenj in predlogov deležnikov prostora ter uskladitvi s pristojnim
ministrstvom in organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. |
(5) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, izvaja v naravnem
spomeniku redne naloge, določene v letnem programu dela in jih vnaša v
poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto. |
|
10. člen |
|
(ukrep varstva) |
|
Za
izvajanje nalog iz 2. točke prejšnjega člena občina sklene eno ali več
pogodb o skrbništvu. |
|
OBISKOVANJE NARAVNEGA SPOMENIKA |
|
11. člen |
|
(infrastruktura za obiskovanje in
predstavljanje naravnega spomenika) |
|
(1) Infrastruktura za obiskovanje in predstavljanje naravnega spomenika
je infrastruktura, ki je namenjena obiskovanju, pojasnjevanju in
ogledovanju geoloških, geomorfoloških in hidroloških pojavov, botaničnih
posebnosti, gozda ter krajinskih posebnosti in vedut. |
(2) Infrastruktura za obiskovanje in predstavljanje naravnega spomenika,
vključno s predvidenim območjem za rekreacijske in prostočasne
aktivnosti, se kartografsko prikaže v Prilogi 3 Ureditvena situacija in
opisno opredeli v veljavnem prostorskem aktu. |
|
12. člen |
|
(vodenje obiskovalcev po naravnem
spomeniku) |
|
(1) Vodenje obiskovalcev po naravnem spomeniku obsega spremljanje,
usmerjanje ter izvajanje programov za obiskovalce in interpretacijo o
naravnih pojavih, strukturah in procesih, o naravnih vrednotah,
rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih habitatih v naravnem spomeniku
ter pomenu varstva naravnega spomenika. |
(2) Vodnika zagotovi izvajalec skrbniškega varstva ali, po predhodnem
pisnem dogovoru z njim, druga oseba. |
(3) Organizirano vodenje obiskovalcev po naravnem spomeniku se izvaja
proti plačilu. |
|
V. FINANCIRANJE |
|
13. člen |
|
(finančni viri) |
|
Finančni viri za upravljanje naravnega spomenika so: |
– občinski proračun, |
– donacije in dotacije, |
– prihodki od izvajanja prireditev in vodenj v naravnem spomeniku, |
– sredstva, pridobljena na podlagi razpisanih projektov, |
– drugi viri. |
|
VI. NADZOR |
|
14. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpektorji,
občinska redarska služba, medobčinsko redarstvo in naravovarstveni
nadzorniki v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave. |
|
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
15. člen |
|
(priprava prvega petletnega načrta
delovanja in urejanja naravnega spomenika) |
|
Prvi
petletni načrt delovanja in urejanja naravnega spomenika mora občina
pripraviti v enem letu po uveljavitvi tega odloka. |
|
16. člen |
|
(delno prenehanje uporabe) |
|
S
sprejetjem tega odloka se v delu, ki se nanaša na varstvo naravne
dediščine, preneha uporabljati Odlok o razglasitvi starega mestnega
jedra Kranj za kulturni in zgodovinski spomenik iz leta 1983 (UVG
št. 19/1983). |
|
17. člen |
|
(uskladitev z občinskim prostorskim
aktom) |
|
Občina mora po uveljavitvi tega odloka uskladiti občinske prostorske
akte z vsebino tega odloka, ki se nanaša na meje naravnega spomenika,
ureditveno situacijo, varstvene režime in razvojne usmeritve. |
|
18. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-64/2022-21 |
Kranj, dne 14. februarja
2024 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Matjaž Rakovec |
|
Priloga
1 |
Priloga
2 |
Priloga
3 |