|
Na podlagi 55. in 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) in
18. in 98. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je
Občinski svet Občine Škofja Loka na 9. redni seji dne 6. 9. 2007 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za posodobitev primarnega vodovoda Trata–Reteče |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta
2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za
obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr.
103/05 in 17/06), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
posodobitev primarnega vodovoda Trata–Rateče (v nadaljnjem besedilu
Občinski podrobni prostorski načrt). |
|
|
(2) Občinski podrobni prostorski načrt določa mejo
ureditvenega območja podrobnega prostorskega načrta, funkcijo območja,
lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za
urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in
ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja,
okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti
investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka. |
|
|
2. člen |
|
|
(izdelovalec
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d.,
Ljubljana, pod številko projekta 6073-2, junija 2007, na podlagi idejne
zasnove, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro d.d., Maribor, pod
številko projekta 2468/02, decembra 2002. |
|
|
3. člen |
|
|
(sestavni deli
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega
odloka vsebuje tekstualni in grafični del. |
|
|
(2) Tekstualni del vsebuje: |
|
|
a) odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu; |
|
|
b) obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
z naslednjo vsebino: |
|
|
– obrazložitev in utemeljitev podrobnega prostorskega
načrta, |
|
|
– povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana občine Škofja Loka, |
|
|
– opis prostorskih pogojev za posodobitev primarnega
vodovoda Trata – Reteče, |
|
|
– opis rešitve posodobitve primarnega vodovoda
Trata–Rateče ter njegov vpliv na obstoječe objekte in naprave, |
|
|
– opis potrebnih zemljiških služnosti za izvedbo posega; |
|
|
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
|
– opis vrisa območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta načrtovane posodobitve primarnega vodovoda Trata–Rateče na kopiji
katastrskega načrta, |
|
|
– podatke o označbi, površini, vrsti rabe in lastništvu, |
|
|
– elemente za zakoličbo, |
|
|
– oceno stroškov za izvedbo občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
|
|
– etapnost izvajanja občinskega podrobnega prostorskega
načrta, |
|
|
– program opremljanja zemljišč za gradnjo; |
|
|
c) smernice nosilcev urejanja prostora za načrtovanje
občinskega podrobnega prostorskega načrta; |
|
|
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
|
|
(3) Grafični del vsebuje: |
|
|
– prikaz iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka, M
1:5000; |
|
|
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka, M
1:5000; |
|
|
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz
prostorskega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta, M 1:5000; |
|
|
– prikaz ureditvene situacije, M 1:1000; |
|
|
– idejne rešitve komunalne ureditve, M 1:1000; |
|
|
– prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
na kopiji katastrskega načrta, M 1:1000; |
|
|
– tehnične elemente za zakoličbo na kopiji katastrskega
načrta, M 1:1000. |
|
|
II. OBSEG UREDITVENEGA
OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
(ureditveno območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o. Suha, k.o. Godešič,
k.o. Reteče). |
|
|
Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
se nahajajo naslednje parcele oziroma deli parcel: |
|
|
K.o. Suha (2030) |
|
|
1207/2, 324/5, 373/3. |
|
|
K.o. Godešič (2031) |
|
|
*48, *79, 102, 108/1, 111/10, 111/6, 111/7, 111/9, 115/2,
118/2, 118/3, 123/2, 1368/2, 1374/3, 1378/2, 1388/1, 17/5, 19/6, 20/13,
262, 263, 268/1, 269/1, 37/1, 38, 39/1, 420, 482/2, 483, 484/1, 487,
491, 496, 505/2, 510/1, 513/2, 515/1, 515/2, 515/3, 520/1, 520/10,
520/2, 520/3, 520/5, 520/6, 520/7, 520/9, 64/1, 69, 73/1, 79/1, 79/3,
83, 84/2, 89/2, 93, 96, 99. |
|
|
K.o. Reteče (2032) |
|
|
*2/2, 1057, 1058/1, 1075/2, 1075/4, 1077/1, 1077/10,
1077/11, 1077/12, 1077/13, 1077/14, 1077/15, 1077/21, 1077/23, 1077/3,
1077/9, 1083, 24/2, 27/1, 28/1, 31/1, 32/1, 35/1, 36/1, 37/1, 38/1,
38/2, 39/1, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6, 43/1, 44/1, 44/3, 45/3, 45/4, 47/10,
83/1, 83/6, 831/2, 831/4, 84, 846/9, 848/1, 848/12, 848/13, 848/14,
848/2, 848/3, 848/4, 848/7, 849/10, 849/12, 849/4, 849/5, 88/2, 88/4,
88/5, 985/3. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA
S POGOJI UREJANJA |
|
|
5. člen |
|
|
(prostorske ureditve,
ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom) |
|
|
(1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ureja
posodobitev obstoječega primarnega vodovoda Trata–Rateče na odseku južno
od obrtne cone na Trati pri Škofji Loki do tovarne Corona v Retečah.
Prevelike izgube v vodovodnem omrežju ter nezadostna požarna varnost
zahtevata posodobitev obstoječega primarnega vodovoda. Posodobljen
vodovod bo iz DUKTIL cevi DN 200 mm. Na večjem delu trase bo
posodobljeni primarni vodovod potekal ob obstoječem primarnem vodovodu.
Primarni vodovod se za požarne namene opremi z nadtalnimi hidranti fi 80
mm. |
|
|
(2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati Generalno
rešitev oskrbe s pitno vodo v Občini Škofja Loka – idejna zasnova, št.
projekta 109/05, ki ga je izdelal Hidrosvet d.o.o. Celje v decembru
2006. |
|
|
(3) Na glavnih vejah je treba zagotoviti ustrezne pogoje
za vgradnjo merilcev pretoka v ustreznih jaških. |
|
|
(4) Pri vseh načrtovanih posegih v prostor je treba
upoštevati, da so vsi obstoječi objekti na obravnavanem območju
priključeni na javni vodovod s priključnimi vodi, katerih lastniki so
priključniki. Treba je paziti, da noben poseg v prostor ne bo poslabšal
oskrbe s pitno vodo obstoječih priključnikov, zato je treba obnoviti
obstoječe priključke na javni vodovod v skladu z načrtovanimi posegi v
prostor. |
|
|
(5) Ob projektiranju primarnega vodovoda skozi naselja
morajo biti določeni tudi vsi potrebni odcepi na sekundarne veje
cevovoda, kamor se bodo priključevali obstoječi in novi priključniki na
javni vodovod. |
|
|
(6) Pred začetkom gradbenih del je potrebno ugotoviti vsa
križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovane posodobitve
obstoječega primarnega vodovoda Trata–Reteče. |
|
|
6. člen |
|
|
(pogoji za oblikovanje
zunanjih površin) |
|
|
Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
se zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se
na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami podrobnega
prostorskega načrta, namenska raba zemljišč se ne spreminja. S tem
občinskim podrobnim načrtom se ohranja obstoječa namenska raba, ob
upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju načrtovane infrastrukture. |
|
|
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO UREJANJE |
|
|
7. člen |
|
|
(posegi v ureditvenem
območju) |
|
|
(1) Širina koridorja je 2 m na vsako stran vodovoda. V
koridorju so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih
linijskih infrastrukturnih objektov ter postavitev montažnih ograj in
urbane opreme. V tem pasu pa ni možno graditi objektov in saditi
visokega drevja. Posegi v koridorju ne smejo ovirati gradnje, delovanja
in vzdrževanja primarnega vodovoda. Zaradi varstva primarnega vodovoda
pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v
koridorju upoštevati višinski potek infrastrukturnih objektov. Za vse
posege znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma
upravljavca infrastrukturnega objekta. |
|
|
(2) Dovoljena je gradnja cestne infrastrukture s
pripadajočo komunalno in energetsko ureditvijo tako, da se ne onemogoča
izgradnja, obratovanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja, načrtovanega
s to uredbo. |
|
|
(3) Po izvedenih gradbenih delih je treba površine
povrniti v stanje pred posegom. |
|
|
V. POGOJI ZA PROMETNO
IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA |
|
|
8. člen |
|
|
(pogoji za prometno
urejanje) |
|
|
(1) Za potrebe gradnje ni treba izvesti novih prometnih
povezav. Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne
poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča
in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč. |
|
|
(2) Trase transportnih poti in lokacije morajo biti
locirane tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest,
bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. |
|
|
9. člen |
|
|
(križanje in
približevanje cest) |
|
|
(1) Za izvajanje del v javni cesti je treba pridobiti
posebno dovoljenje za zaporo ceste. Zaradi gradnje primarnega vodovoda
ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se
bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor). |
|
|
(2) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine
povrniti v stanje pred posegom. |
|
|
(3) Načrtovani primarni vodovod Trata–Reteče, posega v 15
m varovalni pas državne ceste R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca v
naslednjih stacionažah državne ceste: |
|
|
– od km 1.780 do km 1.950 poteka primarni vodovod ob
severni strani državne ceste in tangira načrtovano krožišče na državni
cesti z občinsko cesto za potrebe industrijske cone Trata; |
|
|
– od km 2.478 do km 2.520 poteka primarni vodovod ob
severni strani državne ceste (delno v pločniku); |
|
|
– v km 2.520 prečka primarni vodovod državno cesto na
južno stran; |
|
|
– od km 2.520 do km 2.563 poteka primarni vodovod v južnem
pločniku državne ceste; |
|
|
– od km 2.563 do km 2.600 poteka primarni vodovod ob južni
strani obstoječega južnega pločnika državne ceste; |
|
|
– v km 2.600 poteka primarni vodovod preko južnega
priključka lokalne ceste na državno cesto; |
|
|
– od km 2.600 do km 2.990 poteka primarni vodovod ob južni
strani načrtovanega južnega pločnika državne ceste; |
|
|
– od km 4.023 do km 4.130 poteka primarni vodovod ob južni
strani državne ceste; |
|
|
– zaradi prizidka k objektu, zgrajenega tik ob državni
cesti, poteka primarni vodovod v južnem robu cestišča državne ceste od
km 4.130 do km 4.140; |
|
|
– od km 4.140 do km 4.470 poteka primarni vodovod v južnem
pločniku državne ceste. |
|
|
(4) Potek trase načrtovanega primarnega vodovoda mora biti
usklajen z načrtovanimi ureditvami na območju regionalne ceste
R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca: |
|
|
– ureditev državne ceste v km 1 + 900 v sklopu občinskega
lokacijskega načrta za občinsko cesto za potrebe industrijske cone Trata
(pripravljavec Občina Škofja Loka); |
|
|
– gradnja hodnika za pešce ob regionalni cesti R1-210/1078
Škofja Loka – Jeprca od km 2 + 400 do km 3 + 000«, projekt PZI št. proj.
P-3257/05, izdelal Cestno podjetje Kranj, d.d., Kranj, september 2005; |
|
|
– ureditev ceste skozi naselje Reteče na regionalni
državni cesti R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca, izdelan projekt PZI št.
A06-065/10, izdelal Gea consult, d.o.o., Škofja Loka, januar 2007. |
|
|
(5) Pločnik državne ceste in del cestišča je po
posodobitvi primarnega vodovoda treba vzpostaviti v stanje pred gradnjo. |
|
|
(6) Potek trase načrtovanega primarnega vodovoda mora biti
usklajen z načrtovano obnovo lokalne ceste 401170, Godešič–Reteče,
projekt PGD in PZI, št. proj. P-73/02, september 2002 in projekt PGD in
PZI, št. proj. P-81/03, januar 2003, oba izdelal CE Design d.o.o.,
Križe. |
|
|
(7) Prečkanje državne ceste se predvidi s le podbijanjem
oziroma prevrtanjem pod voziščem. |
|
|
(8) Trasa načrtovanega posodobljenega primarnega
vodovodnega omrežja Trata–Rateče mora biti v prostorskem aktu in v
projektu PGD in PZI usklajena s projektom rekonstrukcije državne ceste. |
|
|
(9) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja
oziroma pred pričetkom del v skladu z Zakonom o javnih cestah (ZJC-UPB1
Uradni list RS, št. 33/06) dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k
projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri
izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste. |
|
|
10. člen |
|
|
(križanje in
približevanje železnici) |
|
|
(1) Načrtovani primarni vodovod Trata–Rateče poteka v 200
m varovalnem pasu železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna
meja in jo prečka v km 582 + 520. |
|
|
(2) Prečkanje se izvede s podvrtavanjem pod progo. Cevovod
mora biti položen v zaščitni cevi. Na obeh koncih zaščitne cevi morata
biti izdelana revizijska jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami.
Izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi. |
|
|
11. člen |
|
|
(pogoji za komunalno
urejanje) |
|
|
(1) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne
tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in
energetskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi je treba
vsa križanja in vzporedne poteke načrtovanih infrastrukturnih objektov z
obstoječimi komunalnimi in energetskimi vodi obdelati in podati ustrezne
tehnične rešitve. Kolikor se med izvedbo ugotovi, da je potrebno
posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se mora to
izvesti v skladu s soglasjem posameznih upravljavcev objektov in naprav,
kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. |
|
|
(2) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo
komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem. |
|
|
Vodovod |
|
|
– vse obstoječe vodovode, ki se nahajajo na območju
predvidene gradnje, je treba pred gradnjo ustrezno zaščititi; |
|
|
– zaradi predvidene gradnje mora oskrba objektov s pitno
in požarno vodo potekati nemoteno, dovoljene so občasne prekinitve
dobave vode zaradi izvajanja gradnje in potrebnih prevezav; |
|
|
– izvajalec gradbenih del in izvajalec gospodarske javne
službe o motnjah v preskrbi s pitno vodo obveščata porabnike na krajevno
običajen način. |
|
|
Kanalizacija |
|
|
– posodobljen primarni vodovod tangira obstoječo
kanalizacijo južno od obrtne cone na Trati pri Škofji Loki; |
|
|
– v območju križanja vodovoda z javno kanalizacijo je dela
potrebno izvajati tako, da odvod odpadne vode ne bo moten in da odpadna
voda ne bo zastajala; |
|
|
– pri načrtovanju je potrebno upoštevati »Strokovne
podlage za izdelavo nacionalnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih
komunalnih in padavinskih voda«, ki jih je verificirala Občina Škofja
Loka. |
|
|
Plinovodi |
|
|
– načrtovana infrastruktura ne tangira obstoječega
plinovodnega omrežja; |
|
|
– pri projektiranju je treba upoštevati načrtovan prenosni
plinovod Goričane–Škofja Loka za dvostransko napajanje Škofje Loke in
gradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja v naseljih Godešič, Reteče
in Gorenja vas–Reteče. |
|
|
Elektroenergetski vodi |
|
|
– primarni vodovod Trata–Rateče prečka v naselju Godešič
traso daljnovoda DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka–Okroglo; |
|
|
– načrtovana trasa primarnega vodovoda tangira obstoječe
zemeljsko nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje, ki ga je treba
zakoličiti in zaščititi pred načrtovano gradnjo. |
|
|
Telekomunikacijski vodi |
|
|
– načrtovana infrastruktura tangira obstoječe zemeljske
telekomunikacijske vode; |
|
|
– pred pričetkom gradbenih del je obvezno potrebno
zakoličiti in ustrezno zaščititi oziroma prestaviti obstoječe zemeljske
telekomunikacijske naprave v skladu z navodili predstavnika Telekoma
Slovenije d.d. |
|
|
VI. OKOLJEVARSTVENI IN
DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
12. člen |
|
|
(posegi v obstoječe
objekte in naprave) |
|
|
Zaradi izvedbe načrtovane komunalne infrastrukture ni
potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav. |
|
|
13. člen |
|
|
(varovanje naravnih
vrednot, flore, favne in krajinske značilnosti območja) |
|
|
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot,
zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
|
(2) Za varovanje flore, favne in krajinskih značilnosti
območja je treba upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena
območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi; |
|
|
– prepovedano je izpuščanje tekočin ali odlaganje
kakršnegakoli materiala v naravno okolje; |
|
|
– po izgradnji je potrebno na območju gradbišča čimprej
vzpostaviti prvotno stanje; |
|
|
– pri vseh izkopih v bližini dreves je treba uporabiti
tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje
gradbene jame, zagatne stene); |
|
|
– na mestih, kjer bi bilo zaradi gradnje primarnega
vodovoda neizogibno odstraniti funkcionalno drevo, ga je treba
nadomestiti z novim iste vrste; |
|
|
– za zasaditev naj se uporablja avtohtona vegetacija. |
|
|
14. člen |
|
|
(ureditve v območju
kmetijskih zemljišč) |
|
|
(1) Po končani gradnji je treba začasno uporabljena
kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje. Investitorji so dolžni
omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej. |
|
|
(2) Dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj
prizadeta kmetijska proizvodnja. |
|
|
(3) S transportnih in gradbenih površin ter deponij
gradbenih materialov se prepreči emisije prahu z vlaženjem teh površin
ob sušnem in vetrovnem vremenu ter prepreči odtekanje vod na kmetijske
obdelovalne površine. |
|
|
15. člen |
|
|
(varstvo tal) |
|
|
Za varovanje tal je treba upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim
manjše površine tal; |
|
|
– za začasne prometne in gradbene površine se uporabi
površine na katerih so tla manj kvalitetna; |
|
|
– vse gradbene površine, vključno z začasnimi prometnimi
utrditvami in gradbenimi površinami, na katerih bodo potekala dela, se
opredeli pred začetkom gradbenih del; |
|
|
– izvajalec gradbenih del mora pred začetkom gradnje
izdelati elaborat organizacije gradbišča; |
|
|
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno
mesto za skladiščenje nevarnih snovi; |
|
|
– pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in
gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katere
obstojajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje; |
|
|
– redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati
izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah; |
|
|
– na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in
sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja nevarnih snovi, obvezen je
tudi odvoz kontaminirane zemljine na ustrezno deponijo; |
|
|
– material za zasipanje jarka, v katerega bodo položene
cevi, mora biti inerten; |
|
|
– posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete
čim manjše površine tal. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene,
je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi; |
|
|
– v sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba
določiti način uporabe rodovitnega dela prsti; |
|
|
– prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani
njena plodnost in količina; |
|
|
– posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim
manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi
infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna; |
|
|
– s transportnih in gradbenih površin ter deponij
gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh
površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno
preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine; |
|
|
– v sklopu izdelave projektne dokumentacije se izdela
projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani
in deponira ter uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Deponije prsti
se izvedejo tako, da se ohrani njena rodovitnost in da višina deponij ne
presega 1,20 m. |
|
|
16. člen |
|
|
(varstvo vodotokov) |
|
|
(1) Načrtovani primarni vodovod prečka Traški graben nad
cevnim propustom pod državno cesto. |
|
|
(2) Zaradi gradnje vodovoda se kakovost voda in vodni
režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. |
|
|
(3) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– v času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno
zagotoviti, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti; |
|
|
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali,
ki vsebujejo nevarne spojine; |
|
|
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov,
sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali
preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov; |
|
|
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in
priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem
voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj
in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov; |
|
|
– predvidena ureditev ne sme poslabšati stabilnosti
vodotoka tako v fazi gradnje kot v fazi uporabe. Kolikor je potrebno, je
predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in
pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih
odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. |
|
|
17. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
Za ohranjanje kvalitete zraka je treba upoštevati
naslednje pogoje: |
|
|
– prašenje v času gradnje je potrebno omiliti z vlaženjem
površin in omejitvijo hitrosti transportnih vozil skozi naselja; |
|
|
– izvajalci del morajo upoštevati normative za emisije iz
transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav. |
|
|
18. člen |
|
|
(ravnanje z odpadki) |
|
|
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednja
priporočila za ravnanje z odpadki: |
|
|
– z odpadki je potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS,
št. 34/03); |
|
|
– eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati
pooblaščenemu podjetju za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki ima za
opravljanje te dejavnosti pooblastilo (koncesijo) Ministrstva za okolje
in prostor; |
|
|
– s projektom je potrebno predvideti količine odpadnega in
izkopanega materiala in določiti prostor za deponiranje ter ravnanje z
njim; |
|
|
– odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala
na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na
nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitev ali erodiranja ni
dovoljeno; |
|
|
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso
potrebni. |
|
|
19. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
(1) V izogib prekomerne obremenitve okolja s hrupom je
potrebno upoštevati: |
|
|
– gradbena dela naj se v skladu z 19. členom Uredbe o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju izvajajo od ponedeljka do sobote
med 8. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano na praznik, če je
dela prost dan; |
|
|
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično
brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa
gradbenih strojev (Pravilnik o hrupu strojev, ki se uporabljajo na
prostem (Uradni list RS, št. 106/02)). |
|
|
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim
objektom na manj kot 30 m je potrebno za zmanjšanje hrupa upoštevati še
naslednje organizacijske ukrepe: |
|
|
– upošteva se naj ustrezna ekspozicija hrupa in omeji čas
obratovanja hrupnih operacij na najmanjšo možno mejo; |
|
|
– delovodje morajo poskrbeti za ustrezno disciplino na
gradbišču; zvočni signali se naj uporabljajo le v nujnih primerih,
motorji strojev naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku, čimmanj
vzvratnih voženj; |
|
|
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne
meritve hrupa; |
|
|
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso
potrebni. |
|
|
20. člen |
|
|
(varovanje objektov in
območij kulturne dediščine) |
|
|
Dela niso predvidena v varovanem območju ali na objektu
kulturne dediščine, ki bi bilo kot enota zavedeno v Register nepremične
kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. |
|
|
21. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe
občinskega podrobnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. |
|
|
(2) Pri gradnji in vzdrževanju vodovoda je treba
upoštevati požarnovarstvene ukrepe. Na odsekih vodovoda na poselitvenem
območju je treba predvideti hidrante v medsebojni razdalji največ 80 m. |
|
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE |
|
|
22. člen |
|
|
Načrtovana gradnja primarnega vodovoda z vsemi
spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, ki morajo
predstavljati zaključene celote. |
|
|
VIII. PROGRAM
OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program
opremljanja zemljišč za gradnjo vodovoda Trata–Reteče, ki ga je izdelal
Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom
junij 2007, številka projekta 6073-2 in je priloga temu OPPN. |
|
|
(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka: |
|
|
– skupni stroški investicije v gradnjo komunalne
infrastrukture so 1.339.916,40 EUR, od tega se iz drugih virov
financiranja (državni proračun, EU – strukturni skladi) zagotovi
1.205.924,76 EUR za novogradnjo vodovoda. Občina Škofja Loka zagotovi
druge vire financiranja v višini 97.777,75 EUR brez DDV za delež, ki
zaradi povečanja zmogljivosti že obstoječega vodovoda ne more biti
predmet odmere komunalnega prispevka. Ostali stroški bremenijo zavezance
za plačilo komunalnega prispevka na obračunskem območju. |
|
|
– Obračunsko območje investicije zajema dele naselij
Godešič, Gorenja vas–Reteče in Reteče, grafični prikaz je na vpogled v
programu opremljanja. |
|
|
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka:
razmerje med merilom parcele (Dpi) in merilom neto tlorisne površine
(Dti) je 0,5 : 0,5, faktor dejavnosti je 1, olajšav za zavezance ni, |
|
|
– obračunski stroški investicije so 26.426,37 EUR, |
|
|
– vsi stroški so v EUR brez DDV na dan 1. 1. 2007 in se
letno valorizirajo skladno z rastjo indeksa rasti cen za nizke gradnje, |
|
|
– posameznim objektom v obračunskem območju se komunalni
prispevek odmeri na podlagi podatka o površini gradbene parcele (Aparcela)
in podatka o neto tlorisni površini objekta (Atlorisna). |
|
|
(3) Izračun komunalnega prispevka: |
|
|
– strošek opremljanja kvadratnega metra gradbene parcele (Cpi')
je 0,0839 EUR, |
|
|
– strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne
površine (Cti') je 0,0393 EUR, |
|
|
– komunalni prispevek se izračuna po formuli KPi = (Aparcela
* Cpi' * Dpi) + (Kdejavnost * Atlorisna * Cti' * Dti). |
|
|
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
24. člen |
|
|
(monitoring) |
|
|
(1) Monitoring kakovosti pitne vode je potrebno pogosteje
izvajati v času gradnje in obratovanja, če se v času gradnje zgodijo
nezgode. |
|
|
(2) V primeru, da v času gradnje pride do izliva nevarnih
snovi v potok, je potrebno v sodelovanju s strokovnjaki predpisati in
izvajati imisijski monitoring. |
|
|
(3) V času gradnje je potrebno vizualno spremljati kalnost
potoka na območju načrtovane gradnje. |
|
|
(4) V času gradnje je potrebno izvesti meritve hrupa v
naseljih, ki ležijo neposredno ob gradbišču in v primeru prekoračitve
predpisane ravni hrupa predvideti dodatne protihrupne ukrepe. |
|
|
25. člen |
|
|
(organizacija
gradbišč) |
|
|
(1) Za potrebe gradbišč je treba v največji možni meri
uporabljati že obstoječe komunikacije in ustvarjati čim manj začasnih
novih dovoznih poti. |
|
|
Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih tega
odloka, morajo investitorji in izvajalci v času gradnje in po izgradnji
tudi: |
|
|
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa
utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank; |
|
|
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali
transportom med gradnjo pred začetkom del ustrezno urediti, po izgradnji
vodovoda pa po potrebi obnoviti; |
|
|
– objekte in infrastrukturne vode obnoviti oziroma
sanirati, če bo na njih pri gradnji objekta zaradi prevelikih
obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb; |
|
|
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta
zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč; |
|
|
– na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, gradbene
posege s težkimi stroj izvajati v suhem vremenu; |
|
|
– ravnanje z rodovitnim delom prsti izvajati po določilih
v projektni dokumentaciji; |
|
|
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem
možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje
in obratovanja vodovoda; |
|
|
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in
voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. |
|
|
26. člen |
|
|
(dodatne obveznosti) |
|
|
Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih morajo
investitor in izvajalci tudi: |
|
|
– reševati pravico graditi na določenem zemljišču v
sodelovanju z vsemi prizadetimi; |
|
|
– nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki bodo
začasno izvzete iz kmetijske rabe; |
|
|
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe
infrastrukture skupaj z upravljavci; |
|
|
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko
oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav, o
potrebnih prekinitvah v oskrbi zaradi predvidenih gradbenih del pa
predhodno na krajevno običajen način obveščati uporabnike; |
|
|
– skladno s podanimi pogoji upravljavcev kriti stroške
zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličbo tras, spremembe tehnične
dokumentacije obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb
infrastrukture, ki bi nastale zaradi izvedbe občinskega podrobnega
prostorskega načrta; |
|
|
– cestno prometna ureditev na občinskih cestah na območju
posega se uredi skladno s pogoji, ki jih Občina Škofja Loka v soglasju
predpiše izvajalcu gradbenih del; |
|
|
– cestno prometna ureditev na območju državne ceste
R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca se na območju posega uredi skladno s
pogoji, ki jih Direkcija RS za ceste v soglasju predpiše izvajalcu
gradbenih del; |
|
|
– v času izvajanja gradbenih del so dovoljene delne zapore
cest; |
|
|
– izvajalec gradbenih del mora stalno omogočati
intervencijske in nujne oskrbne poti; |
|
|
– promet na cesti je dolžan izvajalec del v času izvedbe
zavarovati z ustrezno cestno-prometno signalizacijo. |
|
|
X. TOLERANCE |
|
|
27. člen |
|
|
Vse dimenzije in ureditve, navedene v tej uredbi, se
morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta
so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem občinskim
podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske
in okoljske razmere, določene s tem lokacijskim načrtom. |
|
|
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi
in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja
zadevajo. |
|
|
XI. ZAČASNI UKREPI |
|
|
28. člen |
|
|
Za zavarovanje urejanja prostora v območju občinskega
podrobnega prostorskega načrta se sprejmejo začasni ukrepi. |
|
|
Začasni ukrepi se sprejmejo za celotno območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta, navedenega v 4. členu tega odloka. |
|
|
Vrste začasnih ukrepov so naslednje: prepovedano je
urejanje trajnih nasadov, sprejemanje sprememb prostorskih aktov, ki
veljajo na območju začasnih ukrepov ter izvajanje gradnje, ki še niso
dovoljene z dokončnim gradbenim dovoljenjem. |
|
|
Veljavnost začasnih ukrepov iz tretjega odstavka tega
člena je do dokončanja gradnje posamezne faze objekta, vendar ne več kot
skupno štiri leta. |
|
|
XII. NADZOR |
|
|
29. člen |
|
|
Nadzor izvajanja tega odloka opravlja Ministrstvo za
okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. |
|
|
XIII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
30. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka se v delu in za območje, ki
ga določa ta občinski podrobni prostorski načrt šteje, da sta
spremenjena in dopolnjena Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
mesto Škofja Loka (Uradni list RS, št. 70/05, popr. 103/05) in Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Škofja Loka (Uradni
list RS, št. 70/05, popr. 103/05, 121/05 in 17/06). |
|
|
31. člen |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini
Škofja Loka. |
|
|
32. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-5/2007 |
|
|
Škofja Loka, dne 6. septembra 2007 |
|
|
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r. |
|
|
|