Na podlagi 11., 12. in 13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1),
(Uradni list RS, št. 16/08) in 16. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni
list RS, št. 33/10) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine
– območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Škofja Loka na 2.
redni seji dne 9. decembra 2010 sprejel |
O D L O K |
o razglasitvi Dorfarje – Domačija Dorfarje
16 (EŠD 14532) za kulturni spomenik lokalnega pomena |
1. člen |
Z namenom, da se ohranijo etnološke,
kulturne in arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se
za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega in
arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: Dorfarje –
Domačija Dorfarje 16 (EŠD 14532). |
2. člen |
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za
kulturni spomenik lokalnega pomena: |
Dolinarjeva domačija, ki jo sestavljajo
stanovanjska hiša, kašča, hlev in hišno znamenje, stoji na začetku vasi
Dorfarje na robu Sorškega polja. Stanovanjska hiša je verjetno nastala
že pred letom 1760, ko se je v njej rodil dr. Tomaž Dolinar, znani
pravnik in profesor na Dunaju, leta 1844 pa je dobila podobo, ki se je
ohranila do danes. Nastanek nadstropne kašče ob hiši lahko umestimo v
sredino 19. stoletja, medtem ko je obokan hlev, prav tako kot
stanovanjska hiša že vrisan v franciscejski kataster leta 1824. Domačija
predstavlja dobro ohranjeno kmečko arhitekturo, nastalo po trških vzorih
z vsemi regionalnimi stavbarskimi značilnostmi od druge polovice 18.
stoletja, pa vse do danes. |
3. člen |
Spomenik obsega parceli: 5/2, 4/1, k.o.
Dorfarje. |
Vplivno območje spomenika obsega parcele
5/1, 11, 1/1, k.o. Dorfarje. |
Meje spomenika in vplivnega območja so
vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 in na temeljni
topografski načrt v merilu 1:5000. |
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega
območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju:
ZVKDS, OE Ljubljana). |
4. člen |
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa: |
Zahteve glede varovanja spomenika, to je
njegovega rednega vzdrževanja, obnove in uporabe: |
Za trajno ohranitev vrednosti kulturnega
spomenika so bistvenega pomena redna vzdrževalna dela, ki pomenijo
izvedbo popravil in del na zunanjosti ali notranjosti objektov, kot so
prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava podov, kritine, zamenjava
stavbnega pohištva: vsi postopki se načeloma izvedejo z enakimi gradivi
(kamen, les, opeka), postopki in oblikami. |
Mogoči so obnovitveni posegi v obsegu
investicijskih vzdrževalnih del, ki pomenijo izvedbo popravil,
gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del, s katerimi se ne posega v
konstrukcijo objektov in tudi ne spreminja njegove celovitosti ter
značaja stavbnega sestava, gradiv, predvsem glede stavbne zmogljivosti,
velikosti, namembnosti in zunanjega videza, kakor tudi ne v neposredno
okolico spomenika. |
Za njihovo izvedbo mora lastnik/investitor
pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje na podlagi ZVKD-1 (28.
člen–30. člen). |
Uporaba naj bo uresničena z bivalno in
gospodarsko namembnostjo. |
Vplivno območje: Redno vzdrževanje
kmetijskih zemljišč. |
5. člen |
Zahteve glede posegov: |
Možni so posegi: |
– Delna rekonstrukcija kašče v okviru
domačije v prvotno podobo. |
– Načrtovanje prizidka – nadstreška ob
zahodni fasadi kašče za potrebe registrirane dejavnosti na domačiji –
vse na podlagi izdanih kulturno varstvenih pogojev, kot sestavnega dela
projektne dokumentacije. |
Vplivno območje: |
Možni posegi: |
– postavitev objektov trajnega ali
začasnega značaja je možna le na podlagi pridobljenih kulturno
varstvenih pogojev in soglasja. |
6. člen |
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: |
– priprava ocene protipotresne in poplavne
ogroženosti, |
– izdelava arhitekturnih izmer stavb. |
7. člen |
Omejitve pravnega prometa: |
Občina, ki je spomenik razglasila, ima
predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v
vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena, če je tako
določeno v aktu o razglasitvi. |
Lastnik kulturnega spomenika mora o
nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega
upravičenca. Pristojni organ pokrajine ali občine v 30 dneh sporoči
lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico. |
8. člen |
Zahteve glede raziskovanja, proučevanja in
dokumentiranja: |
Lastnik oziroma posestnik spomenika mora
pooblaščeni osebi ZVKDS dopustiti dokumentiranje in raziskovanje
spomenika. |
Lastnik oziroma posestnik ima pravico do
odškodnine za škodo, povzročeno z navedenimi aktivnostmi. |
9. člen |
Zahteve glede dostopnosti spomenika za
javnost, zlasti časovne okvire: |
Spomenik mora biti v sorazmerju z
zmožnostmi lastnika dostopen javnosti na podlagi predhodne najave.
|
Z namenom izboljšanja dostopa javnosti naj
spomenik označi,(1) kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in
drugimi javnimi koristmi. Označevanje se opravi tudi kot oblika varstva
za primer oboroženih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih
podpisnica je Republika Slovenija. |
10. člen |
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena
ZVKD-1 pristojni organ na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega
odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status
kulturnega spomenika, na parcelah iz drugega odstavka 3. člena tega
odloka pa status vplivnega območja. |
11. člen |
Za kršitev določb tega odloka veljajo
kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo. |
12. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Škofja Loka, dne 9. decembra 2010 |
Župan |
Občine Škofja Loka |
mag. Miha Ješe l.r. |
(1) Pravilnik o označevanju spomenikov je
še v pripravi. |
(2) Pravilnik o označevanju spomenikov je
še v pripravi. |