|
Na podlagi 15. člena
Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (MUV št. 11/99, 5/01, 10/02),
Odloka o gospodarskih javnih službah (MUV št. 37/99, 8/02),
Odloka o ustanovitvi režijskega obrata (MUV št. 9/03), je Občinski
svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 30. redni seji, dne 25. maja 2006,
sprejel |
|
|
P R A V I L N I K |
|
|
o projektiranju,
izvedbi, uporabi in vzdrževanju javnega kanalizacijskega sistema |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(namen Pravilnika) |
|
|
(1) S tem Pravilnikom
se ureja način projektiranja, gradnja, uporaba in vzdrževanje javnega
kanalizacijskega omrežja na območju občine Lovrenc na Pohorju, ki je v
upravljanju Režijskega obrata občine Lovrenc na Pohorju. |
|
|
(2) Določila tega
Pravilnika se morajo upoštevati pri upravnih postopkih, planiranju,
projektiranju, gradnji, rekonstrukciji, komunalnem opremljanju,
vzdrževanju, upravljanju in uporabi kanalizacijskega omrežja, objektov
in naprav. |
|
|
(3) Določila tega
Pravilnika se morajo upoštevati tudi, ko na kanalizacijsko omrežje
posegajo in posredno ali neposredno vplivajo drugi objekti in komunalni
vodi, ki so v vplivnem območju kanalizacijskih objektov in naprav. |
|
|
2. člen |
|
|
(pomen izrazov) |
|
|
Izrazi, uporabljeni v
tem pravilniku imajo naslednji vsebinski pomen: |
|
|
- kanalizacijsko
omrežje: je celotni sistem kanalizacijskih objektov in naprav določenega
območja; |
|
|
- kanalizacijski
objekti in naprave: so objekti, ki služijo za zbiranje, odvajanje in
čiščenje odpadnih vod; |
|
|
- ločena kanalizacija:
so kanali, ki odvajajo komunalno odpadno vodo; |
|
|
- mešana kanalizacija:
so kanali, ki odvajajo komunalno odpadno, tehnološko in padavinsko vodo; |
|
|
- padavinska
kanalizacija: so kanali, ki odvajajo padavinske, drenažne, zaledne in
čiste tehnološke vode; |
|
|
- neprehodni kanali:
so kanali, po katerih ni možna hoja oziroma pri katerih je višina kanala
manj kot 80 cm; |
|
|
- prehodni kanali: so
kanali, po katerih je možna hoja in je višina kanala 80 cm in več; |
|
|
- revizijski jašek: je
objekt za spremembo smeri, naklona, višine in pregled kanala. |
|
|
- primarno
kanalizacijsko omrežje: so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane
tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje
odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje
komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih
kanalizacijskih omrežjih na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi
za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih
obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v
komunalni ali skupni čistilni napravi; |
|
|
- sekundarno
kanalizacijsko omrežje: je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter
z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in
maščob, črpališča za prečrpavanja odpadne vode in podobnih, ki rabijo za
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem
delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi
ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
II. OBJEKTI IN
NAPRAVE ZA ODVAJANJE ODPADNIH VODA |
|
|
3.člen |
|
|
(kanalizacijsko
omrežje) |
|
|
(1) Glede na vrsto
komunalne rabe se kanalizacijsko omrežje deli na: |
|
|
- javno kanalizacijsko
omrežje in kanalizacijski priključek, za kar veljajo določila tega
pravilnika |
|
|
- interno
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
(2) Glede na namen
odvodnje je lahko kanalizacijsko omrežje: |
|
|
- mešanega sistema –
če po kanalizacijskem omrežju skupaj odvajamo odpadno komunalno in
padavinsko vodo, |
|
|
- ločenega sistema –
če po kanalizacijskem omrežju ločeno odvajamo odpadno komunalno in
padavinsko vodo. |
|
|
(3) Kanalizacijsko
omrežje sestavljajo naslednji kanalizacijski objekti in naprave:
kanalizacijski gravitacijski in tlačni vodi (v nadaljevanju: kanali),
objekti za spremembo smeri in višine kanalov, požiralniki, peskolovi,
grablje in sita, lovilci olj in maščob, razbremenilni, zadrževalni,
merilni in kontrolni objekti, črpališča, čistilne naprave, ponikalniki
in drugi objekti. |
|
|
(4) Pri projektiranju
in izvajanju kanalizacijskih objektov in naprav je potrebno upoštevati
ta Pravilnik ter splošno veljavne predpise in standarde. |
|
|
(5) Objekti
kanalizacijskega omrežja morajo biti vedno dostopni upravljavcu,
omogočen mu mora biti dostop za vzdrževalne posege tudi z mehanizacijo. |
|
|
(6) V kanalizacijskem
omrežju se lahko nahajajo strupeni in zdravju škodljive snovi in plini,
zato je potrebno pred vstopom v posamezne objekte izvesti prezračevanje
in preveriti prisotnost plinov. |
|
|
(7) Kovinska oprema
(lestve, ograje, podesti, pokrovi idr.) mora biti iz nerjavečega ali
litoželeznega materiala. |
|
|
(8) Kanalizacijski
objekti in naprave, ki so opremljeni z elektro opremo, morajo biti
praviloma urejeni tako, da omogočajo prenos podatkov delovanja v
nadzorni center upravljavca in njihovo vodenje iz nadzornega centra. |
|
|
(9) Dosežena mora biti
varnost proti vzgonu, tudi ko so objekti prazni. |
|
|
(10) Monitoring
delovanja in obratovanja odpadnih voda, ki se odvajajo preko
kanalizacijskih objektov in naprav, se izvaja skladno z določbami
zakonodaje in predpisov. |
|
|
4. člen |
|
|
(kanali) |
|
|
(1) Kanali morajo biti
iz materialov, ki zagotavljajo nemoteno prevodnost, tesnost, odpornost
proti mehanskim in drugim vplivom. |
|
|
(2) Kanali so lahko
gravitacijski, tlačni, v sifonski izvedbi, prehodni ali neprehodni. |
|
|
(3) Življenjska doba
kanalov je predvidena na 60 let. |
|
|
(4) Kanali mešanega
tipa odvajajo vse vode, kanali ločenega tipa odvajajo sušni odtok,
padavinski kanali pa odvajajo padavinske vode. |
|
|
(5) Začetna globina
kanala je 80 cm, merjeno od temena kanala do nivelete terena. |
|
|
(6) Profil kanala se v
smeri toka vode ne sme zmanjševati, minimalni profil gravitacijskega
kanala je 200 mm, pri tlačnem vodu pa 80 mm. |
|
|
(7) V kanale je
dovoljeno spuščati odpadno vodo kvalitete in temperature, ki ustreza
dovoljenim emisijam snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz
virov onesnaženja. |
|
|
(8) Padavinske,
drenažne in zaledne vode je prepovedano odvajati v ločeno kanalizacijo. |
|
|
5 člen |
|
|
(objekti za
pregled, spremembo smeri in višine kanala) |
|
|
(1) Sprememba smeri in
višine neprehodnih kanalov je možna v revizijskem jašku, kaskadnem
jašku, jašku z vpadno cevjo ali drči. |
|
|
(2) Objekti morajo
biti iz materialov, ki zagotavljajo nemoteno prevodnost, tesnost,
odpornost proti mehanskim in drugim vplivom. So lahko grajeni na kraju
samem ali montažni, okrogle ali oglate oblike, minimalne velikosti fi 80
cm pri okrogli in 80/80 cm pri oglati obliki. |
|
|
(3) Vstopi v objekte
so skozi litoželezne okrogle pokrove minimalne dimenzije premera 60 cm.
Vrh pokrova je v višini ureditve okolja. Na območjih, kjer je možno
zaraščanje (npr.kmetijskih površinah), je potrebno označiti pokrove s
stalnim opozorilnim drogom. |
|
|
(4) Pri pričakovani
večji frekventnosti vstopanja v objekt se vgrajujejo vstopne lestve iz
nerjavečega materiala. |
|
|
(5) Razdalje med
objekti ne smejo biti večje kot 100 m, dostop do objektov mora biti
stalno omogočen za potrebe vzdrževanja s strojno mehanizacijo. |
|
|
(6) Revizijski jašek
gradimo v primeru spremembe smeri, naklona in profila kanala in je
obvezen ob združitvi in razdružitvi dveh ali več kanalov ter služi za
pregled kanala. |
|
|
(7) Kaskadni jašek
služi za pregled, spremembo smeri in višine kanala, pri katerem sta vtok
in iztok v različnih niveletah. |
|
|
Dno in stene morajo
biti dodatno ojačane z materialom, ki je odpornejši na erozijo vode. |
|
|
(8) Jašek z vpadno
cevjo služi za pregled, spremembo smeri in višine kanala pri katerem sta
vtok in iztok v različnih niveletah z vpadno cevjo za sušni odtok. |
|
|
(9) Drča služi za
pregled, spremembo smeri in višine kanala, pri kateri je niveleta dna
zvezna, v večjem padcu, kar povzroča večjo hitrost vode kot gor oz.
dolvodni kanal. Grajene so na kraju samem, omočene površine morajo biti
odporne na povečano erozijo odpadne vode. Ob daljših drčah se izvedejo
stopnice. |
|
|
(10) Pri kanalih za
odpadno vodo pri ločenem kanalizacijskem sistemu, v primerih strmega
terena, ko voda v kanalu presega maksimalno dovoljeno hitrost po tem
Pravilniku, je dovoljeno za umirjanje pretoka vgraditi tudi na kraju
samem izdelane ali prefabricirane umirjevalne jaške. |
|
|
6. člen |
|
|
(požiralniki) |
|
|
(1) Cestni požiralniki
služijo za sprejem padavinske vode z utrjenih cestnih in parkirnih
površin, izvedeni so lahko kot stransko- vtočni (skozi cestni robnik)
ali skozi dežno rešetko. |
|
|
(2) Cestni požiralniki
morajo biti iz materialov, ki zagotavljajo tesnost, odpornost proti
mehanskim in drugim vplivom, montažne izvedbe, okrogle oblike minimalne
velikosti premera 40 cm, dežne rešetke velikosti 40/40 cm in odtokom 60
cm nad dnom. |
|
|
Za sprejem padavinskih
vod z večjih utrjenih površin lahko uporabimo tudi linijske požiralnike. |
|
|
(3) Priključek
cestnega požiralnika na ulični kanal se izvede s cevmi premera 20 cm pod
pogoji, ki veljajo za ulični kanal. |
|
|
7. člen |
|
|
(peskolovi) |
|
|
(1) Peskolovi se
vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti
vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. |
|
|
(2) Peskolovi se
načrtujejo in morajo biti vgrajeni pred črpališči in čistilnimi
napravami na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne
enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. |
|
|
(3) Peskolovi morajo
biti dostopni za vzdrževanje s strojnimi sredstvi. |
|
|
8. člen |
|
|
(grablje in sita) |
|
|
(1) Za prestrezanje
plavajočih predmetov je potrebno, odvisno od zahtevane čistosti dotoka
odpadne vode, pred peskolovi, črpališči in čistilnimi napravami vgraditi
grablje oz. sita kot samostojne enote ali v kombinaciji z obravnavanim
objektom. |
|
|
(2) Objekti, kjer so
vgrajene grablje in sita, morajo biti dostopni za vzdrževanje. |
|
|
(3) Vgradnja grabelj
oziroma sit ne sme povzročati zajezitve vode. |
|
|
9. člen |
|
|
(lovilci olj in
maščob) |
|
|
(1) Lovilci olj in
maščob na kanalu so namenjeni za izločanje razlitih olj in maščob iz
odpadne vode manjših onesnaževalcev, cestnih površin in parkirišč, ki
pritečejo v kanale. Lahko so kot samostojne enote ali v kombinaciji s
čistilnimi napravami. |
|
|
(2) Uporabnik, ki ima
prekomerno onesnaženo odpadno vodo z maščobami in olji (priprava hrane,
delavnice ipd), se lahko priključi na javni kanal le preko lovilca olj
in maščob, ki je evidentiran pri upravljavcu in mu je omogočen dostop in
nadzor. |
|
|
(3) Lovilci olj in
maščob, ki se vgrajujejo kot prefabricirani oziroma tipski izdelki,
morajo imeti dokazila o ustreznosti. |
|
|
10. člen |
|
|
(zadrževalni in
razbremenilni objekti) |
|
|
(1) Zadrževalni
objekti (zadrževalniki) služijo za zadrževanje padavinskih vod oziroma
prvega čistilnega vala v času močnejših padavin, za zmanjševanje
obremenitve odvodnika in za zagotavljanje stabilnega obratovanja
čistilnih naprav. |
|
|
(2) Razbremenilni
objekti (razbremenilniki) služijo za razbremenjevanje padavinskih vod
mešanih kanalov v času močnejših padavin in s tem znižujejo pretočne
količine v dovodnih kanalih. |
|
|
(3) Odtok iz
razbremenilnega ali zadrževalnega objekta v kanal se lahko uravnava s
profilom odtočne cevi ali z dušilno napravo. |
|
|
(4) Prelivne vode se
odvajajo z odtočno cevjo, ki ne more biti manjša od dotočne cevi v
razbremenilnik. |
|
|
11. člen |
|
|
(merilni objekti in
merilna mesta) |
|
|
(1) Merilni objekti
služijo za pridobitev podatkov o pretočnih količinah in kvaliteti
odpadne vode v kanalu. Opremljeni so lahko s stacionarnimi ali mobilnimi
merilci pretoka, merilci kvalitete vode ter vzorčevalniki. |
|
|
(2) Merilno mesto mora
biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče
izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
Prilagojeno mora biti vrsti dejavnosti onesnaževalca. |
|
|
(3) Dostop do merilnih
mest mora biti urejen tako, da je mogoč le pooblaščenim osebam. |
|
|
(4) Velikost in opremo
merilnega objekta in merilnega mesta določa upravljavec. |
|
|
(5) Pri uporabnikih,
pri katerih se ugotavlja količina in kvaliteta odpadne vode pred
priključitvijo na javni kanal, veljajo za izvedbo merilnega objekta
pogoji po tem Pravilniku. |
|
|
12. člen |
|
|
(črpališča) |
|
|
(1) Črpališča na
javnem kanalizacijskem sistemu služijo za dvig odpadne vode z nižjega na
višji nivo. |
|
|
(2) Velikost, oblika
in oprema je odvisna od količine in potrebne višine črpanja odpadne
vode. |
|
|
(3) Črpalni prostor
mora biti v taki obliki, da se lahko ob vklopu črpalk v celoti izprazni. |
|
|
(4) Vsako črpališče
mora biti opremljeno z vsaj dvema črpalkama in z možnostjo
razbremenjevanja oziroma prelivanja. Pri tem je potrebno načrtovati
izmenično vklapljanje črpalk, kar zagotavlja enakomerno obrabo. |
|
|
(5) V črpališčih, kjer
ni verjetnosti udorov peska, kamenja ipd., je priporočljivo vgrajevanje
črpalk s sekalnim sistemom. |
|
|
(6) Najmanjši notranji
premer tlačne cevi v črpališču s črpalko brez vgrajenega sekalnega
sistema je DN80 mm, v črpališču s črpalko z vgrajenim sekalnim sistemom
pa DN32 mm. |
|
|
(7) V črpališču, kjer
bi izpad električne energije povzročil poplavitev z večjo škodo, je
potrebno zagotoviti dva neodvisna energetska vira. |
|
|
(8) V črpališčih, kjer
obstaja verjetnost nastajanja in zadrževanja eksplozivnih plinov, je
potrebno vgraditi le eksplozijsko varne črpalke. |
|
|
(9) Črpališča morajo
biti prezračevana in zaščitena pred zmrzovanjem. |
|
|
(10) Vstop v črpališče
mora biti urejen tako, da je mogoč le pooblaščenim osebam. |
|
|
(11) Za izpiranje
črpališča je priporočljivo, da je v bližini črpališča vodovodni hidrant. |
|
|
(12) Hišna črpališča
so last lastnika objekta in so del internega kanalizacijskega sistema. |
|
|
13. člen |
|
|
(tlačni vodi) |
|
|
(1) Tlačni vod je
zaprt kanal, ki s pomočjo črpalk transportira odpadno vodo na razdaljo
iz nižjeležečega na višjeležeči nivo. |
|
|
(2) Tlačni vod mora
biti iz materiala, ki zagotavlja nemoteno prevodnost, tesnost, odpornost
proti mehanskim in drugim vplivom ter prevzema hidravlični tlak. |
|
|
(3) Iztok iz tlačnega
voda mora biti prost in brez zajezitev. |
|
|
(4) V primeru daljših
tlačnih vodov se po potrebi predvidi možnost odzračevanja in praznjenja
voda. |
|
|
14. člen |
|
|
(sifoni) |
|
|
(1) Sifone ali podvode
načrtujemo zaradi prečkanja naravnih ovir (reke, potoki) ali drugih
komunalnih vodov, ki jih ni možno prestaviti. |
|
|
(2) Minimalni profil
cevi sifona je DN 200 mm. |
|
|
(3) Sifone na kanalu
mešanega sistema načrtujemo z uporabo več cevi različnih profilov, od
katerih je najmanjši prilagojen najmanjšemu sušnemu odtoku, druge cevi
pa imajo, skupaj z najmanjšo, tako kapaciteto, da zmorejo maksimalni
predviden odtok. |
|
|
(4) Na vtoku in iztoku
sifona je potrebno vgraditi objekt za kontrolo in čiščenje posameznih
delov sifona. |
|
|
(5) Potrebna višina,
minimalne hitrosti in padci morajo biti računsko utemeljeni. |
|
|
15. člen |
|
|
(čistilne naprave) |
|
|
(1) Čistilne naprave
so namenjene čiščenju odpadnih voda do take stopnje, ki je predpisana za
izpust prečiščene vode v vodotoke. |
|
|
(2) Pri projektiranju
čistilne naprave je potrebno upoštevati: |
|
|
- splošno veljavne
predpise in standarde za tovrstne naprave, |
|
|
- podatke o količini
in kvaliteti odpadne vode, |
|
|
- podatke o klimatskih
razmerah in značilnostih lokacije (temperatura, vlažnost, vetrovi …), |
|
|
- zahteve iz varstva
vpliva na okolje, |
|
|
- posebne zahteve, ki
se nanašajo na zasnovo in tehnologijo čiščenja in jih praviloma določi
investitor skupaj z upravljavcem. |
|
|
(3) V projektu
čistilne naprave mora biti predviden način vzorčenja odpadne vode,
merjenja količin odpadne vode in način obdelave blata. |
|
|
(4) Območje čistilne
naprave je potrebno omejiti z zaščitno ograjo in ustrezno označiti. |
|
|
(5) V sklopu čistilne
naprave je potrebno predvideti hidrant za vodo. |
|
|
(6) Za odlaganje
priročnega orodja in opreme je potrebno v sklopu čistilne naprave
predvideti ustrezen prostor. |
|
|
16. člen |
|
|
(ponikovalnice) |
|
|
(1) Neonesnažene
(padavinske) vode ni potrebno priključevati na javno kanalizacijo temveč
se naj načeloma odvajajo v ponikovalnice oziroma v odprte odvodnike.
Ponikovalnice se naj predvidijo povsod tam, kjer ponikanje omogočajo
geološke in prostorske značilnosti. |
|
|
(2) Priporočeno je
koriščenje odprtih ponikalnikov v parkih, zanje pa je potrebno
zagotoviti redno vzdrževanje. |
|
|
17. člen |
|
|
(objekti za
samoizpiranje kanalov - prekucniki) |
|
|
(1) Za izpiranje
kanalizacije za komunalno odpadno vodo pri ločenem sistemu se po potrebi
predvidijo oziroma vgradijo prekucniki za samoizpiranje kanalov. |
|
|
(2) Prekucnik je
posoda, ki se občasno ali permanentno polni in prazni. Polni se lahko z
vodo iz vodovoda ali pa z odpadno vodo, ki teče po kanalu. Princip
delovanja je zasnovan na spremembi težišča prazne in polne posode. |
|
|
III. NORMATIVI ZA
PROJEKTIRANJE, GRADNJO, OBNOVO IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
|
18. člen |
|
|
(projektiranje in
izvedba odvodnjavanja) |
|
|
(1) Kanalizacijska
mreža mora biti projektirana in grajena tako, da zagotavlja optimalen
odvod odpadne in padavinske vode ob minimalnih stroških izgradnje,
vzdrževanja in obratovanja. |
|
|
(2) Izhodišča za
izbiro vrste sistema za odvod odpadne in padavinske vode predstavljajo
prostorski načrti, obstoječe stanje kanalizacijske mreže, objektov in
naprav, interesi investitorja in upravljavčevo poznavanje problematike. |
|
|
(3) Osnova za
projektiranje, tehnično izvedbo, uporabo in vzdrževanje kanalizacijskega
sistema so veljavni prostorski načrti in kataster javne kanalizacije. |
|
|
19. člen |
|
|
(dimenzioniranje
kanalov in črpališč) |
|
|
(1) Osnova za
dimenzioniranje kanalizacijskih sistemov in naprav za odvajanje in
čiščenje odpadne in padavinske vode je količina in kvaliteta odpadne
vode, tehnični normativi in veljavni standardi. |
|
|
(2) Dimenzioniranje
mešane in padavinske kanalizacije se vrši na osnovi izbrane intenzitete
in pogostosti računskega naliva, kar je odvisno od izbrane varnosti pred
poplavljanjem, lastnosti terena in vgrajenih kanalov. |
|
|
(3) Dimenzioniranje
ločene kanalizacije za komunalno odpadno vodo se vrši na osnovi porabe
vode v gospodinjstvu 200 l/osebo/dan, pri poslovnih prostorih odvisno od
dejavnosti, pri industrijskih uporabnikih od tehnologije dela in tujih
vod v velikosti 100 % sušnega odtoka. Za urni maksimum vzamemo 1/15
dnevne porabe. |
|
|
(4) Minimalni premer
tlačnega voda je DN 80 mm oziroma je enak ali večji od premera iztočnega
cevnega priključka same črpalke. |
|
|
(5) Maksimalna
dovoljena hitrost v kanalih je 3,0 m/s, izjemoma je pri dodatnih
kvalitetnih izboljšavah hitrost lahko višja. |
|
|
(6) Minimalna hitrosti
pri sušnem pretoku je 0,4 m/s, |
|
|
(7) Minimalna
dovoljena pretočna hitrost v tlačni cevi je 0,7m/s. |
|
|
(8) Pri
dimenzioniranju črpališč (na ločenih sistemih za komunalne odpadne vode)
je potrebno upoštevati: akumulacijski bazen mora imeti prostornino za
sprejemanje odpadne vode pri maksimalnem dotoku za čas 2 uri; število
vklopov črpalk na dan je odvisna od karakteristike črpalk. |
|
|
(9) Na mešanih
kanalizacijskih sistemih je potrebno pred morebitnim prečrpavanjem
urediti razbremenjevanje padavinske vode, če za to obstajajo tehnični
pogoji. |
|
|
20. člen |
|
|
(dostop, odmiki in
križanja) |
|
|
(1) Vsi objekti
javnega kanalizacijskega omrežja morajo biti vedno dostopni upravljavcu,
omogočen mora biti dostop za posege z mehanizacijo za vzdrževanje. |
|
|
(2) Odmiki kanalov od
drugih objektov in instalacij so potrebni zaradi zagotavljanja varnosti
obratovanja in vzdrževanja. (3) Križanje kanalov z drugimi objekti in
instalacijami so potrebni zaradi lokacijskih zahtev posameznih objektov. |
|
|
(4) Pri projektiranju
kanalov in drugih objektov je potrebno upoštevati predhodno določene
komunalne rede in pogoje drugih soglasodajavcev. |
|
|
21. člen |
|
|
(zaščita
kanalizacijskega omrežja pred mehanskimi vplivi) |
|
|
(1) Kanalizacijsko
omrežje mora biti zgrajeno po splošno veljavnih normativih in standardih
ter določili tega Pravilnika. |
|
|
(2) Varovanje
kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da
ni možen pristop ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb in
živali, ki bi lahko imelo za posledico škodljive ali kvarne posege. |
|
|
IV. PRIKLJUČEVANJE
NA JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
22. člen |
|
|
(kanalizacijski
priključek) |
|
|
(1) Kanalizacijski
priključek je kanalizacijski vod od mesta priključitve na javno
kanalizacijo do zbirnega jaška uporabnika in je v lasti uporabnika. Za
izvedbo in projektiranje kanalizacijskih priključkov se smiselno
uporabljajo vsa druga določila tega Pravilnika. |
|
|
(2) Kanalizacijski
priključek je potrebno izvesti za vse objekte, kjer nastaja komunalna
in/ali tehnološka odpadna voda na območjih, kjer je izgrajena ali je v
gradnji javna kanalizacija. |
|
|
23. člen |
|
|
(omejitve
priključevanja) |
|
|
(1) Priključevanje se
izvaja praviloma na sekundarno javno kanalizacijsko omrežje, na primarno
javno kanalizacijsko omrežje pa le v izjemnih primerih. |
|
|
(2) Uporabnik
kanalizacijskega priključka sme odvajati v javno kanalizacijo odpadno
vodo v kvaliteti, ki ustreza predpisanim mejnim vrednostim za iztok v
kanalizacijo, poleg tega ne sme: |
|
|
- povzročati
nevarnosti požara ali eksplozije (kurilna olja, bencin, nafta ali druge
vnetljive ali eksplozivne snovi), |
|
|
- povzročati korozijo
ali kako drugače poškodovali strukturo, naprave, opremo, |
|
|
- ogrožati zdravje
osebja vzdrževalca, |
|
|
- tvoriti fizične
ovire v kanalih ali kako drugače motiti delovanje kanalizacijskega
omrežja zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, |
|
|
- stalno ali občasno
(v koničnih obremenitvah) povzročali hidravlične preobremenitve in tako
kvarno vplivati na delovanje kanalizacijskega omrežja. |
|
|
(3) Odpadne vode, ki
se spuščajo v javno kanalizacijo, ne smejo presegati koncentracij, ki
jih pogojuje upravljavec. |
|
|
(4) Uporabnik, ki v
javno kanalizacijo odvaja tehnološke odpadne vode, mora med poskusnim
obratovanjem izvesti prve meritve ter jih posredovati upravljavcu pred
izdajo Izjave o upoštevanju pogojev soglasja k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
(5) Na javno
kanalizacijo je brez posebnih omejitev možno priključevanje odpadnih
voda iz stanovanjskih ali drugih objektov, namenjenih bivanju. |
|
|
(6) Na javno
kanalizacijo ni dovoljeno priključevati odpadnih vod iz obratov za
vzrejo živine . |
|
|
(7) Na kanalizacijo
komunalnih odpadnih vod ločenega sistema ni dopustno priključevanje
padavinske, drenažne ali zaledne vode, vode iz izvirov, hladilne vode in
druge vode, za katero ni potrebna obdelava na čistilnih napravah. |
|
|
24. člen |
|
|
(projekt
kanalizacijskega priključka) |
|
|
(1) Kanalizacijski
priključek je lahko zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja za graditev
objekta, ki bo priključen na javno kanalizacijsko omrežje ali kot
enostavni objekt, za katerega je bila pridobljena lokacijska informacija
oz. drugo, s posebnimi predpisi zahtevano dovoljenje. |
|
|
(2) Projekt
kanalizacijskega priključka služi za pravilno tehnično izvedbo, za
pregled količine in kakovosti odpadnih voda uporabnika ter za
vzdrževanje katastra in vodenje evidenc. |
|
|
(3) Projekt
kanalizacijskega priključka zajema tehnično poročilo, situativni del,
vzdolžni prerez, hidravlični izračun oziroma izračun količine
odvodnjavanih vod, popis del in detajle priključka na javni kanal ter
načrte objektov in naprav, ki so vezani na obravnavani priključek. |
|
|
(4) V uvodnem delu
projekta je potrebno navesti podatke o: lastniku in/ali uporabniku,
projektantu, datum, merilo, parcelne številke objekta, ki se
priključuje, naziv ulice in ev. hišno številko. |
|
|
(5) Situativni del
kanalizacijskega priključka mora vsebovati: potek trase, prikaz parcel,
lastnosti zlivnega območja in podatke o drugih komunalnih vodih na mestu
prečkanja s kanalizacijskim priključkom. |
|
|
(6) Hidravlični
izračun mora prikazati vrste in količine odpadnih vod, ki se spuščajo v
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
(7) Projekt
kanalizacijskega priključka mora upoštevati potrebe uporabnika ter
hidravlično in biokemično obremenitev, temeljiti pa mora na tehničnih
karakteristikah javne kanalizacije. |
|
|
(8) Soglasje k
projektu kanalizacijskega priključka (projektu za izvedbo ali projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja) je pogoj za izvedbo priključka. |
|
|
(9) Soglasje mora
uporabnik pridobiti tudi v primeru, ko se uporabnik pred priključevanjem
na javno kanalizacijo priključuje na interno kanalizacijo drugega
uporabnika |
|
|
25. člen |
|
|
(splošni tehnični
pogoji za izvedbo priključka) |
|
|
(1) Praviloma se za
vsakega individualnega uporabnika predvidi in izvede en samostojen
priključek. |
|
|
(2) V primeru, ko
tehnični pogoji za samostojen priključek niso podani, je dopustno
predvideti priključevanje večih uporabnikov preko skupnega oziroma
posrednega priključka. Medsebojne obveznosti iz naslova skupnega oziroma
posrednega priključka se dogovorijo uporabniki med seboj in o tem pisno
obvestijo upravljavca. |
|
|
(3) Za skupne
kanalizacijske priključke veljajo isti tehnični pogoji projektiranja in
izvedbe kot za javno kanalizacijo. |
|
|
(4) V primeru, da se
za posameznega uporabnika predvidi, odobri in izvede drugi, dodatni
priključek, se ta obravnava kot samostojni priključek. |
|
|
(5) Kjer obstaja
izgrajena javna kanalizacija ločenega sistema, je pri projektiranju
interne kanalizacije potrebno ločiti komunalne, padavinske in tehnološke
odpadne vode. |
|
|
(6) Materiali za
izvedbo kanalizacijskega priključka morajo ustrezati veljavnim predpisom
in standardom. |
|
|
(7) Najmanjša
dimenzija cevi kanalizacijskega priključka je DN 150 mm. |
|
|
(8) Priporočljiv
vzdolžni padec cevi kanalizacijskega priključka je 2,0 %. |
|
|
26. člen |
|
|
(posebni tehnični
pogoji za izvedbo priključka) |
|
|
(1) Po izvedbi
priključka na ulični kanal je potrebno obstoječe greznice izprazniti,
očistiti iz zasipati oziroma preurediti v druge namene. |
|
|
(2) Kjer je
hidravlična črta gladine vode v uličnem kanalu nad koto iztoka iz
zbirnega jaška uporabnika, je potrebno prečrpavanje. |
|
|
(3) Pri zahtevani
večji stopnji varnosti in obstoja verjetnost poplavljanja, je potrebno
predvideti posebne ukrepe (zvišanje najnižjega izlivnega mesta nad koto
tlačne črte kanalizacijskega odvodnika, vgraditev povratne lopute,
zasuna, izvedba prečrpališča in druge tehnično preverjene ukrepe). |
|
|
(4) V primeru, da
odpadne vode uporabnika presegajo mejne vrednosti za izpust v
kanalizacijo, mora biti na interni kanalizaciji vgrajena ustrezna
naprava predčiščenja, na kanalizacijskem priključku na parcelni meji pa
izveden merski jašek za možnost merjenja količin pretoka in možnost
odvzema vzorcev za ugotovitev kvalitete vode. |
|
|
27. člen |
|
|
(izvedba in
geodetski posnetek priključka) |
|
|
(1) Kanalizacijski
priključek se lahko izvede le na podlagi Projekta hišnega priključka in
Soglasja k projektu ter ob obvezni kontroli izvedbe s strani
upravljavca. |
|
|
(2) Obvezni del
kanalskega priključka izvede upravljavec na podlagi predhodnega naročila
uporabnika. Pri tem je praviloma obvezni del priključka del od mesta
priključitve na javno kanalizacijo izven območja javne površine. |
|
|
(3) Pred zasipom
kanalizacijskega priključka je obvezna izvedba geodetskega posnetka
priključka, ki ga izdela upravljavec javne kanalizacije oziroma drugo
pooblaščeno podjetje po pogojih upravljavca. Stroški bremenijo
investitorja. |
|
|
28. člen |
|
|
(ukinitev
kanalizacijskega priključka) |
|
|
(1) Ukinitev
priključka je možna v primeru odstranitve objekta in v primerih izrednih
dogodkov in ob elementarnih in drugih nesrečah ter za čas odprave
nepredvidljivih okvar na javni kanalizaciji. |
|
|
(2) Ukinitev hišnega
priključka izvede in evidentira upravljavec. |
|
|
29. člen |
|
|
(evidenca hišnih
priključkov) |
|
|
(1) Upravljavec vodi
evidenco izvedenih hišnih priključkov na javno kanalizacijo v obliki
digitalne baze priključkov (številka priključka, datum, lastnik,
uporabnik, objekt, občina, tehnični podatki…) in arhivske dokumentacije. |
|
|
(2) Arhivska
dokumentacija hišnega priključka zajema: projekt priključka, geodetski
posnetek izvedenega priključka Soglas je k priključku, Pogodbo o
priključevanju in v posebnih primerih še drugo dokumentacijo. |
|
|
V. IZDAJA SMERNIC,
MNENJ, PROJEKTNIH POGOJEV, SOGLASIJ IN IZJAV O IZGRADNJI OBJEKTOV JAVNE
KANALIZACIJE |
|
|
30. člen |
|
|
(vrste dokumentov) |
|
|
(1) V postopku
graditve objektov in posegov v infrastrukturo javne kanalizacije izdaja
upravljavec naslednje dokumente: |
|
|
- smernice / mnenja /
soglasja k lokacijskemu načrtu, prostorsko ureditvenim pogojem,
ureditvenem načrtu, programski zasnovi, natečajem idr.; |
|
|
- projektne pogoje, |
|
|
- soglasja k projektni
dokumentaciji, |
|
|
- soglasja h kanalskem
priključku, |
|
|
- izjave o upoštevanju
pogojev soglasij. |
|
|
(2) Našteti dokumenti
vsebujejo načelna stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam
komunalnih vodov, odmikom od obstoječih kanalizacijskih vodov in/ali
objektov, izpolnjevanju pogojev glede količine in kakovosti odpadnih
vod, potrebne in razpoložljive kapacitete ter varnostne ukrepe pred
poplavitvami iz kanalskega omrežja ob nalivih. |
|
|
(3) Dokumente izdaja
upravljavec na podlagi vloge investitorja ali njegovega pooblaščenca. |
|
|
(4) Investitor mora od
upravljavca pred izdelavo projektne dokumentacije pridobiti projektne
pogoje ter po izdelavi projektne dokumentacije soglasje k projektnim
rešitvam. Upravljavec lahko za projektne pogoje zaračuna samo tiste
materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, soglasje
k projektnim rešitvam pa izda proti plačilu takse, v skladu z zakonom,
ki ureja upravne takse in sicer v višini, kot velja za potrdila, ki se
izdajajo na podlagi uradnih evidenc. |
|
|
(5) K vlogi investitor
predloži dokumentacijo objekta ali njegove faze (urbanistična
dokumentacija, ureditvena dokumentacija, projekt idr.) h kateri želi od
upravljavca pridobiti ustrezen dokument iz prvega odstavka tega člena.
Pri objektih in napravah javne kanalizacije so poleg osnovnih potrebni
še: |
|
|
- hidravlični izračun
s presojo vpliva na obstoječe razmere v kanalizacijskem omrežju, |
|
|
- opis namembnosti
objekta s podatki o obremenitvi odpadne vode glede na parametre, ki jih
določa zakonodaja, |
|
|
- pri čistilnih
napravah in industrijskih objektih poročilo o presoji vplivov na okolje
ali oceno vplivov na okolje. |
|
|
(6) Glede na specifiko
objekta lahko upravljavec investitorja pozove k dopolnitvi vloge. |
|
|
31. člen |
|
|
(podlaga za izdajo
dokumentov) |
|
|
(1) Dokumente iz
prejšnjega člena tega Pravilnika, ki se nanašajo na posege v
infrastrukturo javne kanalizacije, podaja upravljavec javne kanalizacije
na podlagi določil veljavnih predpisov. |
|
|
(2) Z naštetimi
vrstami dokumentov upravljavec določa pogoje, ki jih mora izpolniti
investitor oziroma izvajalec ob posegih v infrastrukturo javne
kanalizacije. Poseg v infrastrukturo javne kanalizacije in priključitev
na javno kanalizacijo je možna ob izpolnitvi pogojev iz navedenih
dokumentov. |
|
|
32. člen |
|
|
(soglasje k
projektni dokumentaciji) |
|
|
(1) Soglasje k
projektni dokumentaciji obsega pregled dokumentacije in projektnih ter
tehničnih rešitev, ki jih opredeljuje dokumentacija za izvedbo
določenega posega. |
|
|
(2) K predlaganim
posegom, projektnim in tehničnim rešitvam poda upravljavec eventualne
pripombe, ugotovitve, zahteve in pogoje ter preveri upoštevanje in
usklajenost teh rešitev s pogoji in usmeritvami v predhodno izdanih
dokumentih upravljavca (projektnih pogojih). Prav tako se izvede pregled
pravilnosti predloženih rešitev glede na poprej izdelane idejne
projekte, študije, hidravlične prevere obravnavanega območja. |
|
|
33. člen |
|
|
(pregled
dokumentacije s strani upravljavca) |
|
|
(1) V primerih, ko gre
za programske zasnove, prostorsko ureditvene pogoje, lokacijske načrte
in projektno dokumentacijo s področja urejanja odvajanja in čiščenja
odpadnih voda, opravi upravljavec pregled predložene dokumentacije in k
njej izdela smernice, mnenje oziroma soglasje. |
|
|
(2) Pregled
dokumentacije ter izdane smernice, mnenja oziroma soglasja ne nadomešča
revizije projektne dokumentacije po Zakonu o graditvi objektov. |
|
|
(3) S pregledom se
preveri skladnost predložene dokumentacije objekta z obstoječim stanjem
kanalizacijskega omrežja, z razvojnimi usmeritvami in izpolnjevanjem
pogojev iz tega Pravilnika. |
|
|
(4) Pregled predložene
dokumentacije s strani upravljavca se opravi na stroške investitorja. |
|
|
34. člen |
|
|
(tehnični pregled
in izjava) |
|
|
(1) Predstavnik
upravljavca sodeluje pri tehničnem pregledu izgrajenega ali
rekonstruiranega objekta, za katere je predhodno izdal Soglasje k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na tehničnem pregledu
sodeluje kot imenovani član komisije. |
|
|
(2) Na podlagi
upoštevanja pogojev iz Soglasja upravljavca, ustrezne izvedbe
kanalizacije in objektov ter predloženih dokazil, poda predstavnik
upravljavca Izjavo o upoštevanju pogojev soglasja oziroma kvalitetno
izvedenih delih. |
|
|
(3) Izjavo lahko poda
predstavnik upravljavca pisno pred tehničnim pregledom ali ustno na
tehničnem pregledu. Če se predstavnik upravljavca, ki je bil imenovan v
komisijo, tehničnega pregleda ne udeleži, se šteje, da k zgrajenemu oz.
rekonstruiranemu objektu nima pripomb. |
|
|
35. člen |
|
|
(dokazila o
ustrezni izvedbi) |
|
|
(1) Za potrebe izvedbe
tehničnega pregleda in/ali izdajo Izjave je investitor dolžan
upravljavcu predložiti: |
|
|
- podatke o
investitorju, izvajalcu del in nadzorniku; |
|
|
- potrjen izvod
projektne dokumentacije PGD, ki se nanaša na kanalizacijo - na vpogled; |
|
|
- kopijo gradbenega
dovoljenja po katerem se je objekt gradil; |
|
|
- poročilo-protokol o
uspešno opravljenem preskusu kanalizacije in kanalizacijskih objektov na
tesnost - izvod za arhiv upravljavca; |
|
|
- projekt za
vzdrževanje in upravljanje kanalizacije, objektov in naprav - izvod za
arhiv upravljavca; |
|
|
- navodila za
obratovanje (sheme, garancijske liste, sezname rezervnih delov ipd.); |
|
|
- izvod projektne
dokumentacije PID, ki se nanaša na kanalizacijo – izvod za arhiv
upravljavca, obliko predpiše upravljavec v Soglasju, vključno z
geodetskim posnetkom, ki jo je izdelal upravljavec oz. drugo pooblaščeno
podjetje po pogojih upravljavca ter posnetek s TV kamero. |
|
|
- Poročilo o izvedenih
prvih meritvah emisij tehnoloških odpadnih vod - izvod za arhiv
upravljavca |
|
|
(2) Če so predmet
izgradnje ali rekonstrukcije tudi hišni kanalizacijski priključki ali
samo odcepi za priključke, je potrebno upravljavcu predložiti tudi
seznam in geodetske posnetke izvedenih priključkov ter po en izvod vseh
projektov hišnih priključkov - izvod za arhiv upravljavca. |
|
|
36. člen |
|
|
(kataster) |
|
|
Upravljavec nastavi,
vodi in vzdržuje digitalno bazo katastra javnega kanalizacijskega
omrežja s pripadajočimi objekti, napravami in priključki (operativni
kataster) ter register uporabnikov javne kanalizacije ter ga skladno s
predpisi preda Geodetski upravi RS in občini. |
|
|
VI. UPORABA,
UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE KANALSKEGA OMREŽJA IN OBJEKTOV |
|
|
37. člen |
|
|
(upravljanje in
vzdrževanje) |
|
|
(1) Upravljavec izvaja
upravljanje in vzdrževanje javnega kanalizacijskega omrežja,
kanalizacijskih objektov in naprav skladno z določbami veljavnih
državnih in občinskih predpisov, interne strokovno tehnične
dokumentacije ter navodil in sklenjenih pogodb. |
|
|
(2) Upravljanje in
vzdrževanje se izvaja na podlagi: |
|
|
-
upravno-investicijske dokumentacije; |
|
|
- tehnično-operativne
dokumentacije, ki vsebuje podatke o katastru v obliki preglednih in
detajlnih načrtov in kart ter podrobnejših podatkov o omrežju, objektih
in napravah; |
|
|
- administrativne
dokumentacije, ki vsebuje plane dela, delovne dnevnike, delovne naloge
in poročila ter operativno izvedbeno dokumentacijo; |
|
|
- monitoringov
odvedenih, razbremenjenih in infiltriranih odpadnih vod, |
|
|
- arhiva obstoječega
javnega kanalizacijskega omrežja, kanalizacijskih objektov in naprav ter
hišnih kanalizacijskih priključkov. |
|
|
38. člen |
|
|
(nadzor nad
delovanjem) |
|
|
(1) Nadzor nad
delovanjem kanalizacijskega omrežja izvaja upravljavec. |
|
|
(2) Inšpekcijske
službe, upravni organi in drugi pristojni organi izvajajo nadzor nad
delovanjem kanalizacijskega omrežja, skladno s pristojnostmi in
pooblastili, ob sodelovanju upravljavca. |
|
|
39. člen |
|
|
(kontrola stanja in
vzdrževalna dela) |
|
|
(1) Za zagotavljanje
pravočasnega in učinkovitega rednega vzdrževanja, obratovanja in
delovanja javnega kanalizacijskega omrežja, izvaja upravljavec
sistematično tekočo kontrolo. Ta zajema preglede stanja in
funkcionalnosti, vzdrževanje sistema aparatur in naprav, meritve
(pretokov, količin in kakovosti odvedene in razbremenjene odpadne vode,
pojava plinov ipd.), monitoring industrijskih in drugih uporabnikov ter
zbiranje pripomb in reklamacij strokovnih služb in uporabnikov. |
|
|
(2) Redno –
sistematično vzdrževanje predstavlja vsakodnevno plansko vzdrževanje
funkcionalnosti omrežja v smislu preventivnega delovanja. V tem obsegu
se izvajajo pregledi omrežja, objektov in naprav, manjša popravila in
odprava nepravilnosti v delovanju sistema, ročno in strojno čiščenje in
spiranje, odmašitve in prebijanje ter odvozi usedlin. |
|
|
(3) Investicijska -
večja vzdrževalna dela predstavljajo aktivnosti, katerih realizacija
vpliva na investicijsko vrednost omrežja, objektov in naprav. V tem
obsegu se izvajajo popravila in rekonstrukcije, dela pa se izvajajo v
soglasju z lastnikom na podlagi predhodno izdelane
investicijsko-tehnične dokumentacije. |
|
|
(4) Intervencijska -
izredna dela se izvajajo v primerih elementarnih nesreč ali ugotovljenih
trenutnih poškodb ali motenj v funkcioniranju na omrežju javnega
kanalizacijskega sistema. |
|
|
Za izvajanje
aktivnosti intervencij ima upravljavec organizirano ustrezno dežurno
službo. |
|
|
(5) Izvajanje
vzdrževanja objektov in naprav zajema poleg del, opisanih v predhodnih
poglavjih, tudi dela in aktivnosti, opisane v poslovnikih in projektih o
obratovanju in vzdrževanju. |
|
|
40. člen |
|
|
(preskušanje in
preverjanje kanalov) |
|
|
(1) Preskušanje in
presoja javnega kanalizacijskega omrežja, kanalizacijskih objektov in
naprav ter preglede zmogljivosti odvajanja odpadnih voda, se izvaja med
gradnjo, pri rekonstrukcijah in obnovah, po zaključku posameznih
gradbeno-investicijskih faz in med celotnim obdobjem uporabe. |
|
|
(2) Preskusi, pregledi
in presoje lahko obsegajo: |
|
|
- preskus tesnosti, |
|
|
- pregled s TV
kontrolnim sistemom, |
|
|
- določitev količin in
parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja, |
|
|
- nadzor nad
kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih oziroma
dotokih v odvodnik, |
|
|
- vizualni pregledi in
kontrole stanja gradbenih elementov objektov in naprav, |
|
|
- pregled pohodnih
kanalov, |
|
|
- nadzor dotokov v
sistem, |
|
|
- nadzor prisotnosti
strupenih in eksplozivnih plinov sistemu, |
|
|
- nadzor nad dotokom
na čistilne naprave. |
|
|
41. člen |
|
|
(preskus
vodotesnosti) |
|
|
(1) Vsi elementi,
odseki in objekti kanalizacijskega omrežja morajo biti izdelani
vodotesno. Za dokazovanje vodotesnosti se opravi preskus, tesnost se
lahko preskuša z zrakom ali z vodo. |
|
|
(2) Preskus
vodotesnosti se opravi za vsak novozgrajeni ali obnovljenem del
kanalizacijskega omrežja. |
|
|
(3) Preskus
vodotesnosti je obvezen za tiste kanalizacijske sistema in/ali njihove
dele, ki služijo za odvod odpadnih komunalnih vod in tehnoloških vod.
Preskus vodotesnosti padavinske kanalizacije je potrebno izvesti le za
tiste dele, ki se navezujejo na javno kanalizacijo ali se odvajajo v
vodotok preko lovilcev olj. Kjer se odvajajo strešne ali čiste
padavinske vode, preskušanje vodotesnosti ni potrebno, razen če to
zahtevajo drugi pristojni organi oziroma predpisi. |
|
|
(4) Preskus
vodotesnosti odsekov ali objektov kanalizacijskega sistema lahko opravi
le za to dejavnost akreditirano podjetje oziroma ustanova. |
|
|
(5) Preskus
vodotesnosti se izvede skladno z ustreznimi normativi in standardi. |
|
|
(6) Preskus
vodotesnosti kanalizacijskih cevi se opravi po zasipu in pred
položitvijo zaključne plasti voziščne konstrukcije. |
|
|
(7) Preskušani objekt
velja za vodotesnega, če so izpolnjeni pogoji, predpisani z normativi in
standardi preskušanja. |
|
|
(8) O vsakem
opravljenem preskusu vodotesnosti se izdela zapisnik oziroma protokol.
Iz njega mora biti razvidno: naziv izvajalca preskusa, naziv objekta
preskušanja, oznaka odsekov in objektov preskušanja, standard
preskušanja, lastnosti preskušanega objekta (material, dimenzije),
preskusni medij, dovoljena in dosežena izguba višine ali padec tlaka,
ime, priimek in podpis preskuševalca. Iz risbe preskušene kanalizacije
morajo biti objekti preskušanja nedvoumno razvidni. |
|
|
(9) Predhodno
neuspešni preskusi se priložijo v elaborat z opisom izvedenih ukrepov
sanacije. |
|
|
(10)Izvod zapisnika
oziroma protokola preskušanja vodotesnosti se preda upravljavcu pred
izdajo izjave o upoštevanju pogojev soglasja oziroma kvalitetno
izvedenih delih. |
|
|
42. člen |
|
|
(pregled s TV
kontrolnim sistemom) |
|
|
(1) Obstoječe,
novozgrajene in obnovljene kanalizacijske odseke upravljavec pregleda s
TV kontrolnim sistemom, da ugotovi stanje in kvaliteto izvedbe. |
|
|
(2) Pregled s TV
kontrolnim sistemom je obvezen pred tehničnim pregledom in predajo
objekta v upravljanje. |
|
|
(3) Izveden pregled
objektov s TV kontrolnim sistemom je dokumentiran video zapis na
ustreznem mediju, izpisanim poročilom in grafični prikaz obsega
pregleda. Dokumentacija in video zapisi so arhivirani pri upravljavcu. |
|
|
(4) Pisno poročilo o
pregledu vsebuje: številko poročila, datum pregleda, naziv objekta,
ulico in naselje, oznako – naziv jaškov, odsekov in objektov pregleda,
značilnosti pregledanega objekta (material, dimenzije, oblika cevi,
padec), številko kasete oziroma medija zapisa in števec traku, naziv
naročnika pregleda, naziv investitorja in naziv izvajalca objekta ter
ime, priimek in podpis izvajalca pregleda. |
|
|
(5) V pisnem poročilu
in grafičnem prikazu se opišejo in označijo vse ugotovitve v zvezi s
kvaliteto izvedbe in stanjem objekta. |
|
|
43. člen |
|
|
(geodetski
posnetki) |
|
|
(1) Geodetski posnetek
kanalizacijskega omrežja služi za potrebe vzdrževanja in načrtovanja. |
|
|
(2) Za novozgrajene
objekte kanalizacijskega omrežja se geodetski posnetki izdelajo zaradi
ugotovitve dejanskega stanja izvedenih del. |
|
|
(3) Geodetski posnetki
se opravijo na odkopanih kanalizacijskih cevovodih. |
|
|
(4) Geodetske posnetke
izdeluje upravljavec javne kanalizacije oziroma drugo pooblaščeno
podjetje po pogojih upravljavca. |
|
|
(5) O izvedenih
meritvah oziroma posnetkih se izdela elaborat. |
|
|
Elaborat mora biti
skladen z elementi operativnega katastra upravljavca (digitalna baza) in
izdelan v identičnem formatu digitalnega zapisa. Izmere in elaborat je
potrebno izdelati skladno z določili normativi in predpisi geodetske
stroke. |
|
|
(6) Iz elaborata mora
biti razvidno: naziv objekta, naročnika, izvajalca in investitorja,
številka in datum izdelave elaborata, izdelovalec meritev, izdelovalec
elaborata, grafične in pisne priloge ter ime, priimek in podpis
izdelovalca. |
|
|
44. člen |
|
|
(meritve količin in
parametrov onesnaženja) |
|
|
(1) Namen meritev je
določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov
onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merilnih mestih, ki so locirana na
vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v javno
kanalizacijsko omrežje, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh
pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na točkah, ki jih
določi upravljavec javne kanalizacije. |
|
|
(2) Parametri
onesnaženja odpadne vode morajo ustrezati predpisom ki določajo
maksimalne koncentracije snovi, ki jih je dovoljeno izpustiti v javno
kanalizacijo. Za posamezne proizvodne panoge veljajo določila posebnih
panožnih uredb in pravilnikov. |
|
|
(3) V primeru, da
odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo zahtevam iz
prejšnje točke tega člena, mora uporabnik s predčiščenjem, s spremembo
tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za
maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo. |
|
|
VII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
45. člen |
|
|
(dokončanje
postopkov) |
|
|
Vsi postopki v zvezi s
tehnično izvedbo, uporabo in vzdrževanjem javnega kanalizacijskega
omrežja ter kanalizacijskih objektov in naprav, ki so se pričeli pred
uveljavitvijo tega Pravilnika, se izvedejo oziroma dokončajo skladno z
določili Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za
odvajanje odpadnih in padavinskih voda, s katerimi gospodari javno
komunalno podjetje Nigrad Maribor, ter o tehnični izvedbi priključkov na
javno kanalizacijo (MUV, št. 14/94). |
|
|
46. člen |
|
|
(prenehanje
veljavnosti predpisa) |
|
|
Z dnem uveljavitve
tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi
objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, s katerimi
gospodari javno komunalno podjetje Nigrad Maribor, ter o tehnični
izvedbi priključkov na javno kanalizacijo (MUV, št. 14/94). |
|
|
47. člen |
|
|
(začetek
veljavnosti) |
|
|
Ta Pravilnik začne
veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
Številka:
007-05-2006-002 |
|
|
Datum:18. maj 2006 |
|
|
Župan |
|
|
Franc Ladinek, dipl.
ekon., s. r. |
|