Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) in v povezavi
z 42. členom
Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
(Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) in 16. ter 79.
člena
Statuta Občine Krško
(Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10 in
90/11) je Občinski svet Občine Krško na 18. seji dne 13. 9. 2012 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena: območje
Termoelektrarne Brestanica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga občinskega
podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena) |
(1) S tem odlokom se
v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni
list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu
Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) ter Odlokom o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in
Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97,
68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02 in 116/02
in 79/04) in družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do
leta 1990 (Uradni list SRS, št. 21/87, 25/89 in Uradni list RS, št.
38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99,
10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02 in 116/02) sprejme občinski
podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditev skupnega pomena za
območje Termoelektrarne Brestanica (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
|
(2) Z OPPN iz
prejšnjega odstavka se načrtuje tudi umestitev novih plinskih blokov
skupne nazivne električne moči do 212 MW in ostalih objektov in naprav
za namen njihovega obratovanja, ki je ureditev skupnega državnega in
lokalnega pomena. OPPN je pred sprejemom dne 7. 8. 2012 potrdilo
ministrstvo, pristojno za prostor. |
(3) OPPN je v juliju
2012 pod št. 11048-00 izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško. |
II.
VSEBINA OPPN |
2. člen |
(sestavni deli OPPN) |
A) TEKSTUALNI DEL
OPPN (ODLOK) |
1. Opis prostorske
ureditve |
1.1 Namen OPPN
|
1.2 Območje OPPN
|
2. Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
2.1 Vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
2.2 Rešitve
načrtovanih objektov in površin |
2.3 Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
3. Zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
3.1 Skupne določbe
|
3.2 Prometna
infrastruktura |
3.3 Elektroenergetsko
omrežje |
3.4 Plinovodno
omrežje |
3.5 Oskrba z vodo
|
3.6 Odvajanje in
čiščenje odpadnih voda |
3.7 Odpadki
|
3.8 Elektronske
komunikacije |
4. Rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
5. Rešitve in ukrepi
za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
6. Rešitve in ukrepi
za varovanje zdravja ljudi, obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
7. Etapnost izvedbe
prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
8. Velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
|
B) GRAFIČNI NAČRTI
|
B1 Izsek iz
kartografskega dela občinskega planskega akta s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju M 1:5 000 |
B2 Območje podrobnega
načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1 000 |
B3 Prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji M 1:5000 |
B4 Ureditvena
situacija M 1:1 000 |
B5 Potek omrežij in
priključevanje objektov na gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno
dobro M 1:500 |
B6 Načrt parcelacije
M 1:1 000 |
C) POVZETEK GLAVNIH
TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
|
D) PRILOGE OPPN
|
D1 Izvleček iz
hierarhično višjega prostorskega akta |
D2 Prikaz stanja
prostora na obravnavanem območju |
D3 Strokovne podlage
|
D4 Smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, postopek CPVO ter potrditev OPPN s strani
ministrstva, pristojnega za prostor |
D5 Obrazložitev in
utemeljitev |
D6 Povzetek za
javnost |
D7 Okoljsko poročilo
|
D8 Stališča do
pripomb in predlogov javnosti, podanih v času javne razgrnitve in
zapisnik iz javne obravnave. |
1. Opis prostorske
ureditve |
1.1 Namen OPPN |
3. člen |
(1) Razlog za
izdelavo OPPN izhaja predvsem iz potrebe po zamenjavi obstoječih in
dotrajanih plinskih blokov 1 - 3 (v nadaljnjem besedilu PB 1 - 3), z
močjo 3 x 23 MW, ki se nadomestijo z največ štirimi novimi plinskimi
bloki skupne nazivne električne moči do 212 MW. Največja nazivna moč
celotnega kompleksa TE Brestanica bo tako 509 MW. Določena je na podlagi
izdelanih študij oziroma energetskega dovoljenja, iz katerega izhaja, da
je možno iz TE Brestanica, poleg moči iz obstoječih agregatov v višini
297 MW, evakuirati še dodatno moč v višini 212 MW, oziroma skupaj 509
MW. |
(2) Z OPPN se določi
usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter
pogoje za njihovo izvedbo na območju OPPN. |
1.2 Območje OPPN |
4. člen |
(1) Območje OPPN je
velikosti 11,5 ha in zajema kompleks termoelektrarne Brestanica (v
nadaljnjem besedilu kompleks TE Brestanica) in njegovo neposredno
bližino. |
(2) Območje OPPN
zajema zemljišča naslednjih parcelnih številk: 155/2, 155/3, 156/1 –
del, 156/2, 156/3, 157/3, 209/30 – del, 214/2, 687, 688, 689, 690, vse
k.o. Stolovnik in 411/3, 411/4, 411/5, 423/10, 423/11, 423/12, 423/13,
423/14, 423/15, 423/3, 423/6, 423/7, 423/8, 423/9, 425/2, 426 – del,
429/2, 429/3, 429/4 – del, 430/3 – del, 430/4 – del, 575/1 – del, 593/4,
603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, vse k.o.
Brestanica. |
(3) Obstoječe glavno
črpališče tehnološke in požarne vode, ki je locirano izven meje območja
OPPN ob Brestaniškem potoku, predstavlja del obstoječe energetske
infrastrukture kompleksa TE Brestanica in pogoj za njegovo
funkcioniranje. Preko črpališča se kompleks napaja s tehnološko vodo z
napajalnim tlačnim vodom, ki v kompleks vstopa na južnem delu in naprej
poteka po njegovem JV delu, nanj pa je priključen tehnološki in požarni
razvod vode kompleksa. Dovoz do obstoječega črpališča je zagotovljen po
javni poti Elektrarna - Avsenak; ev. št. 692012. Energetsko se napaja
preko obstoječega lastnega 10 kV kablovoda, ki poteka vzdolž dovozne
ceste ob parkiriščih kompleksa TE Brestanica in nato izven območja OPPN
proti jugu do črpališča. |
(4) Območje OPPN z
natančnim potekom meje je prikazano na grafičnih načrtih. |
2. Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
2.1 Vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
5. člen |
(1) Obstoječi
kompleks TE Brestanica je dobro integriran v prostor in predstavlja
prepoznaven del urbane strukture naselja Brestanica. |
(2) Na zahodnem delu
območje meji na regionalno cesto R2-422, na odseku 1333
Podsreda–Brestanica, od km 14,400 do km 14,500 (v nadaljnjem besedilu:
regionalna cesta), ob kateri se severozahodno od nje nahaja območje
namenjeno proizvodnji, zahodno od nje pretežno stanovanjska gradnja,
jugozahodno od nje pa območje namenjeno centralnim dejavnostim naselja,
z dominantno cerkvijo Lurške Matere božje. Zbirna mestna ali krajevna
cesta, odsek 193321 Elektrarniška cesta (v nadaljnjem besedilu
Elektrarniška cesta) deli Kompleks energetike na obstoječe območje
stikališča, ki leži južno od ceste od ostalega dela kompleksa severno od
nje. Javna pot Avsenak–Gasilski dom; ev. št. 692017 (v nadaljnjem
besedilu javna pot Avsenak–Gasilski dom) se z juga priključuje na
Elektrarniško cesto in meji na območje obstoječega stikališča na JZ
delu. Na jugu območja se razteza zeleni pas proti višje ležečemu
stanovanjskemu naselju Gorica, do katerega poteka Elektrarniška cesta.
Vzhodno od kompleksa se dviguje travniško pobočje hriba nad naseljem
Stolovnik. Severno od območja se nahaja naselje Dorc. |
2.2 Rešitve
načrtovanih objektov in površin |
6. člen |
(funkcionalna
zasnova) |
(1) Območje OPPN je
prometno dostopno iz zahodne, severne in južne smeri. Glede na namensko
rabo prostora se deli na štiri enote urejanja: |
– Kompleks
energetike, |
– Proizvodno območje,
|
– Poslovno območje in
|
– Zeleni pasovi, ki
se nahajajo na treh lokacijah. |
(2) Ob glavnem dovozu
z regionalne ceste v Kompleks energetike se nahaja upravna stavba, v
osrednjem delu enote urejanja pa so objekti energetske infrastrukture in
njeni sestavni deli v skladu s predpisom, ki določa objekte, naprave in
omrežja, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo (v nadaljnjem
besedilu: energetska infrastruktura). Kompleks ima z zahodne smeri dva
direktna glavna dovoza z regionalne ceste, s severne smeri dva dovoza z
lokalnih cest (zbirni mestni ali krajevni cesti Na Dorcu in Likarjeva)
ter več cestnih priključkov v kompleks z Elektrarniške ceste. Severno se
ob prenosnem plinovodu nahaja merilno regulacijska postaja Brestanica (v
nadaljnjem besedilu: MRP). MRP je prometno dostopna s severa preko
lokalne ceste oziroma ulice Na Dorcu. V severovzhodnem delu enote
urejanja so umeščeni rezervoarji za tekoče gorivo, ki so dostopni tudi z
lokalne ceste oziroma Likarjeve ulice. V južnem delu enote urejanja,
južno od Elektrarniške ceste, je umeščeno stikališče 110/20 kV,
namenjeno povezavi s slovenskim elektroenergetskim omrežjem. V Kompleks
energetike se umesti nove plinske bloke PB 6 – PB 9, ki se funkcionalno
navežejo na obstoječe in nove objekte. |
(3) Manjša enota
urejanja Proizvodno območje se nahaja v severozahodnem delu, preko nje
poteka prometna povezava med regionalno cesto in poslovnimi objekti
severno od območja OPPN (območje nekdanje tovarne Sigmat). |
(4) Tri enote Zelenih
pasov v območju predstavljajo intenzivnejšo zasaditev ob zahodni in
južni meji območja. |
(5) Poslovno območje
zaključuje niz vzhodne obcestne pozidave območja centralnih dejavnosti
naselja Brestanica ob regionalni cesti in glede na svojo lego povezuje
kompleks TE Brestanica z naseljem. Območje je dostopno z Elektrarniške
ceste na južnem delu, kjer se nahaja obstoječa večstanovanjska stavba in
z dovozne ceste ob parkiriščih kompleksa TE Brestanica v severnem delu,
kjer se nahajajo parkirišča. |
(6) V zahodnem delu
območja OPPN poteka v smeri sever–jug trasa nekdanje senovske rudniške
železnice, varovane kot kulturna dediščina. Pri umeščanju objektov se
glede varovanja koridorja upošteva določila tega odloka. |
2.3 Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
2.3.1 Prostorski
izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru |
7. člen |
(vrste dopustnih
osnovnih objektov glede na namen) |
(1) V skladu s
predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), se v
posameznih enotah urejanja dopušča gradnja objektov pod pogoji tega
odloka. |
1. V enoti urejanja
Kompleks energetike se dopušča gradnja: |
1 STAVBE, od teh:
|
12 Nestanovanjske
stavbe, od teh: |
121 Gostinske stavbe,
od teh: |
12112 Gostilne,
restavracije in točilnice (za potrebe Kompleksa energetike),
|
122 Poslovne in
upravne stavbe, od teh: |
12203 Druge poslovne
stavbe, |
124 Stavbe za promet
in stavbe za izvajanje komunikacij, od teh: |
12420 Garažne stavbe,
|
125 Industrijske
stavbe in skladišča, |
126 Stavbe splošnega
družbenega pomena, od teh: |
12620 Muzeji in
knjižnice, |
12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, od teh: |
– stavbe za
znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji, |
2 GRADBENI INŽENIRSKI
OBJEKTI, od teh: |
23 Industrijski
gradbeni objekti, od teh: |
230 Industrijski
gradbeni objekti, od teh: |
2302 Elektrarne in
drugi energetski objekti, |
24 Drugi gradbeni
inženirski objekti |
241 Objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas, od teh: |
2411 Športna igrišča.
|
2. V enoti urejanja
Proizvodno območje se dopušča gradnja: |
1 STAVBE, od teh
samo: |
12 Nestanovanjske
stavbe, od teh: |
124 Stavbe za promet
in stavbe za izvajanje komunikacij, od teh: |
12420 Garažne stavbe,
od tega pokrita parkirišča. |
3. V enoti urejanja
Poslovno območje se dopušča gradnja objektov: |
1 STAVBE, od teh
samo: |
12 Nestanovanjske
stavbe, od teh: |
121 Gostinske stavbe,
od teh: |
12112 Gostilne,
restavracije in točilnice, |
122 Poslovne in
upravne stavbe, |
123 Trgovske stavbe
in stavbe za storitvene dejavnosti, |
124 Stavbe za promet
in stavbe za izvajanje komunikacij, od teh: |
12420 Garažne stavbe.
|
126 Stavbe splošnega
družbenega pomena, od teh: |
12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo, |
12620 Muzeji in
knjižnice, |
12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, od teh: |
– stavbe za
znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji, |
Obstoječa
večstanovanjska stavba v enoti Poslovno območje lahko ohrani
stanovanjski namen. V primeru dozidave obstoječe stavbe ali gradnje
nove, se dopusti gradnja nestanovanjske ali večnamenske stavbe, pri
čemer se lahko manj kot polovica uporabne površine nameni stanovanjem.
|
4. V enotah urejanja
Zeleni pas se dopušča gradnja objektov: |
1 STAVBE, od teh:
|
12 Nestanovanjske
stavbe, od teh: |
1273 Kulturna
dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, od teh: |
– spominska umetniška
in podobna obeležja, izvedena kot stavbe, |
2 GRADBENI INŽENIRSKI
OBJEKTI, od teh: |
21 Objekti prometne
infrastrukture, od teh: |
211 Ceste, od teh:
|
2112 Lokalne ceste in
javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, od teh: |
– kolesarske steze,
pešpoti in cone za pešce, |
21530 Sistemi za
namakanje in osuševanje, akvadukti, od teh: |
– drenažni jarki in
drugi objekti za osuševanje zemljišč, |
22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
(2) Na celotnem
območju OPPN , razen v enotah urejanja Zeleni pas, je poleg objektov
navedenih v prejšnjem odstavku, dopustna tudi namestitev sončnih
zbiralnikov in sončnih celic ter gradnja naslednjih objektov:
|
1 STAVBE, od teh:
|
12 Nestanovanjske
stavbe, od teh: |
1273 Kulturna
dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, od teh: |
– spominska umetniška
in podobna obeležja, izvedena kot stavbe, |
2 GRADBENI INŽENIRSKI
OBJEKTI, od teh: |
21 Objekti prometne
infrastrukture, od teh: |
211 Ceste, od teh:
|
2112 Lokalne ceste in
javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
21530 Sistemi za
namakanje in osuševanje, akvadukti, od teh: |
– drenažni jarki in
drugi objekti za osuševanje zemljišč, |
22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
Poleg upoštevanja
zgornjih odstavkov tega člena, se v območju varovalnih pasov
elektroenergetskih vodov upošteva predpis, ki določa pogoje in omejitve
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. |
8. člen |
(vrste dopustnih
nezahtevnih objektov) |
Skladno s predpisom o
vrstah objektov glede na zahtevnost in pod pogoji tega odloka, so v
posameznih enotah urejanja dopustni naslednji nezahtevni objekti:
|
1. V enotah urejanja
Kompleks energetike, Proizvodno območje in Poslovno območje:
|
– od objektov za
lastne potrebe le garaža in utrjene dovozne poti (v enoti Poslovno
območje le utrjene dovozne poti), |
– ograje,
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
– pomožni
infrastrukturni objekti, |
– začasni objekti
namenjeni prireditvam (od tega kiosk), |
– spominska obeležja.
|
2. V enoti urejanja
Zeleni pasovi: |
– škarpe in podporni
zidovi, |
– spominska obeležja,
|
– pomožni
infrastrukturni objekti. |
9. člen |
(vrste dopustnih
enostavnih objektov) |
Skladno s predpisom o
vrstah objektov glede na zahtevnost in pod pogoji tega odloka, so v
posameznih enotah urejanja dopustni naslednji enostavni objekti:
|
1. V enotah urejanja
Kompleksa energetike in Proizvodno območje: |
– objekti za lastne
potrebe, |
– od pomožnih
infrastrukturnih objektov: samo pomožni cestni objekti, pomožni
energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni
komunalni objekti (vse, razen greznice), pomožni objekti za spremljanje
stanja prostora, vrtina ali vodnjak, |
– od začasnih
objektov le: pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem
šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, objekti
namenjeni skladiščenju nenevarnih snovi, |
– spominska obeležja,
|
– urbana oprema.
|
2. v enoti urejanja
Poslovno območje: |
– objekti za lastne
potrebe, |
– od pomožnih
infrastrukturnih objektov le: pomožni cestni, pomožni energetski,
pomožni komunalni objekti (vse, razen greznice), |
– od začasnih
objektov le odprt sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo
konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti
prireditveni prostor, |
– spominska obeležja,
|
– urbana oprema.
|
3. V enoti urejanja
Zelene površine: |
– od pomožnih
infrastrukturnih objektov le: pomožni cestni, pomožni energetski,
pomožni komunalni, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
|
– spominska obeležja,
|
– od urbane opreme
le: skulptura in druga prostorska inštalacija. |
10. člen |
(vrste dopustnih
dejavnosti) |
Območje OPPN se
skladno z namensko rabo prostora (energetska infrastruktura, območje
centralnih dejavnosti, območje proizvodnih dejavnosti, mestno zelenje in
prometna infrastruktura) deli na posamezne enote urejanja, za katere so
določene vrste dopustnih objektov glede na namen po tem odloku. Dopustne
so dejavnosti, skladne z namenom načrtovanih objektov po predpisu, ki
ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. |
11. člen |
(vrste gradenj in
drugih posegov) |
V območju OPPN so
dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega
odloka: |
– gradnje novih
objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave), |
– rekonstrukcije
objektov, |
– odstranitve
objektov (in naprav) ali njihovih delov, |
– spremembe
namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi vrstami
objektov po tem odloku, |
– vzdrževanje
objektov. |
2.3.2 Prostorski
izvedbeni pogoji glede lege objektov |
2.3.2.1 Regulacijski
in funkcijski elementi |
12. člen |
(regulacijski in
funkcijski elementi) |
(1) Na območju OPPN
so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi: |
– določeni sta
gradbeni meji v enoti urejanja Kompleks energetike za gradnjo objektov
TE Brestanica, in sicer severno in južno od Elektrarniške ceste. Izven
gradbene meje lahko segajo nadstreški nad vhodi in manjši oblikovni
poudarki posamezne fasade stavbe. Izven gradbene meje je dopustna
gradnja pokritih parkirišč ter objektov in naprav, ki proizvajajo
električno energijo s pomočjo sončne energije, |
– določena je
gradbena meja v severnem delu enote urejanja Kompleks energetike za
dozidavo MRP za potrebe delovanja novih plinskih blokov, |
– določena je
gradbena meja za gradnjo pokritih parkirišč v enoti urejanja Proizvodno
območje, |
– določena je
gradbena meja in gradbena linija za gradnjo stavb v enoti urejanja
Poslovno območje, |
– poseben funkcijski
element predstavljajo linijske in skupinske zasaditve drevesne in
grmovne vegetacije, ki kompleks vizualno členijo oziroma ga zakrivajo
pred pogledi iz okolice. |
(2) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka se izven gradbenih mej dopusti gradnja
objektov transportne infrastrukture ter cevovodov, komunikacijskih
omrežij in elektroenergetskih vodov, priključkov na GJI ter nezahtevnih
in enostavnih objektov, vključno z namestitvijo sončnih zbiralnikov in
sončnih celic. |
(3) Prikaz
regulacijskih elementov je razviden iz grafičnih načrtov B4 in B5. |
2.3.2.2 Lega objektov
na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo |
13. člen |
(funkcionalna in
tehnična zasnova objektov – splošno) |
(1) Upošteva se
predpise s področja tehničnih zahtev, ki morajo biti izpolnjene za
učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, gretja,
prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople vode in
razsvetljave v stavbah. |
(2) Vsi objekti v
javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop,
vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. |
14. člen |
(lega objektov –
Kompleks energetike) |
(1) Obstoječa upravna
stavba je locirana v centralnem zahodnem delu kompleksa ob glavnem
dovozu, parkirni prostori pa vzdolž zahodne meje. Obstoječo energetsko
infrastrukturo, ki je umeščena v osrednji del kompleksa elektrarne
sestavljajo: |
– plinski bloki PB 1
– 3, moči 3 x 23 MW, parna bloka 12,5 MW in 13,5 MW in plinska bloka PB
4 in PB 5, moči 2 x 114 MW, |
– stikališče 110/20
kV, |
– VN, SN kabli (110
kV, 20 kV in 10 kV), |
– hladilni stolpi,
|
– črpališča
tehnološke in požarne vode, |
– rezervoarji goriv,
avtocisternsko pretakališče goriva, MRP; |
– filtrske postaje za
plin s pripadajočimi plinovodi, |
– črpališča tekočega
goriva, |
– kemična priprava
vode (v nadaljnjem besedilu KPV) s pripadajočimi napravami, |
– oprema, naprave in
napeljave 0,4 kV tehnološke lastne rabe agregatov, |
– postroji, naprave
in napeljave splošne in nujne lastne rabe, |
– postroji, naprave
in napeljave blokovne lastne rabe (10/0,4 kV), |
– oprema za zaščito,
merjenje, upravljanje in vodenje agregatov, |
– komandni prostor,
|
– oprema pomožnih
sistemov. |
(2) V kompleks se
znotraj določene gradbene meje umesti novo energetsko infrastrukturo za
delovanje plinskih blokov PB 6 – PB 9 skupne nazivne električne moči do
212 MW, in sicer: |
– strojnici plinskih
blokov, blok transformatorji 110 kV, transformatorji lastne rabe,
stikališča NN, oljne jame, in transformator splošne lastne porabe, ki se
umestijo zahodno od obstoječih infrastrukturnih objektov, |
– hladilna stolpa se
umestita zahodno od obstoječega objekta KPV, |
– podzemni in
nadzemni plinovod od MRP Brestanica do novih plinskih blokov s
kompresorsko postajo zemeljskega plina, ki se umesti zahodno od novih
hladilnih stolpov, |
– dozida se MRP
Brestanica, |
– rezervoar demi vode
in v skladu z zahtevami predpisov, ki urejajo to področje naprave za
dodatno zniževanje emisij NOx, ki se umestijo južno od obstoječega
objekta KPV; objekt KPV se dozida oziroma zgradi nov, |
– diesel agregata,
rezervoar tekočega goriva za diesel agregata ter NN stikališče diesel
agregata in SN stikališče diesel agregata se umestijo v obstoječi objekt
strojnice parnih turbin, |
– nove kinete za
oljevod, kinete do hladilnega sistema, kinete do novih PB in do
obstoječega 110/20 kV stikališča povezujejo nove objekte z obstoječimi
oziroma se navezujejo na obstoječe kinete, |
– črpališče požarne
vode in elektro kablovod sta nova skupna objekta celotnega kompleksa, ki
se umestita zahodno od obstoječega hladilnega stolpa. |
(3) Za namen
opravljanja dejavnosti se v kompleks znotraj določene gradbene meje
lahko umesti dodatno energetsko infrastrukturo in druge objekte dopustne
s tem odlokom, skupaj s površinami za njihovo nemoteno funkcioniranje
ter s prometno in komunalno infrastrukturo, pri čemer ne sme biti
presežena največja skupna nazivna električna moč celotnega kompleksa:
509 MW. |
(4) Objekti se
umeščajo, dozidujejo in nadzidujejo in rekonstruirajo racionalno
predvsem glede na funkcionalne in tehnološke zahteve. Priključujejo se
na obstoječo ali novo interno prometno in komunalno infrastrukturo.
Poleg tega se upošteva zahteve glede varstva okolja, naravnih virov ter
ohranjanja narave, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno
z varstvom pred požarom ter varstva kulturne dediščine. Objekte s
pripadajočimi funkcionalnimi površinami povezujejo dostopne ceste in
poti, obkrožajo pa jih večje zelene površine z zasaditvijo. |
15. člen |
(lega objektov –
Proizvodno območje) |
Na območju enote
urejanja se uredi parkirišča. Pri tem se zagotavlja prometna povezava
med regionalno cesto in poslovnimi objekti cone, ki se nahaja severno od
meje OPPN (območje nekdanje tovarne Sigmat). Stranice nadstrešnice nad
parkirišči morajo biti vzporedne z določeno gradbeno mejo. |
16. člen |
(lega objektov –
Poslovno območje) |
(1) Dozidava ali
gradnja enega ali več novih objektov je dopustna znotraj določene
gradbene meje. |
(2) Upošteva se
določena gradbena linija na delu objekta ob regionalni cesti, in sicer
vsaj na polovici njegove dolžine. Objekt ob regionalni cesti mora imeti
daljšo stranico vzporedno z regionalno cesto, v primeru gradnje stavbe z
dvokapnico, je sleme na tem delu objekta vzporedno s cesto, in sicer
vsaj na polovici njegove dolžine. |
(3) Dovoz se uredi iz
Elektrarniške ceste ali dovozne ceste Kompleksa energetike. Objekti za
lastne potrebe – stavbe, ki se gradijo k osnovnemu objektu, se uskladijo
glede lege in orientacije; vzporedna lega, postavljajo se znotraj
določene gradbene meje. |
(4) V severnem delu
enote urejanja je urejeno parkirišče za potrebe Kompleksa energetike.
Območje parkirišč se lahko uredi za potrebe Poslovnega območja. |
17. člen |
(lega objektov –
Zeleni pasovi) |
(1) Dve enoti se
nahajata ob obeh glavnih dovozih v Kompleks energetike ob regionalni
cesti ter eden ob južni meji območja OPPN, južno od stikališča.
Zasaditev se uredi predvsem iz vizualnega in protihrupnega vidika ter
vidika biotske raznovrstnosti. |
(2) V območju se v
čim večji možni meri ohranjajo zelene površine, drevesa in skupine
dreves ter zasadijo nove. |
2.3.3 Prostorski
izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja |
18. člen |
(velikost in
oblikovanje objektov – Kompleks energetike) |
(1) Dopušča se
gradnja stavb pravokotnih tlorisnih oblik, krožnega tlorisa ali iz
sestavljenih oblik, orientiranih kot obstoječi objekti v smeri sever–jug
oz. z manjšim odklonom. |
(2) Objekti so eno
ali več etažni in različnih višin na posameznih delih. Podkleteni so
lahko so v celoti ali na delu objekta. |
(3) Njihovo
oblikovanje je prilagojeno funkciji in tehnologiji. |
(4) Zunanji videz
objektov: oblikovanje in materiali po načelih sodobnega oblikovanja in v
skladu s celostno podobo Kompleksa energetike. Fasade na vizualno
izpostavljenih legah in ob zunanjem robu kompleksa morajo biti oblikovno
dovršene. |
(5) Strehe stavb so
manjših naklonov, lahko so skrite za atiko, ali za protihrupnimi zidovi
(pri strojnici plinskih blokov), dopustne so ločne strehe. Barve kritin
vidnih streh se uskladi s strehami obstoječih stavb – dopustni so toni v
sivi ali rdeči barvi. Ravna streha je lahko zazelenjena. |
(6) Vsi zgoraj
navedeni pogoji veljajo tudi za dozidave, nadzidave in rekonstrukcije
obstoječih objektov. |
(7) Funkcionalne
prometne in manipulativne površine ob objektih se asfaltira ali tlakuje
ali izvede v peščeni izvedbi. Ostale površine med objekti kompleksa se
uredi kot zelenice. Ob zunanjih izpostavljenih robovih kompleksa se
zasadi posamezne goste gruče z visokimi in nizkimi drevesnimi vrstami
ter različnimi grmovnimi vrstami. |
(8) Objekti za namen
delovanja novih plinskih blokov PB 6 - PB 9: |
– strojnici plinskih
blokov: |
– tlorisnih dimenzij:
v okviru gradbene meje, |
– višina objektov: do
30 m, |
– dimniki višine: 60
m, |
– blok
transformatorji 110 kV, transformatorji lastne rabe, stikališča NN,
oljne jame in transformator splošne lastne porabe: skladno s
tehnološkimi zahtevami, |
– hladilna stolpa:
skladno s tehnološkimi zahtevami; |
– podzemni in
nadzemni plinovod od MRP Brestanica do novih plinskih blokov: skladno s
tehnološkimi zahtevami, |
– kompresorska
postaja zemeljskega plina: |
– tlorisnih dimenzij:
v okviru gradbene meje, |
– dozidava MRP
Brestanica ali nov objekt: |
– tlorisnih dimenzij:
v okviru gradbene meje, |
– rezervoar demi
vode: do 1.700 m3, |
– objekti za dodatno
zniževanje emisij NOx: skladno s tehnološkimi zahtevami, |
– dozidava KPV ali
nov objekt: |
– tlorisnih dimenzij:
v okviru gradbene meje, |
– diesel agregata 2 x
razreda 1.000 kVA, rezervoar tekočega goriva za diesel agregata ter NN
stikališče diesel agregata in SN stikališče: skladno s tehnološkimi
zahtevami, |
– nove kinete (za
oljevod, do hladilnega sistema, do novih PB in obstoječega 110/20 kV
stikališča): skladno s tehnološkimi zahtevami, |
– črpališče požarne
vode in elektro kablovod: skladno s tehnološkimi zahtevami, |
– drugi objekti
potrebni za delovanje novih plinskih blokov: skladno s tehnološkimi
zahtevami. |
19. člen |
(velikost in
oblikovanje objektov - Proizvodno območje) |
(1) Uredi se parkirna
mesta, v skladu z veljavnimi predpisi. Dopustna je izvedba pokritih
parkirišč, s strešinami minimalnih naklonov (do 6°). |
(2) Minimalna širina
ceste čez območje je širine 5,5 m. |
20. člen |
(velikost in
oblikovanje objektov - Poslovno območje) |
(1) V primeru
ohranitve obstoječe večstanovanjske stavbe se ohranjajo obstoječi
tlorisni gabariti, oblikovanje sledi arhitekturnim značilnostim naselja:
simetrična strma dvokapnica naklona 40º do 45º, zaključena s čopi,
opečna kritina, nevpadljive barve fasad. |
(2) V območje se
lahko umesti ena ali več novih stavb, pri tem se upošteva: |
– tlorisna velikost:
znotraj gradbene meje, dopustne so sestavljene tlorisne oblike,
|
– najvišja absolutna
kota: višine do 16 m ob upoštevanju kote terena ob objektu 177.30 m
n.v., |
– etažnost: največ
klet + pritličje + dve nadstropji + mansarda, ali klet + pritličje + tri
nadstropja v primeru izvedbe ravne strehe. V primeru ohranitve obstoječe
stanovanjske stavbe se pri zasnovi upoštevajo pogoji glede ustrezne
osončenosti obstoječega objekta. Za ta namen se tretja etaža ali njen
del izvede kot terasna etaža. V primeru gradnje kleti, je ta v celoti
vkopana ali največ 1 m nad koto najvišjega urejenega terena ob stavbi,
|
– zunanji videz:
oblikovanje objekta in materiali po načelih sodobnega oblikovanja.
Dopustna je izvedba dvokapne ali ravne strehe. V primeru dvokapnice se
streha izvede v naklonu 40º do 45º, s čopi, dopustna je opečna kritina.
Ravna streha je lahko zazelenjena. Namestitev sončnih zbiralnikov in
sončnih celic je dopusta le na strehi objektov. |
(3) Objekti za lastne
potrebe (nezahtevni in enostavni objekti) morajo biti oblikovno in pri
izbiri materialov ter barv usklajeni z osnovnimi objekti na parceli.
|
(4) Funkcionalne
prometne in manipulativne površine ob stavbi se asfaltira, tlakuje ali
izvede v peščeni izvedbi. Ostale površine se uredi kot zelenice. |
21. člen |
(velikost in
oblikovanje objektov – Zeleni pasovi) |
Zeleni pasovi
predstavljajo fizično in vidno zaščito med kompleksom in naseljem in
morajo biti gosto zasajeni z visokimi in nizkimi drevesnimi vrstami ter
različnimi grmovnimi vrstami. |
2.3.4 Stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
22. člen |
Stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo ni določena s kriteriji za
izgrajenost zemljišč. Upošteva se regulacijske in funkcijske pogoje tega
odloka. |
2.3.5 Prostorski
izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
23. člen |
(1) Nova parcelacija
sovpada z določenimi mejami enot urejanja prostora, skladno z grafičnim
načrtom »Načrt parcelacije«. Točke enot urejanja prostora so opredeljene
v Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Znotraj posameznih enot
urejanja se dopušča novo parcelacijo, skladno s funkcionalno zasnovo
posameznih objektov. |
(2) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka, se lahko parcela namenjena javnemu dobru
določi brez upoštevanja meje enot urejanja prostora. Meja parcele javne
ceste in večnamenske poti se določi po zunanjem robu cestnega sveta,
skladno s predpisom, ki ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in
varstvo javnih cest ter prometa na njih. |
3. Zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
3.1 Skupne določbe |
24. člen |
(1) Obstoječi objekti
v območju so že priključeni na objekte gospodarske javne infrastrukture
(v nadaljnjem besedilu GJI) in grajenega javnega dobra. Dopustne so
odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega
dobra ter gradnja novih. Pri tem se upošteva funkcionalno zasnovo
območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega
razvoja. Gradnja novih omrežij GJI, njihovo obratovanje in vzdrževanje
ter priključevanje na omrežja se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s
teh področij in pod pogoji upravljavcev, podanimi s smernicami in mnenji
k OPPN. |
(2) Objekti območja
OPPN se lahko priključujejo direktno na GJI in grajeno javno dobro.
Obstoječe priključne vode se odstranjuje, rekonstruira ali zgradi nove.
Pri tem se upošteva pogoje upravljavcev posameznih omrežij. Potek
omrežij je razviden iz grafičnega načrta B5. |
(3) Gradnja GJI
praviloma ne sme posegati v cestno telo državne ceste, razen v primeru
križanj. Gradnja GJI v cestnem svetu državne ceste je dopustna na
podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca
ceste. |
(4) Načrtovanje in
posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se
izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja
in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev
posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s
pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod
njihovim nadzorom. |
(5) Za priključitev
gradnje na objekte GJI oziroma, če se bo zaradi gradnje spremenila
kapaciteta obstoječih priključkov, se pridobi soglasje za priključitev
skladno s predpisi o graditvi objektov in sektorskimi predpisi. |
3.2 Prometna
infrastruktura |
25. člen |
(1) Obstoječi
prometni priključki na javne ceste se ohranjajo. Pri izdelavi projektne
dokumentacije se preveri stanje obstoječega cestnega priključka in pri
tem upošteva določbe predpisa, ki določa minimalne tehnične zahteve za
umestitev oziroma načrtovanje, projektiranje, gradnjo in vzdrževanje
cestnih priključkov na javne ceste, z namenom zagotavljanja prometne
varnosti in predpisane prepustnosti. |
(2) Za enoto urejanja
Poslovno območje se zgradi nov cestni priključek z Elektrarniške ceste,
in sicer nasproti obstoječega cestnega priključka, ali z dostopne ceste
ob zahodni meji Kompleksa energetike. |
(3) V območju
Kompleksa energetike se lahko izvede tudi nove cestne priključke na
Elektrarniško cesto. |
(4) V zahodnem delu
območja OPPN se zgradi večnamenska pot (za kolesarje in pešce). Pot v
severnem delu (nad glavnim cestnim priključkom v Kompleks energetike)
poteka v območju trase nekdanje ozkotirne rudniške železnice, južno od
nje pa med traso nekdanje železnice in obstoječo enosmerno dovozno cesto
kompleksa. |
(5) Ob Elektrarniški
cesti se ob njenem južnem robu načrtuje pločnik. |
3.3 Elektroenergetsko
omrežje |
26. člen |
(1) V območju
Kompleksa energetike se nahajajo obstoječi objekti infrastrukture za
proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije. V južnem delu
območja je obstoječi objekt stikališča 110/20 kV z razdelilno
transformatorsko postajo (RTP) Brestanica, od koder potekajo izhodni
prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi v smeri proti
severozahodu in jugovzhodu, večinoma v kabelski izvedbi. |
(2) Obstoječe
prenosno omrežje v območju sestavljajo naslednji daljnovodi (v
nadaljevanju DV) in kabelski vodi (v nadaljevanju: KBV): |
– KBV / DV 2x110 kV
Brestanica-Krško I, II (med SM 1 in SM 2), |
– KBV / DV 110 kV
Brestanica-Krško NEK (med SM 1 in SM 2), |
– KBV 110 kV
Blanca-Brestanica, |
– KBV 110 kV
Trbovlje-Brestanica, |
– KBV 110 kV
Brestanica-Hudo I, |
– KBV 110 kV
Brestanica-Hudo II. |
(3) Za vse obstoječe
enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v
dvosistemske daljnovode s tem, da se predhodno preveri možnost
kabliranja obstoječih vodov. |
(4) Obstoječe
distribucijsko omrežje v območju sestavljajo naslednji DV, kabelski vodi
in transformatorska postaja (TP): |
– KBV / DV 110 kV TE
Brestanica - Krško DES, |
– DV 20 kV TEB -
Veliki Kamen, |
– KBV 20 kV RTP
Brestanica - DV Krško, |
– KBV 20 kV RTP
Brestanica - DV Sremič, |
– KBV 20 kV
Brestanica - Gorica, |
– KBV 20 kV RTP
Brestanica - TP Sigmat, |
– KBV 20 kV RTP
Brestanica - DV Podsreda, |
– KBV 20 kV RTP
Brestanica - TES Brestanica, |
– KBV 20 kV TP Sigmat
- DV Podsreda, |
– KBV 20 kV
Brestanica - šola, |
– KBV RTP Brestanica
- DV Sevnica, |
– KBV 20 kV RTP
Brestanica - DV Planina, |
– TP Sigmat,
|
– elektroenergetski
nizkonapetostni nadzemni in podzemni vodi. |
(5) Pri gradnji
elektroenergetskega omrežja in posegih v njegov varovalni pas je treba
upoštevati veljavni predpis, ki ureja področje energetike in zagotavlja
pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi
storitvami. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka
na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
razdelilne ali transformatorske postaje in znaša: |
– za nadzemni
večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m; |
– za podzemni
kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m; |
– za nadzemni
večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10
m; |
– za podzemni
kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;
|
– za razdelilno
postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti
0,4 kV – 2 m. |
(6) Pri projektiranju
je treba upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m
dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov tako, da se te ne poškoduje.
|
(7) Za vsako gradnjo
v elektroenergetskem varovalnem pasu je treba izdelati elaborat
projektne rešitve približevanja in križanja z VN prenosnimi vodi. Iz
elaborata mora biti razvidno: |
– navedba naziva DV,
|
– navedba številk
stebrov DV v križni razpetini, |
– geodetski posnetek
dejanskega in načrtovanega stanja, |
– namen rabe objekta,
|
– kotirana najmanjša
razdalja med nadzemnim vodom (linijskim vodnikom) pri največjem povesu
in za gradnjo predvidenim objektom, |
– kotirana najmanjša
razdalja med podzemnim kablovodom ter za gradnjo predvidenim objektom.
|
(8) Za namen
delovanja novih PB 6 - PB 9 se do obstoječega stikališča izvede nove
elektroenergetske kinete s pripadajočimi kablovodi. |
3.4 Plinovodno
omrežje |
27. člen |
(1) V severnem delu
kompleksa energetike je zgrajeno prenosno plinovodno omrežje.
|
1. Plinovodi v
območju so: |
– R42; od M4 v km
33+227 - odcep (MRP) Brestanica; premer 250 mm; tlak 50 bar |
– R42; odcep (MRP)
Brestanica - odcep (MRP) Sevnica; premer 200 mm; tlak 50 bar
|
– P4212; MRP
Brestanica - MP Metalna Senovo; premer 150 mm; tlak 1 bar |
– P4211 A; MRP
Brestanica - TE Brestanica - DN250; premer 250 mm; tlak 29 bar
|
– P4211; MRP
Brestanica - TE Brestanica - DN200; premer 200 mm; tlak 20 bar
|
– P4211B; MRP
Brestanica - do ograje - DN80; premer 80 mm; tlak 1 bar |
– P421;od R42 v 4+385
- MRP Brestanica; premer 250 mm; tlak 50 bar; |
2. V ograjenem
območju plinovodnega objekta MRP Brestanica poteka več povezav, tudi
plinovod P421. Iz MRP Brestanica potekajo plinovodi P4211, P4211A in
P4211B, ki se nadaljujejo in potekajo po kompleksu TE Brestanica. Meja
upravljanja Geoplin plinovodi d.o.o. je do ca. 1 m izven ograje MRP
Brestanica. |
(2) V območju je
zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje za oskrbo Brestanice - veja
Rl PEI25 od MRP Brestanica v smeri ceste Na Dorcu ter priključni
plinovodi do objektov: večstanovanjski objekt Cesta prvih borcev 14 in
16, upravni objekt TEB ter tehnološki objekt na vzhodu Energetskega
kompleksa. Obratovalni tlak v distribucijskem plinovodnem omrežju znaša
1 bar. Priključevanje novih objektov se predvidi na obstoječe
distribucijsko plinovodno omrežje zgrajeno po Cesti prvih borcev, cesti
Na Dorcu in po Elektrarniški cesti. |
(3) Pri gradnji
omrežja zemeljskega plina in posegu v njegov varovalni pas je treba
upoštevati veljavni predpis, ki ureja področje energetike in zagotavlja
pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi
storitvami, sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina
in veljavne predpise s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja
plinovodov. Varovalni pas prenosnega plinovoda je zemljiški pas, ki v
širini 100 m poteka na vsaki strani plinovoda, varovalni pas
plinovodnega distribucijskega plinovoda, pa je zemljiški pas, ki v
širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda. V 2 x 5 m pasu plinovodov
se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji. |
(4) Za namen
delovanja načrtovanih plinskih blokov se predvidita dozidava MRP, in
sicer kot prilagoditev objekta za namen izvedbe novega priključka in
meritev ter izgradnja priključnega plinovoda delovnega tlaka nad 16 bar,
in sicer od MRP Brestanica do načrtovanih plinskih blokov. Načrtovana
prilagoditev se izvede izključno za potrebe novih agregatov v Kompleksu
energetike |
(5) V Kompleksu
energetike je predvidena izgradnja nove kompresorske postaje. Dovod
zemeljskega plina iz MRP Brestanica do nove kompresorske postaje je
predviden po podzemnem plinovodu, do plinskih turbin pa po skupnem
nadzemnem plinovodu. |
(6) Predviden
nestanovanjski objekt v Poslovnem območju se priključi na obstoječe
mestno plinovodno omrežje, ki poteka ob regionalni cesti izven območja
OPPN. |
3.5 Oskrba z vodo |
28. člen |
(oskrba s pitno vodo) |
(1) Ob zahodni strani
regionalne ceste (izven območja OPPN) poteka primarni cevovod za oskrbo
s pitno vodo, s katerega je izvedeno sekundarno omrežje v Kompleks
energetike za namen oskrbe objektov. Na obstoječe javno vodovodno
omrežje je priključen tudi obstoječi objekt v enoti urejanja Poslovno
območje. |
(2) Nove objekte se
glede na namen priključi na obstoječe vodovodno omrežje. |
29. člen |
(tehnološka in
požarna voda) |
(1) Obstoječe
tehnološko in požarno razvodno omrežje Kompleksa energetike je
priključeno na obstoječi napajalni vod tehnološke vode, ki oskrbuje
kompleks preko obstoječega glavnega črpališča ob Brestaniškem potoku.
|
(2) Napajalni tlačni
vod do črpališča in omrežje se rekonstruira, dograjuje in zgradi nove
objekte omrežja, na katerega se priključi predvidene objekte. |
3.6 Odvajanje in
čiščenje odpadnih voda |
30. člen |
(odpadne vode) |
(1) Odvajanje
odpadnih vod z območja se ureja v ločenem sistemu. |
(2) Odvajanje in
čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih vod na
območju OPPN se izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja
zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije
toplote v vode, predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih
cest in predpisa, ki določa naloge v okviru opravljanja storitev obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode. |
(3) Odpadne vode, ki
ne ustrezajo kriterijem veljavnih predpisov, ni dovoljeno odvajati v
javno kanalizacijo. |
(4) Vsi kanali in
jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora
biti projektirano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in
dokazano z atesti in preizkusi. |
31. člen |
(komunalne odpadne
vode) |
Komunalne odpadne
vode objektov se odvaja v obstoječo javno kanalizacijo za odvajanje
komunalne odpadne vode, ki poteka ob javni poti Avsenak–Gasilski dom
proti jugu z izpustom na biološko čistilno napravo Brestanica. |
32. člen |
(padavinske odpadne
vode) |
(1) Del padavinskih
odpadnih vod območja se odvaja v Dovški potok zahodno od regionalne
ceste. |
(2) Padavinske
odpadne vode se odvaja na obstoječo javno kanalizacijo za odvajanje
padavinske odpadne vode, ki poteka ob javni poti Avsenak–Gasilski dom
proti jugu, z izpustom v Brestaniški potok. |
(3) Onesnažene
padavinske vode, ki se odvaja z utrjenih, tlakovanih ali drugimi
materiali prekritih površinam (razen padavinske vode s streh in
padavinske odpadne vode, ki se skladno s predpisom, ki ureja
zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije
toplote v vode, lahko razpršeno odvaja), se pred izpustom v javno
kanalizacijo očisti skladno z veljavnim predpisom. Te površine morajo
biti utrjene in omejene z dvignjenim betonskimi robniki. |
(4) Na kanalizacijo
za odvajanje padavinske odpadne vode se prav tako priključuje drenažni
sistem ter sistem odprtih jarkov za odvajanje zalednih padavinskih vod
Kompleksa energetike, dopušča pa se tudi možnost razpršenega odvajanja
in ponikanja. |
33. člen |
(industrijske odpadne
vode) |
Glede na vrsto medija
se industrijske odpadne vode predhodno očisti, neutralizira oziroma
predela ter odvaja v kanalizacijo z izpustom na čistilno napravo
Brestanica. |
3.7 Odpadki |
34. člen |
(1) Z odpadki se
ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa pravila ravnanja in druge
pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja
odpadkov in ravnanja z njimi. |
(2) Zbiranje, prevoz
in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij se v območju
OPPN izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja način opravljanja
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na območju občine. Zbirni
prostor (ki je lahko hkrati odjemni) za namenske predpisane posode mora
ustrezati funkcionalnim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim
pogojem, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov in ne sme
ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Odjemni prostor mora
biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv, praviloma največ 5 metrov
od transportne poti smetarskega vozila z dostopom minimalne širine 3 m
in višine 3,6 m. Zbirni prostor na vizualno izpostavljeni lokaciji se
okrasno zasadi. Z gradbenimi odpadki se ravna skladno z veljavnim
predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri
gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali
odstranitve objekta. |
(3) Zagotovi se
ustrezno zbiranje in predelava industrijskih odpadkov, odpadnih olj ter
snovi, ki so zbrane pri čiščenju lovilcev olj in zbirnih jaškov.
Energetski oljni transformatorji se opremijo z ustreznimi oljnimi
jamami. |
3.8 Elektronske
komunikacije |
35. člen |
(1) Na območju OPPN
so zgrajeni obstoječi vodi elektronskih komunikacij, in sicer obstoječi
optični vodi, podzemni in nadzemni vodi elektronskih komunikacij in vodi
v kabelski kanalizaciji. |
(2) Pri gradnji vodov
elektronskih komunikacij in posegu v njegov varovalni pas je treba
upoštevati veljavni predpis, ki ureja pogoje za zagotavljanje
elektronskih komunikacijskih omrežij in za izvajanje elektronskih
komunikacijskih storitev, veljavne predpise s področja gradnje,
obratovanja in vzdrževanja teh vodov in interne pravilnike upravljavca
posameznih vodov. Varovalni pas voda elektronskih komunikacij znaša 3 m,
merjeno od osi voda. |
(3) Obstoječi
zemeljski vod elektronskih komunikacij v območju postavitve novih
plinskih blokov se prestavi. |
(4) Za novopredvideno
oskrbo območja s telekomunikacijskimi priključki se zgradi nove TK
kabelske kanalizacije (2 x PVC 110 mm). |
4. Rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
36. člen |
(1) V zahodnem delu
območja OPPN se nahaja varovano območje s področja varstva kulturne
dediščine. Varuje se 4 m koridor Trase senovske rudniške železnice - EŠD
7865 Senovo - Trasa senovske rudniške železnice, za katero smiselno
velja pravni režim za stavbno dediščino. V koridorju gradnja stavb ni
dovoljena, dopušča pa se ureditev energetske, komunalne in prometne
infrastrukture, predvsem večnamenske poti za kolesarje in pešce.
|
(2) Pred posegom v
prostor je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne enote
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
(3) Pri gradbenih
delih, ki posegajo na nepozidana območja, je treba izvajati arheološki
nadzor ob prisotnosti arheologa. |
(4) V času gradnje
mora investitor zagotavljati stalno varstvo objekta kulturne dediščine
Senovo - trasa senovske rudniške železnice (EŠD – 7865). Pri zaščiti
objekta naj se upoštevajo navodila zavoda, pristojnega za kulturno
dediščino. |
(5) Nove ureditve v
prostoru, naj bodo oblikovane tako, da sledijo obstoječim ureditvam. Pri
ureditvi zunanjosti objektov, naj se uporabljajo barve, ki ne izstopajo
(žive barve in močni kontrasti), ob upoštevanju varnostnih določil.
|
(6) Arheološke
raziskave, ki se jih izvede pred pričetkom gradbenih del obsegajo:
|
– Na območju parc.
št. 614 k.o. Brestanica se na terasi predvidenega internega plinovoda na
celotni dolžini posega izvedejo arheološka izkopavanja v širini 4 metrov
(dva metra na vsako stran od predvidene osi plinovoda). Zgornje plasti
(ruša, nasutja, zgornje koluvialne plasti) se izkoplje do globine 0,85
m. Preostale plasti se izkoplje deloma s finim strojnim odrivom deloma
pa ročno statigrafsko do predvidene globine 2,0 m. Na celotni površini
lahko pričakujemo še 5 %
vkopov v geološko podlago, ki se jih obračuna po drugem težavnostnem
razredu in se jih izkoplje ročno statigrafsko. Tako iz antropogenih kot
koluvijalnih plasti je treba vzeti vzorce za paleo-ekološke raziskave.
Izbrani izvajalec arheoloških raziskav mora pred pričetkom raziskave
izdelati načrt zbiranja paleo-ekoloških vzorcev, ki ga potrdi pristojni
arheolog konservator. |
– Skupaj z arheološko
ekipo mora biti zagotovljena še občasna prisotnost geologa, ki mora
izdelati zaključno poročilo skupaj z arheologi. |
– Na parcelah 425/2,
426, 605, 607 vse k.o. Brestanica morajo potekati ob zemeljskih delih
arheološke raziskave v obliki arheološkega dokumentiranja ob gradnji. V
primeru odkritja intaktnih arheoloških ostalin se gradbena dela ustavi
in odkrite ostaline razišče. |
– Na parc. št. 687,
155/1, 155/2, 155/3, 156/2, 157/3, 156/1, 156/3, 214/1, 214/2, vse k.o.
Stolovnik in 614 – del, k.o. Brestanica (na katerih niso predvideni
gradbeni posegi), med gradnjo ni dovoljeno odlagati viškov izkopanega
materiala, uporabljati ta zemljišča za začasne ali trajne transportne
poti, ali kakor koli posegati v zemljino. |
– Na ostalih
parcelah, ki so predmet OPPN-je velja, da je treba pred začetkom
zemeljskih del, o tem v pisni obliki obvestiti Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, območna enota Ljubljana. |
5. Rešitve in ukrepi
za varovanje zdravja ljudi, varstvo okolja, naravnih virov ter
ohranjanja narave |
37. člen |
(omilitveni ukrepi) |
Iz okoljskega
poročila, ki je bilo izdelano v okviru postopka celovite presoje vplivov
na okolje za OPPN, so v členih tega poglavja povzeti omilitveni ukrepi
za posamezne segmente okolja in varovanje zdravja ljudi. |
38. člen |
(ohranjanje narave) |
Območje OPPN se ne
nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato posebni
ukrepi niso potrebni. |
39. člen |
(varstvo voda in tal) |
(1) Območje OPPN se
ne nahaja na območju vodnih virov. |
(2) Varstvo voda in
tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod, urejenim
zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih
del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja.
|
(3) Posode ali
prostori, kjer se skladiščijo nevarne tekočine, morajo biti urejeni
skladno z veljavnimi predpisi, da se prepreči iztekanje v okolje.
|
(4) Pri plinskih
turbinah se umestijo lovilci olj, pri transformatorjih oljne jame. V
primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov je
treba izvesti ustrezne sanacijske ukrepe. Razlito tekočino se omeji in
pobere z ustreznim adsorpcijskim sredstvom. Onesnažen material se zbere
v primerno posodo in odda pooblaščenemu podjetju za zbiranje oziroma
odvoz nevarnih odpadkov. V primeru razlitja večjih količin nevarnih
snovi se aktivira obratovalno ter vzdrževalno osebje Termoelektrarne
Brestanica, Poklicno gasilsko enoto Krško in prostovoljna gasilska
društva. Obveščanje širše javnosti ter aktiviranje gasilskih društev v
krajevnih skupnostih v primeru nesreče se izvaja preko regijskega centra
za obveščanje. |
40. člen |
(varstvo zraka) |
(1) V enoti urejanja
Kompleksa energetike so predvidene dejavnosti, ki lahko predstavljajo
nevarnost glede varstva zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati
dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili
oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
(2) Za zniževanje
emisijskih vrednosti dušikovih oksidov (NOx) oziroma doseganje
predpisanih vrednosti se vgradi napravo za dodatno redukcijo emisij NOx,
v skladu z zahtevami predpisov, ki urejajo to področje. |
41. člen |
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) |
(1) Obremenitev
okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne sme presegati mejnih
vrednosti, določenih v predpisu s področja elektromagnetnega sevanja.
|
(2) Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem se zagotavlja z ustrezno minimalno
oddaljenostjo virov elektromagnetnega sevanja od najbližjih
stanovanjskih objektov, ki je enaka širini varovalnih pasov
elektroenergetskih vodov, navedenih v petem odstavku 26. člena tega
odloka. |
(3) Pri načrtovanju
se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
|
(4) Za razsvetljavo
se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor
je enak 0 %
ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z
varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
(5) Ureditev
razsvetljave mora biti izvedena v skladu s projektom za izvedbo
»Ureditev zunanje razsvetljave v območju Termoelektrarne Brestanica,
izd. Savaprojekt, julij 2010«, in sicer najkasneje do 31.12.2015. V
primeru vgradnje dodatnih svetilk znotraj OPPN, je treba preveriti
skupno dovoljeno električno moč in po potrebi popraviti in dopolniti
projekt. |
42. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Skladno z uredbo,
ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območji enot urejanja
Kompleksa energetike in Proizvodno območje spadata v IV. stopnjo varstva
pred hrupom, območji enot urejanja Poslovno območje in Zeleni pasovi pa
v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z
uredbo predpisanih vrednosti. |
(2) Varstvo pred
hrupom, ki ga povzročajo predvsem plinske turbine, filtri za zajem
zgorevalnega zraka in dimniki, se na novih objektih zagotavlja s
tehničnimi ukrepi, med katere sodijo predvsem: |
– izvedba strojnic
plinskih turbin na način, ki zagotavlja potrebno dušenje hrupa (težka
gradbena izvedba strojnice z dodatnimi protihrupnimi oblogami),
|
– vstopne odprtine
prezračevalnih naprav strojnic se usmerijo stran od stanovanjskih
območij ter opremijo z ustreznimi dušilci hrupa (enako velja za strešne
izstopne odprtine), |
– plinska turbina in
generator se opremita s protihrupnim ohišjem, |
– kanali dimnih
plinov se zvočno in toplotno izolirajo, |
– sesalne odprtine
zgorevalnega zraka plinske turbine se opremijo z dušilci zvoka,
|
– blokovni
transformatorji in transformatorji lastne rabe se ogradijo s
protihrupnimi in hkrati protipožarnimi zidovi, |
– na strehi strojnic
se namestijo protihrupne ograje. |
(3) Na načrtovanem
objektu (zamenjava plinskih blokov 1-3) se na viru hrupa izvedejo
aktivni protihrupni ukrepi. Kolikor so kljub izvedbi teh ukrepov
presežene mejne vrednosti hrupa za III. območje varstva pred hrupom na
objektu Cesta prvih borcev 14, se na tem objektu izvedejo dodatni
pasivni ukrepi. |
(4) Pri pripravi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba predvideti vse
možne ukrepe za zmanjševanje emisij hrupa v okolje, kar vključuje
tehnične rešitve na opremi ali postavitev aktivne protihrupne zaščite.
|
(5) Kolikor se s
pasivnimi in aktivnimi ukrepi ne more doseči predpisanih mejnih
vrednostih, je treba zagotoviti organizacijske ukrepe, kar vključuje
omejen režim delovanja. Investitor mora glede na izmerjene ali
izračunane vrednosti določiti omejen obseg delovanja posamezne turbine
ali skupine turbine z namenom zmanjševanja emisij hrupa. |
(6) Upravljavec
državne ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom
zaradi načrtovanih ureditev ob državni cesti (poslovna stavba), kakor
tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oz. bodo
posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito stavb
oziroma območij spremenjene rabe prostora, ki so posledica emisije
prometa na državni cesti je obveznost investitorja, ki zagotavlja
komunalno opremo območja OPPN. |
(7) Funkcijo
protihrupne zaščite predstavlja tudi ustrezna zasaditev v območju OPPN. |
6. Rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
43. člen |
(varstvo pred
poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) |
Skladno z opozorilno
karto poplav območje ni poplavno ogroženo. Območje OPPN ni evidentirano
kot erozivno, plazljivo ali kot območje visoke podtalnice. |
44. člen |
(seizmološke zahteve) |
(1) Gradnja objektov
mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna
zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in
stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno
odporno gradnjo Eurocode 8 oz. EC8 (SIST EN-1998). |
(2) Območje OPPN se
nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64.
V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju OPPN določen
projektni pospešek tal 0,175 g. |
45. člen |
(požarno varstvo) |
(1) Pri načrtovanju
se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja. |
(2) Pri načrtovanju
se upošteva dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano
možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo
namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara
na sosednja poselitvena območja. |
(3) Pri načrtovanju
se upošteva določila veljavne zakonodaje za izpolnitev ukrepov s
področja varstva pred požarom: |
– z namenom
preprečitve širjenja požara na sosednje objekte se načrtuje potrebne
odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve
med objekti, |
– zagotovitev virov
vode za gašenje, |
– zagotovitev
neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za
intervencijska vozila. |
(4) Za objekte, ki
jih določa veljavni predpis, mora doseganje predpisane ravni požarne
varnosti izhajati iz študije požarne varnosti in drugih zakonsko
določenih dokumentov v zvezi z varstvom pred požarom, k projektnim
rešitvam se pridobi soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje. Za
objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje
predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne
varnosti«. |
7. Etapnost izvedbe
prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
46. člen |
(etapnost) |
(1) Gradnjo v območju
OPPN je dopustno izvajati etapno, pri čemer posamezne etape
predstavljajo funkcionalno zaključene celote. |
(2) Večnamenska pot v
območju OPPN se zgradi sočasno z gradnjo novih plinskih blokov.
|
(3) Do izvedbe
posegov oziroma prostorskih ureditev se na površinah, ki so po dejanski
rabi kmetijskih zemljišč evidentirane kot trajni travniki izvaja
nadaljnja kmetijska obdelava oziroma se te še naprej uporabljajo kot
travniki. |
47. člen |
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev gradnje) |
(1) Gradbišče se
načrtuje in uredi skladno z veljavnimi predpisi s področja graditve
objektov. Zagotovi se vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda in izlitje nevarnih
tekočin. Viška izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati
na teren. Začasne deponije, ki morajo biti locirane znotraj območja
OPPN, se uredi tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok
padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem
materiala. |
(2) Pri organizaciji
gradbišča se upošteva določila glede rešitev in ukrepov za celostno
ohranjanje kulturne dediščine ter varstvo okolja, naravnih virov ter
ohranjanja narave po tem odloku. |
(3) Investitor
oziroma izvajalec gradnje prostorskih ureditev, ki so predmet tega OPPN,
je dolžan sanirati poškodbe, ki bi kot posledica njihove gradnje ali
obratovanja nastale na vodnem režimu, infrastrukturnih objektih,
napravah in drugih objektih. |
(4) Pred pričetkom
gradnje novih plinskih blokov investitor seznani Krajevno skupnost
Brestanica s potekom gradbiščnega prometa. |
48. člen |
(drugi pogoji za
izvajanje OPPN – monitoring termoelektrarne) |
(1) Investitor
Termoelektrarna Brestanica zagotovi načrt monitoringa za ureditve,
načrtovane s tem OPPN, kakor je določeno v okoljskem poročilu ter bo
določeno v poročilu o vplivih na okolje in programu okoljskega
monitoringa. |
(2) Monitoring zajema
segmente okolja, ki so: vode, zrak in toplogredni plini, hrup, kulturna
dediščina in krajina, odpadki, elektromagnetno sevanje, svetlobno
onesnaženje, tveganje za okolje in zdravje ljudi. Podrobnejši program
monitoringa, dinamika in vsebina bodo podrobneje določeni v poročilu o
vplivih na okolje in programu okoljskega monitoringa. |
(3) Zavezanec za
izvajanje monitoringa je Termoelektrarna Brestanica. |
8. Velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
49. člen |
(dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev) |
(1) Z vidika
tehnoloških zahtev so dopustna odstopanja glede skupne nazivne moči
novih plinskih blokov, pri čemer ne sme biti presežena največja skupna
nazivna moč celotnega Kompleksa energetike: 509 MW. |
(2) V vseh enotah
urejanja je dopustno odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju,
kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav, gre
za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te
spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN.
|
(3) V Kompleksu
energetike so glede lege, velikosti in oblikovanja objektov dopustna
odstopanja od določil tega odloka, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, geomehanskih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s teh in
ekonomsko-finančnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne
smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Prav tako se mora ob
tem upoštevati z aktom določene regulacijske in funkcijske elemente in
obstoječe prepoznavne elemente v prostoru. |
(4) Odstopanja od
tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v
katerih delovno področje spadajo ta odstopanja. |
(5) Vsa odstopanja se
lahko izvedejo le v primeru, da se z njimi ne poslabšujejo prostorske in
okoljske zahteve po tem odloku. |
III.
KONČNE DOLOČBE |
50. člen |
(prenehanje
veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) |
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvenem načrtu
območja termoelektrarne Brestanica (Uradni list RS, št. 11/97, 52/97 –
popr. in 99/02). |
(2) Z dnem
uveljavitve tega odloka se za območje tega OPPN šteje, da je spremenjen
in dopolnjen Odlok o lokacijskem načrtu plinovod za Posavje in Dolenjsko
skozi Občino Krško (Uradni list SRS, št. 29/89) v tistih delih, ki se
nanašajo na območje tega OPPN. |
51. člen |
(inšpekcijsko
nadzorstvo) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor,
Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor. |
52. člen |
(vpogled v OPPN) |
OPPN je
na vpogled na Občini Krško in na Upravni enoti Krško, obe s sedežem
Cesta krških žrtev 14, Krško. |
53. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 3505-7/2010-O500 |
Krško, dne 13.
septembra 2012 |
Župan |
Občine Krško
|
mag. Miran Stanko
l.r. |