Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka
91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam |
|
U K A Z |
o razglasitvi Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr) |
|
Razglašam Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr), ki ga je sprejel
Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. novembra 2013. |
|
Št. 003-02-10/2013-3 |
Ljubljana, dne 9. decembra 2013 |
|
Borut Pahor l.r. |
Predsednik
Republike Slovenije |
|
Z A K O N |
O DAVKU NA NEPREMIČNINE (ZDavNepr) |
|
1. člen |
(vsebina zakona) |
Ta zakon ureja davek na nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: davek),
postopek odmere in način plačevanja davka. |
|
2. člen |
(pripadnost davka) |
Prihodki od davka pripadajo proračunom občin in proračunu Republike
Slovenije. |
|
3. člen |
(predmet obdavčitve) |
(1) Z davkom se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije,
kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja,
določene v registru nepremičnin. |
(2) Predmet obdavčitve so tudi nepremičnine, ki na dan 1. januarja leta,
za katero se davek odmerja, izpolnjujejo pogoje za določitev
nepremičnine v registru nepremičnin, čeprav na ta dan v registru
nepremičnin niso določene. |
|
4. člen |
(davčni zavezanec) |
(1) Davčni zavezanec ali davčna zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni
zavezanec) je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta,
za katero se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot
lastnik nepremičnine. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je davčni zavezanec fizična ali pravna
oseba, ki je v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, pridobila
nepremičnino s pravnim poslom, na podlagi katerega je pridobila pravico,
da se vpiše v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj),
prenos lastništva pa še ni izveden, če se prenos lastništva nepremičnine
dokaže s pravno listino, ki nedvoumno izkazuje pravico pridobitelja do
pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. |
(3) V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni
zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim
lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin enemu
ali več solastnikom niso določeni, se za potrebe tega zakona šteje, da
so enaki. Če je vsota solastniških deležev vseh solastnikov manjša
oziroma večja od 100 %,
se za potrebe tega zakona manjkajoči oziroma presežni del razdeli med
solastnike glede na njim pripadajoče deleže in na ta način izračunane
deleže manjkajočega oziroma presežnega dela prišteje oziroma odšteje od
deležev posameznih solastnikov tako, da je na novo izračunana vsota
solastniških deležev enaka 100 %.
|
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti
Republike Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin določen
upravljavec, davčni zavezanec upravljavec nepremičnine, ki je na dan 1.
januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentiran v registru
nepremičnin. |
(5) Davčni zavezanec za nepremičnine ali dele nepremičnin, ki so v
skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin namenjene
opravljanju dejavnosti proizvodnje električne energije (nepremičnine,
vrednotene z modelom vrednotenja PNE), izkoriščanju mineralnih surovin
(nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNM), opravljanju
pristaniške dejavnosti (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja
PNP), dejavnosti bencinskih servisov (nepremičnine, vrednotene z modelom
vrednotenja PNB) in letališke dejavnosti (nepremičnine, ki se kot take
označijo v registru nepremičnin) je oseba, ki nepremičnino ali njen del
uporablja v okviru svoje dejavnosti. |
(6) V primeru, ko nepremičnina v lasti Republike Slovenije ali občine
nima določenega upravljavca v skladu s četrtim odstavkom tega člena ali
davčni zavezanec ni določen v skladu s prejšnjim odstavkom, je davčni
zavezanec država ali občina. |
(7) Za nepremičnine, ki so v solastnini oziroma skupni lastnini članov
agrarne skupnosti, je v primeru, ko predsednik agrarne skupnosti to
sporoči upravni enoti, davčni zavezanec agrarna skupnost. |
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena je davčni zavezanec:
|
– za nepremičnine v finančnem najemu fizična ali pravna oseba, ki je na
dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, v evidenci trga
nepremičnin evidentirana kot lizingojemalec, |
– za nepremičnine, na katerih je v zemljiško knjigo, skladno z določbami
zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, vpisana osebna služnost na
celotni nepremičnini, fizična ali pravna oseba, imetnik osebne
služnosti, |
– za denacionalizirane stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni
najem najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na podlagi
upravne ali sodne odločbe, fizična ali pravna oseba, ki je v evidenci
trga nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja,
evidentirana kot najemnik. |
(9) Davčni zavezanci morajo na način, kot je določen s predpisi o
evidentiranju nepremičnin, v registru nepremičnin zagotavljati popolne
in pravilne podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu
nepremičnine, podatke o legi in obliki, površini, dejanski rabi ter o
drugih podatkih o nepremičninah, ki se zagotavljajo z vprašalnikom
registra nepremičnin. |
|
5. člen |
(davčna osnova) |
Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s
predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v
registru nepremičnin 1. januarja leta, za katero se odmerja davek. |
|
6. člen |
(davčne stopnje) |
(1) Davčne stopnje so določene po skupinah nepremičnin, in sicer za
stavbe in dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo, glede na
model vrednotenja in šifro dejanske rabe, za zemljišča pa glede na model
vrednotenja, kot je nepremičnini pripisan v registru nepremičnin na dan
1. januarja leta, za katero se davek odmerja, v skladu s Seznamom skupin
nepremičnin ali delov nepremičnin, ki je Priloga I tega zakona in njegov
sestavni del. |
(2) Davčne stopnje znašajo: |
1. za stavbe ali dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo:
|
– 0,15 %
za rezidenčne stanovanjske nepremičnine; |
– 0,50 %
za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine; |
– 0,75 %
za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin;
|
– 0,40 %
za energetske nepremičnine; |
– 0,30 %
za kmetijske stavbe; |
– 0,50 %
za druge stavbe. |
2. za zemljišča brez stavb: |
– 0,15 %
za kmetijska zemljišča; |
– 0,07 %
za gozdna zemljišča; |
– 0,75 %
za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo; |
– 0,40 %
za zemljišča za namene energetike; |
– 0,50 %
za zemljišča za gradnjo stavb; |
– 0,50 %
za ostala zemljišča; |
– 0,15 %
za zemljišča za stanovanjsko rabo (funkcionalna zemljišča). |
(3) Za rezidenčno stanovanjsko nepremičnino se šteje nepremičnina, ki se
v skladu s seznamom iz Priloge I tega zakona po modelu in šifri dejanske
rabe uvršča med stanovanjske nepremičnine in ima v njej na dan 1.
januarja leta, za katero se davek odmerja, zavezanec prijavljeno stalno
prebivališče, oziroma zavezanec, ki ni državljan Republike Slovenije,
prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Če ima nepremičnino v lasti
več solastnikov oziroma skupnih lastnikov, se za rezidenčno stanovanjsko
nepremičnino šteje delež nepremičnine solastnika oziroma idealni delež
skupnega lastnika, ki ima na njej prijavljeno stalno prebivališče. Za
rezidenčno stanovanjsko nepremičnino se šteje tudi nepremičnina, v
kateri je v letu pred letom, za katerega se davek odmerja, v evidenci
trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje
nepremičnin, najmanj šest mesecev evidentiran najemni pravni posel
neprofitne oddaje ali oddajanje na prostem trgu. Vse ostale stanovanjske
nepremičnine se štejejo za nerezidenčne. |
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za rezidenčne in
nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000
eurov, davčna stopnja iz drugega odstavka tega člena za vrednost nad
500.000 eurov poveča za 0,25 odstotne točke. |
(5) Občina lahko v skladu z merili svoje prostorske in ekonomske
politike davčne stopnje, določene v drugem in četrtem odstavku tega
člena, v delu, ki pripada občini, poveča ali zmanjša za največ 50 %.
|
(6) Ne glede na prejšnji odstavek občina, ki v letu pred letom odmere
davka prejema iz državnega proračuna finančno izravnavo, davčnih
stopenj, določenih s tem členom, ne sme zmanjšati. |
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena občina za nelegalne gradnje
davčnih stopenj ne sme povečati ali zmanjšati, davčnih stopenj za
kmetijska in gozdna zemljišča, druge stavbe, ki so stavbe za javno rabo
ter za nepremičnine za namene obrambe, pa ne sme povečati. Kot
nepremičnine za namene obrambe se štejejo nepremičnine ali deli
nepremičnin, ki so kot take v skladu s predpisi, ki urejajo določanje
objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo,
evidentirane v registru nepremičnin. |
(8) Merila in kriteriji iz petega odstavka tega člena se lahko določijo
glede na: |
– lego nepremičnine, določeno z enoto urejanja prostora v občinskem
prostorskem načrtu; |
– podrobnejšo razdelitev nepremičnin v skupine iz seznama iz Priloge I
tega zakona. |
(9) Občina spremembe davčnih stopenj za nepremičnine na njenem območju
določi z odlokom in javno objavi do 31. decembra leta pred letom, za
katero se davek odmerja. Občinski odlok, ki ga občina objavi po datumu,
določenem v prejšnjem stavku, se upošteva pri odmeri davka v letu po
letu objave odloka. Spremembe davčnih stopenj se določijo v odstotkih na
največ tri decimalke natančno. |
(10) Geodetska uprava najkasneje do 15. januarja leta, za katero se
davek odmerja, občinam pošlje podatke o identifikatorjih vseh
nepremičnin, določenih v registru nepremičnin na njihovem območju po
stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, ki jim
občine pripišejo podatek o spremembi davčne stopnje. Tako dopolnjene
podatke občine vrnejo geodetski upravi najkasneje do 1. februarja leta,
za katero se davek odmerja. |
(11) Davčne stopnje, določene v skladu z devetim odstavkom tega člena,
veljajo tudi za odmere v naslednjih letih, dokler občina na način iz
devetega in desetega odstavka tega člena ne določi in objavi novih
stopenj ali se te ne razveljavijo. |
|
7. člen |
(obdavčitev nelegalnih gradenj) |
(1) Za nepremičnine, ki so nelegalne gradnje, se za rezidenčne
stanovanjske nepremičnine davčna stopnja določi v višini 0,5 %,
za druge vrste nepremičnin pa po vrstah nepremičnin davčne stopnje iz
drugega in četrtega odstavka 6. člena tega zakona povišajo za trikrat.
Davčne stopnje se določijo v odstotkih na tri decimalna mesta natančno.
|
(2) Za nelegalno gradnjo po tem zakonu šteje stavba ali del stavbe, ki
izpolnjuje naslednje pogoje: |
– za stavbo ali del stavbe je izdana pravnomočna inšpekcijska odločba
zaradi nelegalne gradnje po predpisih o graditvi objektov, ki je na dan
1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirana v registru
nepremičnin, |
– za stavbo ali del stavbe inšpekcijska odločba iz prejšnje alineje na
dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, ni izvršena (stavba
ali del stavbe ni porušen ali zanj ni izdano pravnomočno gradbeno
dovoljenje). |
|
8. člen |
(oprostitve) |
(1) Davka na nepremičnine se ne plačuje od nepremičnin, ki so:
|
1. v lasti tujih držav in ki jih te uporabljajo za namene opravljanja
dejavnosti diplomatskega predstavništva ali konzulata v Republiki
Sloveniji, razen če tuja država ne nudi oprostitve davka na nepremičnine
ali sorodnega davka za nepremičnine v lasti Republike Slovenije, ki se
uporabljajo za opravljanje dejavnosti diplomatskega predstavništva ali
konzulata (vzajemnost), kar ugotavlja ministrstvo, pristojno za zunanje
zadeve; |
2. v lasti mednarodnih organizacij ali predstavništev mednarodnih
organizacij in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti v Republiki
Sloveniji, če so oproščene plačila davka v skladu z mednarodnimi
pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo; |
3. v lasti institucij EU v Republiki Sloveniji in se uporabljajo za
opravljanje njihove dejavnosti, če so oproščeni plačila davka v skladu z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo; |
4. v lasti humanitarnih organizacij, ki imajo tak status po zakonu, ki
ureja humanitarne organizacije, |
5. javno dobro, razen nepremičnin oziroma njihovih delov, ki so
namenjeni opravljanju dejavnosti proizvodnje električne energije,
izkoriščanju mineralnih surovin, opravljanju pristaniške dejavnosti,
letališke dejavnosti in dejavnosti bencinskih servisov; |
6. kulturni spomeniki po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne
dediščine, ki niso arheološka najdišča, naselbinski spomeniki in
zavarovana kulturna krajina oziroma ki niso stanovanjske, poslovne,
industrijske ali energetske nepremičnine ali kmetijske stavbe v skladu s
tem zakonom; |
7. sakralni objekti v skladu s seznamom iz Priloge I, ki so v lasti
registriranih verskih skupnosti ali njihovih sestavnih delov;
|
8. varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom
brez ukrepanja; |
9. neplodna zemljišča s šifro dejanske rabe 5000 in 6000. |
(2) Oprostitve se priznajo po uradni dolžnosti na podlagi podatkov o
nepremičninah, ki so evidentirani v registru nepremičnin na dan 1.
januarja leta, za katero se davek odmerja, razen za nepremičnine v lasti
humanitarnih organizacij, za katere oprostitev prizna davčni organ ob
odmeri davka na podlagi razvida humanitarnih organizacij pri
ministrstvu, pristojnem za zdravstveno varstvo in ministrstvu,
pristojnem za socialno varstvo. |
(3) Oprostitev za javno dobro iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ki
ni evidentirano v zemljiški knjigi, se upošteva: |
– z zmanjšanjem davčne osnove za delež površine zemljišč pod
kategoriziranimi cestami, gozdnimi cestami in železnicami, določen na
podlagi zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali banke
cestnih podatkov pri ministrstvu, pristojnemu za infrastrukturo;
|
– z zmanjšanjem davčne osnove za delež površine zemljišč, ki so v
registru nepremičnin evidentirana z dejansko rabo vodna zemljišča. |
|
9. člen |
(delitev davka) |
Prihodki od davka se delijo: |
– proračunom občin, od davka za nepremičnine na njihovem območju, v
višini 50 %
od davka, odmerjenega ob upoštevanju davčnih stopenj iz drugega in
četrtega odstavka 6. člena in prvega odstavka 7. člena tega zakona ter
povečanj oziroma zmanjšanj v skladu s petim, šestim in sedmim odstavkom
6. člena tega zakona, razen davka, odmerjenega od gozdnih zemljišč v
delu, ki pripada občinam, ki se nakazuje na poseben podračun proračuna
države in nameni občinam za vzdrževanje gozdnih cest v skladu s predpisi
o gozdovih, |
– proračunu Republike Slovenije, v višini 50 %
od davka, odmerjenega ob upoštevanju davčnih stopenj iz drugega in
četrtega odstavka 6. člena in prvega odstavka 7. člena tega zakona. |
10. člen |
(odmera davka) |
(1) Davek se odmerja od davčne osnove, določene v skladu s 5. členom
tega zakona, po davčnih stopnjah, določenih v skladu s 6. in 7. členom
tega zakona. |
(2) Davek odmeri davčni organ z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti
najkasneje do 15. aprila leta, za katero se davek odmerja. |
(3) Odmera davka se opravi na podlagi podatkov o nepremičninah, o
osebah, ki so določene kot davčni zavezanci skladno s 4. členom tega
zakona in o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, kot so evidentirani
v registru nepremičnin in evidenci trga nepremičnin, ter podatkov o
oprostitvah v skladu z 8. členom tega zakona. |
(4) Za nepremičnine, za katere se v letu pred letom odmere v registru
nepremičnin evidentira podatek o letu, v katerem so bili izpolnjeni
pogoji za določitev nepremičnine, se davek odmeri za vsako leto, ko je
nepremičnina izpolnjevala pogoje za določitev v registru nepremičnin in
je bila v lasti lastnika, evidentiranega v registru nepremičnin na dan
1. januarja leta, za katero se davek odmerja. Davek se odmeri z
upoštevanjem stopenj, kot so za nepremično veljale v posameznem letu
največ za preteklih pet let. |
(5) Ne glede na 6. člen tega zakona se davek za kmetijsko zemljišče, na
katerem ni evidentirana dejanska raba s šifro 1160, 1180, 1211, 1212,
1221, 1230, 1240 ali 1420, odmeri največ do zneska, ki ne presega 20
eurov/ha in za gozdno zemljišče največ do zneska, ki ne presega 5
eurov/ha. |
|
11. člen |
(znižanje davka za posebne kategorije zavezancev) |
(1) Zavezancem, ki so bili v skladu s predpisi, ki urejajo socialno
varstvene prejemke, na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja
upravičeni do prejemanja denarno socialne pomoči ali do varstvenega
dodatka, se davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo
prijavljeno stalno prebivališče, zniža za 50 %.
Pravico do znižanja davka ugotovi davčni organ po uradni dolžnosti, na
podlagi evidence upravičencev do denarne socialne pomoči oziroma do
varstvenega dodatka pri ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve.
|
(2) Zavezancem – invalidnim osebam, ki se gibljejo s pomočjo
invalidskega vozička oziroma zavezancem, ki živijo v skupnem
gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega
vozička, se davek za stanovanjsko nepremičnino, ki jo imajo v lasti in v
kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zniža za 30 %.
Pravico do znižanja davka ugotovi davčni organ na podlagi predložene
odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o pravici do
medicinsko tehničnega pripomočka, ki jo zavezanec predloži pri davčnem
organu najkasneje do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja.
|
(3) Možnost znižanja davka po prvem in drugem odstavku tega člena se
izključujeta. Zavezanec uveljavi možnost, ki je zanj ugodnejša. |
|
12. člen |
(vročitev) |
(1) Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se odločbe, sklepi in
drugi dokumenti, izdani v postopku odmere davka na nepremičnine, vročajo
z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme.
|
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pravnim osebam in tistim
zavezancem, ki se najkasneje do 15. februarja leta, za katero se davek
odmerja, prijavijo v sistem elektronskega vročanja, odločbe, sklepi in
drugi dokumenti vročajo po elektronski poti, skladno z zakonom, ki ureja
splošni upravni postopek. Prijava velja do odjave iz storitev
elektronskega vročanja. |
(3) Kot varen elektronski predal se uporablja informacijski sistem
eDavki davčnega organa. |
(4) Če davčni zavezanec ni prejel odločbe, ki se vroča po prvem odstavku
tega člena, do 1. maja leta, za katero se davek odmerja, mora o tem
najkasneje do 15. maja istega leta obvestiti davčni organ, s čimer
izpodbija domnevo vročitve po zakonu, ki ureja davčni postopek. Davčni
organ takemu zavezancu vroči odločbo o odmeri davka z osebno vročitvijo
najkasneje do 1. junija leta, za katero se davek odmerja. |
|
13. člen |
(plačilo davka) |
(1) Davčni zavezanci – fizične osebe plačujejo davek v največ štirih
zaporednih obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 20. junija, drugi
20. avgusta, tretji 20. oktobra in četrti 20. decembra leta, za katero
se odmerja davek. Davek se plačuje v dveh enakih obrokih, če znesek
davka za plačilo ne presega 200 eurov, v treh enakih obrokih, če je
znesek davka od 200 in 400 eurov ter v štirih enakih obrokih, če znesek
davka presega 400 eurov. |
(2) Davčni zavezanci – pravne osebe plačujejo davek v največ sedmih
zaporednih obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 20. junija, drugi
20. julija, tretji 20. avgusta, četrti 20. septembra, peti 20. oktobra,
šesti 20. novembra in sedmi 20. decembra leta, za katero se odmerja
davek. Davek se plačuje v dveh enakih obrokih, če znesek davka za
plačilo ne presega 2.000 eurov, v treh enakih obrokih, če je znesek
davka za plačilo od 2.000 do 4.000 eurov, v štirih enakih obrokih, če je
znesek davka od 4.000 do 6.000 eurov in v sedmih enakih obrokih, če
znesek davka presega 6.000 eurov. |
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se v primeru, da davek
ne presega 50 eurov za fizične oziroma 500 eurov za pravne osebe, davek
plača v enem obroku, ki zapade v plačilo najkasneje 20. junija leta, za
katero se davek odmerja. |
|
14. člen |
(pravna sredstva) |
(1) Zoper odločbo o odmeri davka na nepremičnine je dovoljena pritožba v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. |
(2) Če se pritožba nanaša tudi na podatke o nepremičninah, na podatke o
osebah, ki so določene kot davčni zavezanci skladno s 4. členom tega
zakona ali na posplošeno tržno vrednost nepremičnine, davčni organ
pošlje kopijo pritožbe geodetski upravi, ki pritožbo šteje kot predlog
za spremembo podatkov v registru nepremičnin. |
(3) Če geodetska uprava ugotovi, da so skladno s predpisi, ki urejajo
evidentiranje nepremičnin, izpolnjeni pogoji za spremembo podatkov iz
prejšnjega odstavka o stanju na dan 1. januarja leta, za katerega se
odmerja davek, v registru nepremičnin spremeni podatke o stanju na dan
1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, in o tem obvesti davčni
organ. |
(4) Ne glede na predpise, ki urejajo evidentiranje nepremičnin,
geodetska uprava v registru nepremičnin spremeni podatke o lastniku po
stanju na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, ter o tem
obvesti davčni organ, če oseba, ki ji je bila izdana odločba o odmeri
davka, v pritožbi kot zavezanca izkaže pridobitelja, kot ga določa drugi
odstavek 4. člena tega zakona. |
(5) Ne glede na predpise, ki urejajo evidentiranje nepremičnin,
geodetska uprava v registru nepremičnin spremeni podatke o nepremičnini,
na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, ter o tem obvesti
davčni organ, če je pritožbo vložila oseba, ki je v letu pred letom, za
katero se davek odmerja, postala nov lastnik ali pridobitelj, kot ga
določa drugi odstavek 4. člena tega zakona. |
(6) Če se pritožba iz drugega odstavka tega člena nanaša na podatke o
nepremičnini, ki se v register nepremičnin prevzemajo iz zbirk podatkov
samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih in drugih zbirk podatkov ali jih
morajo v register nepremičnin sporočiti subjekti, določeni s tem ali z
drugim zakonom, geodetska uprava o tem obvesti subjekte, ki so dolžni
pošiljati podatke. Subjekti iz prejšnjega stavka morajo preveriti
dejansko stanje in o morebitnih spremembah obvestiti geodetsko upravo,
ki spremembe evidentira v registru nepremičnin. Geodetska uprava o tem,
ali je evidentirala spremembo podatkov v registru nepremičnin na dan 1.
januarja leta, za katero se davek odmerja, obvesti davčni organ.
|
(7) Če se pritožba nanaša izključno na podatke iz drugega oziroma
četrtega odstavka tega člena in geodetska uprava evidentira spremembo
podatkov v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena, davčni
organ z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo.
|
(8) Če pritožba poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi druge
pritožbene razloge, če geodetska uprava v registru nepremičnin
evidentira spremembo podatkov o stanju na dan po 1. januarju leta, za
katerega se odmerja davek, ali podatkov v registru nepremičnin ne
spremeni, davčni organ ravna skladno z določbami zakona, ki ureja
splošni upravni postopek, o postopanju organa prve stopnje. |
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, kadar se
pritožba nanaša na podatke iz evidence trga nepremičnin. |
(10) Če zavezanec iz drugega odstavka 11. člena tega zakona davčnemu
organu ni predložil odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
o pravici do medicinsko tehničnega pripomočka do 15. februarja leta, za
katero se davek odmerja, lahko pravico do znižanja davka uveljavi s
pritožbo. |
|
15. člen |
(zavarovanje obveznosti) |
(1) Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, o zavarovanju
izpolnitve in plačila davčne obveznosti, lahko zavezanec iz prvega
odstavka 11. člena tega zakona pri davčnem organu poda predlog za
zavarovanje obveznosti iz naslova davka na nepremičnine z vknjižbo
zastavne pravice na nepremičnini in prepovedjo odtujitve in obremenitve
nepremičnine, ki je predmet obdavčitve. |
(2) Davčni organ na predlog zavezanca izda odločbo o prepovedi odtujitve
in obremenitve nepremičnine in ustanovitvi zastavne pravice na
nepremičnini v korist države in občine. Z odločbo davčni organ določi
znesek davka, ki bremeni nepremičnino, ločeno za znesek davka, ki
pripada proračunu države in znesek davka, ki pripada proračunu občine. Z
dokončnostjo odločbe iz prejšnjega stavka prenehajo teči rok za plačilo
davka, zamudne obresti za plačilo davka in zastaralni roki po zakonu, ki
ureja davčni postopek. |
(3) Za znesek celotnega davka se zaračunajo obresti po evropski
medbančni obrestni meri skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, o
obračunu obresti. |
(4) Prepoved odtujitve in obremenitve in zastavna pravica na
nepremičnini se vpiše v zemljiško knjigo na podlagi dokončne odločbe iz
drugega odstavka tega člena skladno z zakonom, ki ureja zemljiško
knjigo. |
(5) S smrtjo zavezanca davčni organ doseže izpolnitev davčne obveznosti
skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. |
|
16. člen |
(uporaba drugih predpisov) |
Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena
s tem zakonom, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni
postopek in davčno službo. |
17. člen |
(novi podatki v registru nepremičnin in evidenci trga nepremičnin) |
(1) Poleg podatkov, ki jih določa zakon, ki ureja evidentiranje
nepremičnin, se v registru nepremičnin za namene tega zakona vodijo
tudi: |
1. leto, v katerem so izpolnjeni pogoji za določitev nepremičnine;
|
2. podatek o rezidenčnosti stanovanjske nepremičnine; |
3. imetnik osebne služnosti; |
4. pravnomočna inšpekcijska odločba o nelegalni gradnji; |
5. nepremičnina v lasti tujih držav za opravljanje dejavnosti
diplomatskih in konzularnih predstavništev; |
6. nepremičnina v lasti mednarodnih organizacij, ki se uporabljajo za
opravljanje njihove dejavnosti; |
7. nepremičnina v lasti institucij EU v Sloveniji, ki se uporabljajo za
opravljanje njihove dejavnosti in za katere velja oprostitev plačila
davka v skladu z mednarodnimi pogodbami; |
8. delež zemljišča, ki je določeno kot varovalni gozd, gozdni rezervat
ali gozd s posebnim namenom brez ukrepanja; |
9. delež površine zemljišča javnega dobra pod infrastrukturnim objektom;
|
10. delež neplodnega zemljišča s šifro dejanske rabe 5000 in 6000;
|
11. nepremičnine za namene obrambe; |
12. nepremičnine v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarne
skupnosti ter naziv in davčna številka agrarne skupnosti; |
13. odstotek povečanja ali zmanjšanja davčnih stopenj; |
14. oseba, ki opravlja dejavnost proizvodnje električne energije,
dejavnost izkoriščanja mineralnih surovin, pristaniško dejavnost,
letališko dejavnost in dejavnost bencinskih servisov ter delež
nepremičnine ali dela nepremičnine, ki se za opravljanje njene
dejavnosti uporablja; |
15. podatek, da je nepremičnina kulturni spomenik, ki ni arheološko
najdišče, naselbinski spomenik in zavarovana kulturna krajin in ni
stanovanjska, poslovna, industrijska ali energetska nepremičnina ali
kmetijska stavba; |
16. registrirane verske skupnosti in njihovih sestavni deli.
|
(2) Način vodenja in podrobnejši opis podatkov iz prejšnjega odstavka
določi vlada. |
(3) Za evidentiranje podatka o rezidenčnosti stanovanja ministrstvo,
pristojno za register prebivalstva, omogoči geodetski upravi dostop do
podatkov o stalno in začasno prijavljenih osebah na naslovu ter o
spremembah teh podatkov. |
(4) Podatke iz 1., 2. in 8. točke prvega odstavka tega člena v registru
nepremičnin določi geodetska uprava. |
(5) Podatke iz 3. točke prvega odstavka tega člena sporoči v register
nepremičnin zemljiškoknjižno sodišče. |
(6) Podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena sporoči v register
nepremičnin inšpektorat, pristojen za promet, energetiko in prostor.
|
(7) Podatke iz 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena sporoči v
register nepremičnin ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
|
(8) Podatke iz 9. točke prvega odstavka tega člena sporoči v register
nepremičnin organ, pristojen za posamezno gospodarsko javno
infrastrukturo. |
(9) Podatke iz 10. točke prvega odstavka tega člena sporoči v register
nepremičnin ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in okolje. Geodetska
uprava te podatke evidentira tudi v zemljiškem katastru. |
(10) Podatke iz 11. točke prvega odstavka tega člena sporoči v register
nepremičnin ministrstvo, pristojno za obrambo. |
(11) Podatke iz 12. točke prvega odstavka tega člena sporočijo v
register nepremičnin upravne enote, na podlagi sporočila predsednika
agrarne skupnosti. |
(12) Podatke iz 13. točke prvega odstavka tega člena občine sporočijo
geodetski upravi na del nepremičnine natančno. |
(13) Podatek iz 14. točke prvega odstavka tega člena sporoči v register
nepremičnin oseba, ki opravlja dejavnost, za opravljanje letališke
dejavnosti pa ministrstvo, pristojno za to dejavnost. |
(14) Podatek iz 15. in 16. točke prvega odstavka tega člena sporoči v
register nepremičnin ministrstvo, pristojno za kulturo. |
(15) Podatki se v register nepremičnin ali zemljiški kataster sporočijo
preko identifikatorjev nepremičnin najkasneje do 31. decembra leta pred
letom, za katero se davek odmerja. |
(16) V evidenci trga nepremičnin se vodi tudi podatek o neprofitnem
najemu na podlagi upravne ali sodne odločbe in podatek o prekinitvi
pogodbe o finančnem najemu. |
(17) Podatek o neprofitnem najemu na podlagi upravne ali sodne odločbe
sporoči v evidenco trga nepremičnin najemodajalec. |
(18) Podatek o prekinitvi pogodbe o finančnem najemu sporoči v evidenco
trga nepremičnin lizingodajalec. |
(19) Podatki iz prvega odstavka tega člena so javni, razen podatkov iz
2., 5., 6., 7., 11. in 13. točke ter podatka o davčni številki agrarne
skupnosti iz 12. točke. |
|
18. člen |
(sporočanje podatkov davčnemu organu) |
Geodetska uprava pošlje podatke iz registra nepremičnin ter podatke iz
evidence trga nepremičnin po stanju v registru nepremičnin na dan 1.
januarja leta, za katero se davek odmerja, davčnemu organu enkrat letno,
in sicer najkasneje do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja.
Geodetska uprava pošlje podatke davčnemu organu na način, da podatke iz
evidence trga nepremičnin poveže z registrom nepremičnin preko
identifikatorja nepremičnine, na katero se podatek nanaša. |
|
19. člen |
(uskladitev podatkov) |
Če davčni organ v postopku odmere davka ugotovi, da med podatki o
nepremičnini ni podatka o identifikatorju zavezanca ali na podlagi
lastnih evidenc ugotovi, da je v registru nepremičnin podatek o
identifikatorju zavezanca napačen, o pravilnem podatku obvesti geodetsko
upravo, ki podatek o identifikatorju zavezanca v registru nepremičnin
dopolni ali napačni podatek spremeni skladno z določbami zakona, ki
ureja evidentiranje nepremičnin. |
|
20. člen |
(kazenske določbe) |
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek davčni
zavezanec, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v register nepremičnin
oziroma v evidenco trga nepremičnin ne sporoči popolnih in pravilnih
podatkov v skladu s 4. členom tega zakona. |
(2) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa in
odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti. |
(3) Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje davčni zavezanec fizična oseba. |
(4) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika,
odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna
oseba državnega organa in odgovorna oseba organa samoupravne lokalne
skupnosti, če ne sporoči podatkov v register nepremičnin oziroma ne
določi podatkov v skladu s 17. členom tega zakona. |
(5) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. |
(6) Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek iz četrtega odstavka
tega člena kaznuje najemodajalec, ki je fizična oseba. |
(7) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba v državnem organu, če ne sporoči podatkov davčnemu organu v skladu
z 18. členom tega zakona. |
|
21. člen |
(nadzorni organ) |
Nadzor nad izvajanjem devetega odstavka 4. člena in 17. člena tega
zakona izvaja geodetski inšpektor v skladu s predpisi s področja
geodetske dejavnosti. |
|
22. člen |
(pooblastilo za izrek globe v razponu) |
V primerih iz 20. člena tega zakona lahko geodetski inšpektor v hitrem
postopku o prekršku izreče globo v katerikoli višini znotraj razpona, ki
je predpisan. |
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
23. člen |
(rok za izdajo izvršilnih predpisov) |
Vlada izda predpis iz drugega odstavka 17. člena tega zakona najpozneje
v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona. |
|
24. člen |
(davčne stopnje za leta 2014, 2015 in 2016) |
(1) Za leto 2014 se davek odmeri ob upoštevanju stopenj iz drugega in
četrtega odstavka 6. člena ter prvega odstavka 7. člena tega zakona.
|
(2) Za leti 2015 in 2016 se davek odmeri ob upoštevanju stopenj iz
drugega in četrtega odstavka 6. člena ter prvega odstavka 7. člena tega
zakona in povečanja stopenj, ki ga občine lahko določijo v skladu s
petim odstavkom 6. člena tega zakona. V letih 2015 in 2016 občine
stopenj ne morejo zmanjšati. |
|
25. člen |
(delitev prihodka od davka v letu 2014) |
(1) Prihodek od davka v letu 2014 pripada proračunu Republike Slovenije.
|
(2) 50 %
prihodka od davka, odmerjenega od gozdnih zemljišča, se nakazuje na
poseben podračun proračuna države in nameni občinam za vzdrževanje
gozdnih cest v skladu s predpisi o gozdovih. |
(3) Občinam se za leto 2014 odstopi del prihodka od davka na način, da
se vsaki posamezni občini zagotovi znesek, enak znesku, ki so ga občine
odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012,
zmanjšanem za znesek prihodka občine v letu 2012 iz naslova pristojbine
za vzdrževanje gozdnih cest. |
|
26. člen |
(delitev prihodka od davka v letih 2015 in 2016) |
(1) Prihodek od davka v letih 2015 in 2016 pripada proračunu Republike
Slovenije, razen v delu davka iz naslova povišanja davčnih stopenj v
skladu z drugim odstavkom 24. člena tega zakona, ki pripada občinam.
|
(2) 50 %
prihodka od davka, odmerjenega od gozdnih zemljišča, se nakazuje na
poseben podračun proračuna države in nameni občinam za vzdrževanje
gozdnih cest v skladu s predpisi o gozdovih. |
(3) Občinam se za leti 2015 in 2016 odstopi del prihodka od davka, ki
pripada državi, na način, da se vsaki posamezni občini zagotovi znesek,
enak znesku, ki so ga občine odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih
zemljišč v letu 2012, zmanjšanem za znesek prihodka občine v letu 2012
iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. |
|
27. člen |
(obveščanje lastnikov nepremičnin v letu 2014) |
(1) Geodetska uprava najkasneje do 1. februarja 2014 vsem lastnikom
nepremičnin in vsem drugim davčnim zavezancem, določenim na podlagi 4.
člena tega zakona, v skladu s postopkom, ki je predpisan za poskusni
izračun vrednosti nepremičnin po zakonu, ki ureja množično vrednotenje
nepremičnin, pošlje obvestila o podatkih o nepremičninah, posplošeni
tržni vrednosti, ki je pripisana nepremičninam na dan priprave
obvestila, s pripisanim informativnim podatkom o davčnih stopnjah in o
izračunanem davku na nepremičnine. |
(2) Za nepremičnine v lasti Republike Slovenije in občin se obvestila
pošljejo upravljavcem nepremičnin, ki so evidentirani v registru
nepremičnin, če upravljavec nepremičnin ni evidentiran, pa Vladi
Republike Slovenije oziroma posamezni občini. |
(3) Podatki, ki bodo v registru nepremičnin v skladu s predpisi, ki
urejajo evidentiranje nepremičnin evidentirani po stanju na dan 1.
aprila 2014, bodo uporabljeni za odmero davka za leto 2014. |
(4) Geodetska uprava objavi podrobnejša navodila o sporočanju sprememb
podatkov iz obvestila na svojih spletnih straneh. |
|
28. člen |
(odmera, vročitev in plačilo davka v letu 2014) |
(1) Ne glede na 3. in 5. člen ter prvi odstavek 10. člena tega zakona,
se davek za leto 2014 odmeri za nepremičnine, ki so določene ali bi
morale biti določene v registru nepremičnin na dan 1. aprila 2014, ob
upoštevanju podatkov o nepremičninah na dan 1. aprila 2014 in od davčne
osnove, ki je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s
predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v
registru nepremičnin 1. aprila 2014. Ne glede na 4. člen tega zakona se
davek za leto 2014 odmeri osebam, ki so na dan 1. aprila 2014
evidentirane v registru nepremičnin in evidenci trga nepremičnin kot
zavezanci. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se kot davčna osnova za stanovanjske
nepremičnine za leto 2014 upošteva 80 % posplošene tržne
vrednosti nepremičnin. |
(3) Ne glede na drugi odstavek 10. člena tega zakona se davek za leto
2014 odmeri z odločbo, ki jo izda davčni organ po uradni dolžnosti
najkasneje do 31. maja 2014. |
(4) Ne glede na četrti odstavek 12. člena tega zakona mora davčni
zavezanec v primeru, če ni prejel odločbe, ki se vroča z navadno
vročitvijo, do 15. junija 2014, o tem najkasneje do 30. junija 2014
obvestiti davčni organ, s čimer izpodbija domnevo vročitve po zakonu, ki
ureja davčni postopek. Davčni organ takemu zavezancu vroči odločbo o
odmeri davka z osebno vročitvijo najkasneje do 15. julija 2014.
|
(5) Ne glede na prvi odstavek 13. člena tega zakona plačujejo v letu
2014 fizične osebe davek v največ štirih obrokih, od katerih prvi zapade
v plačilo 16. avgusta 2014, drugi 15. septembra 2014, tretji 15. oktobra
2014 in četrti 15. novembra 2014. |
(6) Ne glede na drugi odstavek 13. člena tega zakona plačujejo v letu
2014 pravne osebe davek v največ petih obrokih, od katerih prvi zapade v
plačilo 16. avgusta 2014, drugi 15. septembra 2014, tretji 15. oktobra
2014, četrti 15. novembra 2014 in peti 15. decembra 2014. Pravne osebe v
letu 2014 plačujejo davek v petih obrokih, če znesek davka presega 6.000
eurov. |
(7) Ne glede na 18. člen tega zakona geodetska uprava v letu 2014 pošlje
podatke o nepremičninah, ki so predmet obdavčitve, o njihovi posplošeni
tržni vrednosti ter zavezancih po stanju v registru nepremičnin na dan
1. aprila leta 2014, davčnemu organu najkasneje do 15. aprila 2014. |
|
29. člen |
(davčna osnova v letu 2015) |
Ne glede na 5. člen in prvi odstavek 10. člena tega zakona se kot davčna
osnova za stanovanjske nepremičnine za leto 2015 upošteva 90 %
posplošene tržne vrednosti nepremičnin. |
|
30. člen |
(zavarovanje obveznosti v letu 2014) |
Ne glede na drugi odstavek 15. člena tega zakona, izda davčni organ za
leto 2014 odločbo o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v
korist države. |
|
31. člen |
(začetek evidentiranja podatkov) |
Subjekti iz 17. člena tega zakona morajo prvič poslati podatke v
register nepremičnin v skladu s 17. členom tega zakona najkasneje do 1.
februarja 2014. |
|
32. člen |
(začetek uporabe) |
Četrti odstavek 10. člena tega zakona se prvič uporabi za odmero davka
za leto 2015. |
|
33. člen |
(prenehanje veljavnosti predpisov) |
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: |
– 29. člen, 30. člen, 156. do 159. člen, 161. do 164. člen, 193.a. člen,
269. člen in 270. člen Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št.
36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90, 8/91, 7/93, 18/96 – ZDavP,
91/98 – ZDavP-C, 117/06 – ZDVP, 117/06 – ZDDD in 24/08 – ZDDKIS);
|
– prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja Zakona o
stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89
ter Uradni list RS, št. 24/92 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in
27/98 – odločba US) ter občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi
VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84,
32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odločba US, 29/95
– ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odločba US); |
– 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d
člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno
prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05
– odločba US, 120/06 – odločba US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11
– odločba US in 57/12); |
– 49. člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odločba
US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06, 110/07, 8/10 – ZSKZ-B,
106/10 in 63/13) in Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (Uradni
list RS, št. 38/94, 20/95, 42/98, 12/99, 25/02, 35/03, 31/05 9/06,
32/07, 36/09, 103/10 in 35/12); |
– 384. do 387. člen ter 403. do 406. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12);
|
– 189. do 196. člen in 244. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni
list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 –
odločba US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1,
63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 63/13 – ZIUPTDSV, 99/13 – ZUPJS-C in
99/13 – ZSVarPre-C); |
– 60. člen Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 (Uradni
list RS, št. 104/12, 46/13, 56/13 – ZŠtip-1, 61/13 in 82/13). |
|
34. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2014. |
|
Št. 435-04/13-4/104 |
Ljubljana, dne 29. novembra 2013 |
EPA 1543-VI |
|
Državni zbor |
Republike Slovenije |
Janko Veber l.r. |
Predsednik |