Na podlagi petega
odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08
– ZVO-1B), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2,
27/08 – odločba US RS in 76/08) ter 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno
besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 34. seji dne
5. 10. 2009 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za ureditev dela starega mestnega jedra Krško
(umestitev knjižnice) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(Podlaga občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
(1) S tem aktom se, v
skladu s prvim odstavkom 55. člena in četrtim odstavkom 95. člena Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B)
in Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in
Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97,
68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in
79/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za ureditev dela
starega mestnega jedra Krško (umestitev knjižnice) – v nadaljnjem
besedilu OPPN. |
(2) OPPN je izdelalo
podjetje Region, Projektivni biro d.o.o., Brežice, Cesta prvih borcev
11, številka projekta 2603/U-08. |
(3) Prostorski akt s
prilogami se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Krško. |
II.
VSEBINA OPPN |
2. člen |
(Sestavni deli OPPN) |
I. ODLOK |
II.
TEKSTUALNI DEL OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev
knjižnice): |
1. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO
(umestitev knjižnice) |
2. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
2.1. Opis vplivov in
povezav prostorskih ureditev s sosednimi območji |
2.2. Opis rešitev
načrtovanih objektov in površin |
2.3. Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
3. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
3.1. Pogoji za
prometno urejanje |
3.2. Pogoji za
komunalno in energetsko urejanje |
4. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
5. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
6. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM |
7. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
8. VELIKOST DOPUSTNIH
ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
III. GRAFIČNI DEL
OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice): |
U1. IZSEK IZ
KARTOGRAFSKEGA DELA PROSTORSKIH M 1:5000 |
SESTAVIN PLANSKIH
AKTOV OBČINE KRŠKO |
U2. OBMOČJE OPPN Z
OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM |
U2.1 PREGLEDNA
SITUACIJA M 1:2500 |
U2.2 GEODETSKI
NAČRT M 1:500 |
U2.3 SITUACIJA
OBSTOJEČEGA STANJA; UREDITVENA M 1:500 |
SITUACIJA –
PRIKAZ RUŠITEV |
U3. PRIKAZ
VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI M 1:2500 |
OBMOČJI |
U4. UREDITVENA
SITUACIJA M 1:500 |
U5. PRIKAZ
UREDITEV GLEDE POTEKA OMREŽIJ IN M 1:500 |
PRIKLJUČEVANJA
OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO |
INFRASTRUKTURO
TER GRAJENO JAVNO DOBRO – |
SITUACIJA
INFRASTRUKTURE |
U6. PRIKAZ
UREDITEV POTREBNIH ZA OBRAMBO TER M 1:500 |
VARSTVO PRED
NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, |
VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM |
U7. NAČRT
PARCELACIJE M 1:500 |
IV. SEZNAM PRILOG
OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice):
|
1. POVZETEK ZA
JAVNOST |
2. SEZNAM NOSILCEV
UREJANJA PROSTORA, KI SO PODALI SMERNICE IN MNENJA ZA PRIPRAVO OPPN ZA
UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice) |
3. SMERNICE IN MNENJA
NOSILCEV UREJANJA PROSTORA TER MOREBITNE STROKOVNE PODLAGE OSTALIH SLUŽB
|
4. SEZNAM VELJAVNE
ZAKONODAJE UPOŠTEVANE PRI IZDELAVI OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA
JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice) |
5. GEOTEHNIČNO
POROČILO O POGOJIH TEMELJENJA KNJIŽNICE TER POSLOVNEGA OBJEKTA Z GARAŽO |
1. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM |
3. člen |
(Opis prostorske
ureditve) |
Ureja se del mestnega
prostora – starega jedra mesta Krško, s poudarkom na oblikovanju
odprtega prostora, ki mora z umeščanjem novih vsebin pridobiti novo
kvaliteto in razpoznavnost tega dela mesta. |
Na območju urejanja
OPPN se porušijo vsi moteči in zapuščeni objekti, odstranijo se parkirne
površine in dovozne poti – izčisti se prostor, predviden za nove
ureditve. |
Obstoječi ulični niz
ob CKŽ se ohrani, objekte je potrebno vzdrževati. Obstoječa dvorišča
oziroma vrtovi, ki mejijo na nove ureditve, se zapirajo z visokimi
ograjami ali z zelenimi ograjami. |
Nova ureditev, razen
območja ob novi knjižnici, je zasnovana z izmenjavo pasov zelenih
površin in grajenega. Zgradi se 6 novih objektov – knjižnica, dozidava
fakultete, dozidava dvoriščnih objektov CKŽ 12 in trije linijski
objekti. |
Pod celotno novo
ureditvijo se izvede podzemna garaža z izhodi na ulico oziroma v
objekte. |
Zasnova nove pozidave
je s svojo strukturo pravokotna na Bohoričevo ulico; ne ustvarja
strnjenega roba ob ulici ampak členjen, paviljonski tip pozidave, ki
omogoča formiranje trgov oziroma zelenih zalivov med objekti –
kontinuiteto zelenega zaledja vse do obstoječih dvorišč. Predvideni so
posamezni vsebinsko in pomensko različni ambienti: |
– Novi trg med
knjižnico in fakulteto |
– Parkovna poteza med
knjižnico in Mencingerjevo hišo |
– Trg pred vhodom v
knjižnico |
– Parkovne površine
nad podzemno garažo |
– Trg za občinsko
stavbo. |
Obstoječa prometna
ureditev se ohrani ter delno preuredi oziroma dopolni (rekonstruira se
Bohoričeva ulica in Šoferska cesta; izvede se »Nova ulica« ob
samostanskem zidu kot nova enosmerna prečna povezava med CKŽ in
Bohoričevo ulico; uredijo se novi parkirni prostori). |
Za potrebe novih
objektov in ureditev se izvede vsa potrebna komunalna, elektroenergetska
infrastruktura in omrežje zvez ter se priključi na javno gospodarsko
infrastrukturo. |
4. člen |
(Območje podrobnega
načrta) |
Območje OPPN se
nahaja v starem delu mestnega jedra Krško, ki je na SV omejeno z
obstoječimi objekti ob mestni ulici – Cesti krških žrtev (CKŽ), na jugu
z zidom ob Kapucinskem samostanu, na zahodu s pobočjem hriba – Trške
gore ter na severu z objekti ob Hočevarjevem trgu. Območje urejanja je
skupne velikosti ca. 2,0 ha in obsega naslednje parcelne številke:
|
3051/4, 3052/2,
3050/20, 3050/19, 3050/8, 57.S, 59.S, 60.S, 33, 34/1, 837.S, 39/1, 39/2,
39/3, 61.S, 62/1.S, 62/2.S, 81.S, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4, 45/1, 374/3.S,
374/2.S, 374/1.S, 691.S, 80/2.S, 80/3.S, 80/4.S, 83.S, 44, 3051/6,
3050/10, 86/1.S, 86/2.S, 87.S, 88.S, 90/1.S, 90/2.S, 90/3.S, 49/1, 49/2,
52/1, 3081, 3082, 531.S, 532/1.S, 532/2.S, 52/2, 375.S, 3050/2, 54/7,
54/1, 54/4, 84/1.S, 46/2, 46/3, 27/4, 27/3, 27/2, 26/1, 26/2, 548.S,
45.S, 24/2, 63, 62, vse k.o. Krško. |
5. člen |
(Ureditve izven
območja OPPN) |
Izven območja OPPN se
izvede priključitev načrtovane infrastrukture na obstoječo javno
gospodarsko infrastrukturo: |
– izvedba nove trase
plinovoda in priključitev na obstoječe plinovodno omrežje na križišču
Bohoričeve in Gasilske ulice, |
– izvedba nove trase
vodovoda in priključitev na obstoječe vodovodno omrežje na križišču
Bohoričeve in Gasilske ulice, |
Ureditve priključnih
infrastrukturnih vodov so pogoj za funkcioniranja območja. Za priključne
vode se izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi
akti. |
2. UMESTITEV
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(Opis vplivov in
povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
Območje OPPN se
nahaja v starem delu mestnega jedra Krško – med CKŽ, Hočevarjevim trgom,
Bohoričevo ulico oziroma pobočjem Trške gore in zidom ob Kapucinskem
samostanu. To je pozidan mestni prostor, dobro dostopen preko
obstoječega cestnega omrežja in urejen z vso potrebno infrastrukturo.
|
Nova ureditev ima
pozitiven vpliv na razmere v celotnem mestnem jedru, ker izboljša
prometne razmere (vzpostavi pretočnost Bohoričeve v celotni trasi in
prečno enosmerno povezavo smer CKŽ – Bohoričeva, prometno razbremeni
Hočevarjev trg, uredi parkirne prostore in ohrani peš povezave), obenem
pa ohranja in ne spreminja osnovne značilnosti prostora – interpoliranje
novih vsebin se izvede ob upoštevanju in poudarjanju varovanih prvin
naselja, sledi vzorcu obstoječe parcelacije in oblikuje nevsiljivo
kompozicijo grajenih in parternih površin ter na ta način predstavlja
nadgradnjo in osvežitev v prostoru. |
Opis rešitev
načrtovanih objektov in površin |
7. člen |
(Umestitev v prostor) |
Pri načrtovanju novih
ureditev se upoštevajo: |
– obstoječe ureditve
|
– navezave novih
ureditev na obstoječe |
– izbrane natečajne
rešitve – idejna urbanistična rešitev in projektna rešitev za objekt
nove knjižnice. |
Obstoječa struktura
naselja je izjemno čitljiva – prehaja od strnjene ulične pozidave ob
CKŽ, preko sistema parcelacije in krakov dvoriščnih traktov, v zeleno
zaledje. |
Nova zasnova urejanja
znotraj območja OPPN sledi obstoječemu urbanističnem vzorcu in izraziti
členitvi prostora v smeri vzhod-zahod – oblikujejo se parterne površine
s poudarjeno strukturo zelenih, tlakovanih in grajenih linijskih pasov v
smeri vzhod-zahod. |
Vzhodni del območja
OPPN je definiran z obstoječim uličnim nizom ob CKŽ, ki se ohranja. Nove
ureditve (objekt knjižnice, dozidava fakultete in dozidava CKŽ 12, trije
linijski objekti, podzemne garaže, parkovno urejene površine trgov in
zelenic, nove prometne ureditve) se locirajo v zaledje, med dvorišči
obstoječih objektov ob CKŽ in Bohoričevo ulico. |
S sodobnim
oblikovanjem novih objektov in parkovnimi ureditvami, ki ustvarjajo
zeleni tampon med obstoječo in novo pozidavo je definirana jasna ločnica
med historično strukturo ulice (CKŽ) in novim, paviljonskim, zelenim
zaledjem – predvidena so transparentna pritličja novih objektov in ravne
strehe, ki jasno ločujejo staro od novega. V gabaritih se novi objekti
podrejajo višinam starega mestnega jedra in višinsko postopoma prehajajo
v horizontalo zelenega parterja. |
Severni del je
namenjen umestitvi objekta knjižnice in dozidavi fakultete z vsemi
spremljajočimi zunanjimi površinami (trgi, park, terase, peš
komunikacije, dovozi); južni del je namenjen novi linijski pozidavi,
katera z umikanjem od Bohoričeve ulice in ohranjanjem zelenih pasov
ustvari veduto – pogled od samostanskega parka proti novemu objektu
knjižnice, ki na novo opredeljuje mestni prostor. |
Zahodni del v območju
ureditve (obstoječa športna igrišča in obstoječe parkirne površine) ob
vznožju Trške gore se ohrani. |
Vse nove ureditve se
priključijo na obstoječo oziroma delno rekonstruirano prometno,
komunalno, elektroenergetsko infrastrukturo ter omrežje zvez. |
8. člen |
(Vrste dopustnih
dejavnosti) |
V območju OPPN so
razen stanovanjske dopustne še naslednje dejavnosti (povzeto iz Uredbe o
uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti – Uradni list RS,
št. 69/07): |
G
TRGOVINA, VZDRŽEVANJE |
IN
POPRAVILA MOTORNIH VOZIL |
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili |
I
GOSTINSTVO |
56
Dejavnosti strežbe jedi in pijač |
J
INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI |
62
Računalniško programiranje, svetovanje |
in
druge s tem povezane dejavnosti |
62.010
Računalniško programiranje |
62.02
Svetovanje o računalniških napravah in |
programih |
62.090
Druge z informacijsko tehnologijo |
in
računalniškimi storitvami povezane |
dejavnosti |
K
FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE |
DEJAVNOSTI |
64.190
Drugo denarno posredništvo |
L
POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI |
68
Poslovanje z nepremičninami |
68.100
Trgovanje z lastnimi nepremičninami |
68.310
Posredništvo v prometu z nepremičninami |
M
STROKOVNE, ZNANSTVENE |
IN
TEHNIČNE DEJAVNOSTI |
69
Pravne in računovodske dejavnosti |
70
Dejavnosti uprav podjetij; podjetniško |
in
poslovno svetovanje |
70.210
Dejavnost stikov z javnostjo |
70.220
Drugo podjetniško in poslovno svetovanje |
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; |
tehnično preizkušanje in analiziranje |
73
Oglaševanje in raziskovanje trga |
73.110
Dejavnost oglaševalskih agencij |
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti |
N
DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI |
77
Dajanje motornih vozil v najem in zakup |
77.220
Dajanje videokaset in plošč v najem |
77.290
Dajanje drugih izdelkov za široko rabo |
v
najem in zakup |
79
Dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev |
potovanj in s potovanji povezane dejavnosti |
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice |
81.100
Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost |
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene |
dejavnosti |
82.110
Nudenje celovitih pisarniških storitev |
82.190
Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge |
posamične pisarniške dejavnosti |
82.300
Organiziranje razstav, sejmov, srečanj |
82.990
Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za |
poslovanje |
O
DEJAVNOST JAVNE UPRAVE |
IN
OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE |
VARNOSTI |
P
IZOBRAŽEVANJE |
85.100
Predšolska vzgoja |
85.421
Višješolsko izobraževanje |
85.422
Visokošolsko izobraževanje |
85.5
Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje |
in
usposabljanje |
85.6
Pomožne dejavnosti za izobraževanje |
R
KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE |
DEJAVNOSTI |
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti |
90.010
Umetniško uprizarjanje |
90.020
Spremljajoče dejavnosti za umetniško |
uprizarjanje |
90.030
Umetniško ustvarjanje |
91
Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge |
kulturne dejavnosti |
91.01
Dejavnost knjižnic in arhivov |
91.011
Dejavnost knjižnic |
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
93.1
Športne dejavnosti |
93.110
Obratovanje športnih objektov |
93.29
Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas |
93.299
Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas |
S
DRUGE DEJAVNOSTI |
94
Dejavnost članskih organizacij |
95
Popravila računalnikov in izdelkov za široko |
rabo |
96
Druge storitvene dejavnosti. |
9. člen |
(Vrste dopustnih
gradenj) |
V območju OPPN so
dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del: |
– gradnje novih
objektov (gradnja novih, dozidave) |
– rekonstrukcije
objektov |
– odstranitve
objektov ali njegovih delov |
– spremembe
namembnosti objektov ali njegovih delov (spremembe namembnosti delov ali
celotnih objektov so dopustne v skladu z dopustnimi dejavnostmi iz 8.
člena tega odloka) |
– gradnja nezahtevnih
in enostavnih objektov |
– vzdrževanje
objektov. |
10. člen |
(Vrste dopustnih
objektov) |
Na območju OPPN je
dovoljena gradnja stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in
gradbenoinženirskih objektov. |
V skladu s
klasifikacijo objektov (CC-SI) so dopustni naslednji objekti: |
1
STAVBE |
11 STANOVANJSKE STAVBE |
111 Enostanovanjske stavbe |
1110 11100 Enostanovanjske stavbe |
112 Večstanovanjske stavbe |
1121 11210 Dvostanovanjske stavbe |
1122 Tri- in večstanovanjske |
stavbe |
11221 Tri- in večstanovanjske |
stavbe |
11222 Stanovanjske stavbe z |
oskrbovanimi stanovanji |
12 NESTANOVANJSKE STAVBE |
121 Gostinske stavbe |
12112 Gostilne, restavracije in |
točilnice |
122 Upravne in pisarniške stavbe |
1220 Upravne in pisarniške stavbe |
12201 Stavbe javne uprave |
12202 Stavbe bank, pošt, |
zavarovalnic |
12203 Druge upravne in pisarniške |
stavbe |
123 Trgovske in druge stavbe za |
storitvene dejavnosti |
1230 Trgovske in druge stavbe za |
storitvene dejavnosti |
12301 Trgovske stavbe |
12304 Stavbe za druge storitvene |
dejavnosti |
124 Stavbe za promet in stavbe za |
izvajanje elektronskih |
komunikacij |
1242 12420 Garažne stavbe |
126 Stavbe splošnega družbenega |
pomena |
1262 12620 Muzeji in knjižnice |
1263 12630 Stavbe za izobraževanje in |
znanstvenoraziskovalno delo |
127 Druge nestanovanjske stavbe |
1273 12730 Kulturni spomeniki |
1274 12740 Druge nestanovanjske stavbe, |
ki niso uvrščene drugje |
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
21 Objekti transportne |
infrastrukture |
211 Ceste |
2112 21120 Lokalne ceste in javne poti, |
nekategorizirane ceste in |
gozdne ceste |
22 Cevovodi, komunikacijska |
omrežja in elektroenergetski |
vodi |
2221 22210 Distribucijski plinovodi |
2222 Distribucijski cevovodi za |
vodo in pripadajoči objekti |
22221 Distribucijski cevovodi za |
pitno in tehnološko vodo |
2223 Cevovodi za odpadno vodo, |
čistilne naprave |
22231 Cevovodi za odpadno vodo |
2224 22240 Distribucijski |
elektroenergetski vodi in |
distribucijska komunikacijska |
omrežja |
24 Drugi gradbeni inženirski |
objekti |
241 Objekti za šport, rekreacijo |
in drugi objekti za prosti |
čas |
2411 24110 Športna igrišča |
2412 Drugi gradbeni inženirski |
objekti za šport, rekreacijo |
in prosti čas |
24122 Drugi gradbeni inženirski |
objekti za šport, rekreacijo |
in prosti čas. |
Pogoji in usmeritve
za projektiranje in gradnjo |
11. člen |
(Usmeritve za
novogradnjo) |
Za načrtovanje novih
objektov in ureditev je potrebno izdelati in upoštevati določila
geotehničnega poročila o pogojih temeljenja. |
Pred izvedbo novih
objektov in ureditev je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave,
na osnovi katerih bodo določeni natančnejši pogoji za varstvo
arheoloških ostalin. |
Velikost in
zmogljivost objektov: |
OBJEKT A –
nestanovanjska stavba |
Objekt knjižnice: |
Horizontalni
gabarit: Horizontalni gabariti knjižnice se |
razlikujejo po etažah: Osnovni |
gabarit na terenu je nepravilne |
oblike dim. 46,8 m + 5,5 m x 32,05 m |
(20,35 m) z možnostjo dozidav v |
smeri sever (max. 11,0 m – |
rezervacija prostora za bibliobus) – |
jug (max. 16,4 m – rezervacija za |
širitev knjižnice). Tloris |
nadstropja je dim. 55,75 m x 36,06 m |
(22,2 m). Tloris kleti je dim. 52,3 |
m x 31,5 m. |
Toleranca na horizontalni gabarit je |
±2%. |
Vertikalni
gabarit: K + P + 1 + M |
Streha: Streha je razgibana in sestavljena |
iz več dvokapnih strešin, ki se v |
smeri, obliki in velikosti nanašajo |
na strehe obstoječih dvoriščnih |
objektov CKŽ. |
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija |
OBJEKT B –
nestanovanjska stavba |
Dozidave
fakultete: |
Horizontalni
gabarit: V obliki črke L dim. 25,0 m x 16,5 m |
(8,5 m) |
Vertikalni
gabarit: K + P + 2 |
Streha: Sestava ravne strehe oziroma streha |
minimalnega naklona skrita za |
fasadno masko. |
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija |
OBJEKT C –
stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba |
Dozidava CKŽ 12: |
Horizontalni
gabarit: dim. 11,4 m x 11,5 m ±2% (toleranca |
max. ±2% se nanaša na prilagajanje |
osnovni nosilni konstrukciji v |
kletni etaži – podzemna garaža) |
Vertikalni
gabarit: K + P + 1 |
Streha: Sestava ravne strehe oziroma streha |
minimalnega naklona skrita za |
fasadno masko. |
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija |
OBJEKT D –
nestanovanjska stavba, OBJEKT E, OBJEKT F – |
stanovanjska
stavba ali nestanovanjska stavba. |
Trije linijski
objekti: |
Horizontalni
gabarit: OBJEKT D dim. 10,5 m x 35,0 m ±2%; |
OBJEKT E dim. 10,5 m x 42,5 m ±2%; |
OBJEKT F dim. 10,5 m x 18,0 m ±2%; |
(toleranca max. ±2% se nanaša na |
prilagajanje osnovni nosilni |
konstrukciji v kletni etaži – |
podzemna garaža) |
Vertikalni
gabarit: K + P + 1 |
Streha: Sestava ravne strehe oziroma streha |
minimalnega naklona skrita za |
fasadno masko. |
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija |
OBJEKT G –
nestanovanjska stavba |
Podzemne garaže: |
Pod vsemi
objekti oziroma celotno ureditvijo se nahaja |
kletna etaža –
podzemna garaža namenjena parkiranju |
zaposlenih,
obiskovalcev in stanujočih. |
Možna je fazna
izvedba garaž, ki je odvisna od dinamike |
izvedbe novih
objektov in ureditev: |
Horizontalni
gabarit: I, Ia faza (pod knjižnico in novim |
trgom – severni del) |
dim. 52,3 m x 31,5 m + 40,5 m x 16,5 |
m ±2%. |
II faza (pod parkovnimi površinami – |
središčni del) – nepravilne oblike, |
ki sledi liniji ceste dim. 78,5 m x |
33,0 – 40,0 m ±2%. |
III faza (pod novo linijsko pozidavo |
– južni del) – nepravilne oblike, ki |
sledi liniji ceste dim. 46,5 m x |
50,0 – 65,5 m ±2%. |
Vertikalni
gabarit: K |
Streha: Sestava ravne strehe, sestava zelene |
strehe |
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija. |
Uvoza oziroma vhoda v
garažo z Bohoričeve ulice sta nadkrita. Vhoda sta lahko različno
oblikovana, oblikovanje nadkritij je svobodno, predstavljati pa mora
dosežek v oblikovalskem smislu. |
Oblikovanje zunanje
podobe objektov: |
Vsi novi objekti,
umeščeni v poudarjene zelene in parkovne površine parterja,
predstavljajo celovito, nerazdružljivo potezo in tvorijo »novo sodobno
fasado zaledja«, katera je kontrast starega in novega. |
Objekt knjižnice je s
svojo obliko in gabaritom dominanta v prostoru (osnovni motiv
oblikovanja knjižnice je izrazit volumen nadstropja nad transparentnim
pritličjem), vsi ostali novi objekti pa predstavljajo kompozicijsko
ozadje – oblikovanje teh objektov mora biti poenoteno (posamezni objekti
naj ne izstopajo) in nevtralno, brez odvečnih in nepotrebnih detajlov;
nikakor naj ne posnemajo oblikovalske elemente knjižnice ali pa elemente
tradicionalne arhitekture – osnova oblikovanja je volumen, kateri mora
poudariti osnovno linijo objekta – vzdolžno pri dozidavi fakultete
oziroma prečno pri linijskih objektih in dozidavi CKŽ. Skladno s tem se
izoblikuje tudi fasadni raster, pri izbiri barv pa so prepovedane
fluorescentne in močno intenzivne barve. |
Predvsem je pomembno,
da se skozi sodoben arhitektonski izraz in pravilno izbiro materiala
doseže skladno in izredno kvalitetno oblikovanje vseh objektov. |
12. člen |
(Usmeritve glede
posegov na obstoječih objektih) |
V območju OPPN se
odstranijo vsi obstoječi objekti, kateri so moteči za nove ureditve –
prikazano v grafičnem delu (U2.3. – ureditvena situacija – prikaz
rušitev). Na parc. št. 90/1, k.o. Krško se poruši oziroma delno poruši
samostoječi gospodarski objekt in izvede nov v enakih horizontalnih in
vertikalnih gabaritih; na parc. št. 86/1 k.o. Krško se dovoli rušitev
obstoječega gospodarskega objekta in gradnja novega v horizontalnem
gabaritu max. 10x10 m in enakem vertikalnem gabaritu kot obstoječ (P +
streha) – znotraj gabarita novega objekta je možno urediti pomožne
prostore, parkiranje ali ga urediti kot gostinski vrt pod pogojem, da
preostali del parcele omogoča neovirane dostope oziroma dovoze do
obstoječih objektov (gospodarski dovoz za gostilno, služnost dovoza do
CKŽ 18, možnost dovoza do objekta Šoferska 1). |
Do odstranitve so na
vseh obstoječih objektih dovoljena vzdrževalna dela in po potrebi tudi
rekonstrukcije. |
Obstoječi niz
objektov ob CKŽ ostane v enakih horizontalnih in vertikalnih gabaritih
razen objekta CKŽ 6, kateremu se dovoli nadzidava za max. 1,0 m pod
pogojem, da se upošteva značilna horizontalna in vertikalna členitev
ulične fasade. Kritina obstoječih, osnovnih objektov je opečna (tako
material kot barva). |
Objekte, ki so v
slabem gradbeno tehničnem stanju, je potrebno obnoviti oziroma
rekonstruirati in sicer skladno z določili Zavoda za varstvo kulturne
dediščine. |
Mencingerjeva hiša se
varuje in ohranja v celoti, v svoji pojavnosti in notranji zasnovi; pri
obnovi se predvidi odpiranje atrija proti predvidenemu parku ob
knjižnici. |
Obstoječa dvorišča in
vrtove, ki mejijo na nove ureditve, je dovoljeno zapirati z visokimi
zidanimi ograjami (severni del) oziroma z bogatimi zelenimi ograjami
(južni del). |
Znotraj obstoječih
dvorišč so dovoljene dozidave osnovnih objektov ter obnove in
rekonstrukcije obstoječih dvoriščnih objektov. Dovoljene so tudi rušitve
ali delne rušitve obstoječih dvoriščnih dozidav in gradnje novih.
Dozidave morajo segati v globino dvorišča, višina ne sme presegati
višine osnovnega objekta, strehe so enokapnice, kritina je enaka kritini
osnovnega objekta, pri izbiri fasadnih barv so prepovedane fluorescentne
in močno intenzivne barve. |
Nezahtevni in
enostavni objekti znotraj obstoječih dvorišč morajo biti oblikovani
skladno z osnovnim oziroma dozidanim delom objekta, višina naj ne
presega višine pritlične etaže objekta, strehe so enokapnice ali ravne,
kritina je opečne barve ali sestava ravne strehe. |
Objekt Šoferska 1 je
potreben premišljene in detajlne zunanje prenove oziroma rekonstrukcije;
preoblikuje se celoten objekt, skladno s predvidenim konceptom
oblikovanja vseh ostalih novih objektov – poudari se osnovna vzdolžna
linija objekta, izvede se nova fasada na način, da z uporabo ustreznih
materialov postane primer kvalitetnega, sodobnega oblikovanja brez
odvečnih detajlov, okraskov in motečih barv; rekonstruira se streha,
odstranijo frčade ter zunanje hladilne enote, poudari se vhod v objekt. |
13. člen |
(Pogoji za gradnjo
nezahtevnih in enostavnih objektov) |
Pogoji za gradnjo
nezahtevnih in enostavnih objektov so definirani skladno z Uredbo o
vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
|
Znotraj območja OPPN
je dovoljena gradnja in ureditev nezahtevnih objektov (zidane ograje do
višine 2,2 m, škarpe in podporni zidovi; znotraj obstoječih dvorišč pa
gradnja garaže, ute, bazena) in enostavnih objektov (pomožni cestni
objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti,
pomožni komunalni objekti, urbana oprema in sicer po predhodno izdelanem
katalogu urbane opreme za celotno mestno jedro Krško; znotraj obstoječih
dvorišč pa izvedba nadstreška). |
14. člen |
(Usmeritve za
ureditev trgov in zelenih površin) |
Trgi in zelene
površine v območju OPPN so poudarek v prostoru in pomemben del ureditve
prostora. Struktura zelenih in tlakovanih površin (prečni pasovi v smeri
vzhod-zahod) je osnovni motiv, ki nadaljuje členitev zaledja in
predstavlja parterno površino – bazo, v katero se umeščajo objekti.
|
Zeleni pasovi so
tematsko zasajene zelene površine, namenjene posedanju, druženju,
postavitvi igral (ureditev otroških igrišč). Rob pozidave oziroma
ločnica med starim in novim je poudarjena z zelenim zaledjem oziroma
višje rastočim drevjem. |
Trgi so tlakovane
površine z urbano opremo, delno ozelenjene in namenjene predvsem pešcem,
v delih pa je tudi omogočen dovoz stanovalcem in po potrebi interventnim
vozilom. |
V območju OPPN so
formirani posamezni vsebinsko in pomensko različni ambienti:
|
– Novi trg – trg med
knjižnico in Fakulteto je fluidna kontaktna površina, katera komunicira
s Hočevarjevim trgom, Fakulteto, Mencingerjevo hišo, ohranja pomembno
peš povezavo s CKŽ in naprej z Valvasorjevo hišo. |
– Parkovna poteza med
knjižnico in Mencingerjevo hišo kot intimna zelena površina z možnostjo
zapiranja v nočnem času. Park je zasnovan kot vrt s posameznimi
izbranimi drevesnimi vrstami, klopmi in manjšimi tlakovanimi ploskvami,
v katerega se odpira program prenovljene Mencingerjeve hiše.
|
– Trg pred vhodom v
knjižnico – v delu ob knjižnici predstavlja poudarjen vhod, na vzhodu se
razširi proti obstoječim dvoriščem objektov ob CKŽ in v tem delu omogoča
dovoze stanovalcem in interventnim vozilom, na severu pa se navezuje na
sistem parkovnih površin. |
– Parkovne površine
nad podzemno garažo, ki so zasnovane kot prečni zeleni in tlakovani
pasovi, omogočajo prehode (delno tudi dovoze) do dvorišč objektov ob
CKŽ. Zelene površine so namenjene posedanju, druženju, postavitvi igral.
|
– Trg za občinsko
stavbo – večja odprta javna površina ob vhodu v občinsko stavbo. |
15. člen |
(Lega objektov na
zemljišču) |
Lega objektov je
definirana z odmikom od prometnic ter odmikom od sosednjih parcelnih
meja in je prikazana v grafičnem delu – U4 – ureditvena situacija ter U7
– načrt parcelacije. |
16. člen |
(Velikost in oblika
parcel za gradnjo) |
Razporeditev in
velikost parcel je načrtovana glede na obseg in raznovrstnost novih
ureditev in je prikazana v grafičnem delu – U7 – načrt parcelacije.
|
Določijo se nove
parcele k obstoječim objektom, nove parcele k novim objektom in nove
parcele za javne površine (nove oziroma rekonstruirane prometne
površine, dovozi, trgi, zelene površine). |
3. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
17. člen |
(Skupne določbe) |
Predvidena je
priključitev novozgrajenih objektov ter ureditev na obstoječe komunalno
in elektroenergetsko omrežje. Vse obstoječe vode, ki potekajo pod
predvidenimi objekti, bo potrebno prestaviti oziroma ukiniti.
|
Podatki o obstoječi
infrastrukturi so pridobljeni iz baze podatkov posameznih upravljavcev.
|
Pred izvedbo je
potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. |
Pogoji za prometno
urejanje |
18. člen |
Na območju urejanja
se nahajajo naslednje občinske ceste: Cesta krških žrtev (CKŽ) –
enosmerna, Šoferska ulica – enosmerna, Bohoričeva ulica – dvosmerna, s
katerih so možni dovozi do obstoječih objektov in ureditev (dvorišč,
parkirišč). |
Nova prometna
ureditev na območju OPPN predstavlja: |
– rekonstrukcijo
Bohoričeve ulice v celotni dolžini ureditvenega območja na širino 5,5 m
in enostranski, delno tudi obojestranski pločnik; rekonstrukcijo
priključka s Šofersko cesto; izvedbo priključkov pri uvozih v podzemno
garažo; |
– rekonstrukcijo
Šoferske ceste na širino 5,5 m (na mestih parkiranja) oziroma 3,5 m;
|
– izvedbo »Nove
ulice« kot nove prečne enosmerne povezave med CKŽ in Bohoričevo ulico v
širini 3,5 m in obojestranski pločnik; |
– izvedbo novih
parkirnih prostorov ob Šoferski cesti in »Novi ulici«; |
– izvedbo tlakovanih
povoznih površin trgov in dovozov do obstoječih dvoriščnih objektov.
|
Mirujoči promet
|
Površine za
parkiranje so v podzemnih garažah (ca. 280 PM), na obstoječih parkirnih
površinah ob vznožju Trške gore (ca. 38 PM) ter ob Šoferski in »Novi
ulici« (ca. 29 PM). |
Kolesarnice so
umeščene v parkovne ureditve in so sestavni del kataloga urbane opreme.
|
Peš promet
|
Ob prometnicah so
predvideni enostranski oziroma dvostranski pločniki. |
Prečne peš povezave –
kot komunikacija med Bohoričevo in CKŽ – so poudarjen element
oblikovanja prostora in so sestavni del predvidenih parkovnih površin,
trgov in zelenic. |
Dostava in
intervencija |
Poti za interventna
vozila (rešilec, gasilec in policijsko vozilo, vozilo zaradi
interventnega vzdrževanja …) potekajo po voziščih in tlakovanih
površinah predvidenih za dovoze, prav tako se za dostavne poti uporablja
predvideno prometno omrežje. |
Pri vseh ureditvah se
upošteva Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa,
vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb
(Uradni list RS, št. 97/03). |
Vse prometne površine
morajo biti projektirane skladno z veljavnimi predpisi, normativi in
zakonodajo s področja prometa in z upoštevanjem smernic podanih od
upravljavca cest in Agencije Republike Slovenije za okolje. |
Pogoji za komunalno
in energetsko urejanje |
19. člen |
(Vodovodno omrežje) |
V območju OPPN se
izvede nov povezovalni vodovod v obliki zanke, ki se na južni strani
priključi na obstoječi vodovod DLTŽ DN125 na križišču Bohoričeve in
Gasilske, na severni strani (Hočevarjev trg) pa na vodovod DLTŽ 350 v
obstoječem jašku z izdelanim odcepom DN150, ki prihaja iz vodarne Rore.
Novi povezovalni vodovod se izvede iz DLTŽ predvidoma profila DN125.
Predvidena dolžina trase znaša 412 m; od tega 138 m trase sega izven
območja OPPN. |
Na novi povezovalni
vodovod se priključijo vsi novi uporabniki znotraj območja OPPN, razen
objekta knjižnice, ki se priključi na SV delu. S tem se zagotovi dnevno
obračanje vode v obstoječi vodovodni instalaciji med CKŽ in obstoječim
hidrantom. |
Za celotno območje se
predvidi hidratno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo. Hidranti se
izvedejo izključno v nadzemni izvedbi in se priključijo na javno omrežje
preko ustreznega zapornega elementa. Predvideni profil primarnega
cevovoda skozi OPPN znaša 125 mm, cevovod zagotavlja prevodnost za dva
hidranta (za vsakega pri pretoku 5 l/s in tlaku 2,5 bar). Razdalja med
zunanjimi hidranti v naseljenim krajih naj znaša največ 150 m, za
požarno zahtevne objekte pa 80 m med zunanjimi hidranti. |
Vsi priklopi na javni
vodovod večji od DN 40 se predvidijo v jaških z zapornimi armaturami v
vse smeri. |
Velikost jaškov se
določi glede na potrebne armature v jašku in zahteve upravljavca javnega
vodovoda. |
Vsi jaški na
vodovodnem omrežju morajo biti opremljeni s tipskimi LTŽ pokrovi
ustrezne nosilnosti z napisom »VODOVOD«. V vse jaške se namestijo tudi
vstopne lestve z nadvišanjem iz nerjavečega materiala. |
Vodomerni jaški se
izvedejo izven objekta, na vedno dostopnem mestu, čim bližje
priključnemu mestu obvezno na parceli uporabnika, ki mora biti vedno
dostopen upravljavcu vodovoda. Izvedba vodomernega jaška na prometnih,
parkirnih in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena. Ravno tako ni
dovoljena izvedba vodomernega jaška znotraj ograjenega dela parcele.
|
Pri projektiranju in
izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca vodovoda. |
20. člen |
(Kanalizacija) |
V območju OPPN je
predvideno ločeno odvajanje padavinskih in komunalno odpadnih voda v
skladu z veljavno zakonodajo. Ločeno odvajane odpadne vode se preko
meteornih in fekalnih kanalov priključijo na obstoječi mešani
kanalizacijski sistem. |
Zaradi gradnje
podzemnih garaž se ukine del kanala, ki poteka med fakulteto in
Mencingerjevo hišo, in sicer odsek med Bohoričevo ulico in Mencingerjevo
hišo. |
Na odsek, kateri se
ohrani, se priključi predvideni kanal za komunalne odpadne vode iz
knjižnice ter ob njem še interni meteorni kanal. Odsek obstoječega
kanala, ki poteka po Bohoričevi ulici, se priključi na novo predvideni
meteorni kanal, v katerega bodo odvajane tudi meteorne vode severnega
dela ureditve. |
Ukine se tudi del
mešanega kanala na Šoferski ulici (odsek med Občino in Bohoričevo
ulico), na obstoječi odsek, kateri se ohrani, se priključijo komunalne
odpadne in meteorne vode novo predvidenih objektov. Odsek obstoječega
kanala, ki poteka po Bohoričevi ulici, se priključi na novo predvideni
mešani kanal, kateri poteka v cesti Bohoričeve ulice in »Nove ulice«,
zaključi pa se na CKŽ. Novo predvideni mešani kanal bo odvajal tudi
meteorne vode južnega dela ureditve. |
Vse povozne in
parkirne površine pri objektih se asfaltirajo in obrobijo z robniki,
padavinska voda iz teh površin pa se bo preko lovilcev olj,
dimenzioniranih in v skladu s standardom SIST EN852-2, odvajala v javno
kanalizacijo. Ravno tako se odpadne vode iz podzemnih garažnih hiš,
preko lovilcev olj in črpalk odpadnih voda, odvajajo v javno
kanalizacijo. |
Predvideni
kanalizacijski vodi se dimenzionirajo na podlagi specifičnih obremenitev
in prostorskih značilnostih obravnavanega območja. Osnova za
dimenzioniranje kanalizacije za komunalne odpadne vode je količina
odpadne vode. Za izračun sušnega odtoka je potrebno določiti število
populacijskih enot PE in prispevno površino ob objektih s katere se
pričakuje možnost odtoka tujih voda. |
Za dimenzioniranje
cevi za meteorno odpadno vodo je merodajni naliv, ki ob izbrani povratni
dobi (varnosti) še ne povzroči zajezitve v kanalu. Minimalna dopustni
premer javne kanalizacije za padavinsko vodo znaša 300 mm. Za potrebe
izračuna se izbere 15-minutni računski naliv in ustrezno intenzivnost
naliva za obravnavano območje, tako da je trajanje naliva enako trajanju
odtoka. Za prispevno območje se prevzame predvidena parcelacija.
Koeficient odtoka se definira glede na pozidavo, nagib in vrsto
zemljišča. |
Najmanjša globina
kanalov za komunalno odpadno vodo (teme kanalov) mora omogočati
gravitacijsko odvajanje odtokov iz pritličja bližnjih objektov – najmanj
1,20 m. Minimalna začetna globina meteornih kanalov (teme kanala) mora
omogočati priključitev cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov
– 0,80 m. Pri projektiranju je najbolj ekonomično slediti naravnemu
padcu terena. |
Premer kanala se
izbere na podlagi hidravličnega izračuna, pogojev vzdrževanja. Izberejo
se standardne dimenzije (DN). |
Izvedena je bila
hidravlična presoja za obstoječa mešana kanala, in sicer za kanal, ki
poteka med Mencingerjevo hišo in fakulteto ter kanal na Šoferski ulici.
Obremenitev kanalov se ne bo povečala, saj bodo zaradi prevezave
obstoječih kanalov po Bohoričevi ulici na novo predvidene kanale,
količine odpadne vode iz dela ureditvenega območja v mejah prevodnosti
obstoječih cevi. |
Pri projektiranju in
izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca kanalizacije in
Agencije Republike Slovenije za okolje. |
21. člen |
(Elektroenergetsko
omrežje) |
V območju OPPN se:
|
– poruši obstoječa in
zgradi nova transformatorska postaja (TP) 20/0, 4kV Krško TSŠ,
|
– sanira in dogradi
srednje napetostni (SN) kablovod 20 kV, |
– sanira in dogradi
nizko napetostni (NN) kablovod, |
– izvede cestna
razsvetljava. |
Rušitev obstoječe in
izvedba nove transformatorske postaje (TP) 20/0, 4kV Krško TSŠ:
|
Predvidena nova
lokacija TP 20/0,4 kV Krško TSŠ je na severni strani obstoječega
športnega igrišča. |
Pri izvedbi je
potrebno dela načrtovati etapno. Predvideti je potrebno začasne rešitve
tako, da bodo obstoječi odjemalci električne energije čim krajši čas
brez oskrbe z električno energijo. |
Nova TP naj se
oblikuje kot postaja »starejšega« tipa (enako kot obstoječa).
|
Sanacija in
dograditev SN 20kV kablovoda: |
Predvidi se zaščita,
premaknitev obstoječih SN 20kV kablovodov in novogradnja SN 20kV
kablovodov ter ostale SN elektro opreme. |
SN trase so pod
asfaltiranimi površinami cest, v zelenicah in tudi po novo predvidenih
podzemnih garažah. Pod asfaltiranimi površinami cestišča ter v zelenicah
je predvidena izgradnja kabelske elektro kanalizacije. V podzemnih
garažah je predvideno polaganje kablov v ustrezne kabelske police –
kinete pod stropom garaže. V garažah mora biti SN kabelski razvod
ustrezno ločen od NN razvoda. |
V južnem delu območja
je predvidena navezava novega SN 20 kV kablovoda na obstoječi SN 20 kV
kablovod in sicer v novem elekto kanalizacijskem jašku EL KJ 1. Od EL KJ
1 do EL KJ 7 ter naprej do nove TP poteka novi elekto kanalizacijski
sistem po zahodnem pasu asfaltiranega cestišča Bohoričeve ulice.
|
Med kanalizacijskima
jaškoma EL KJ 1 in EL KJ 7 se postavi ustrezno število prehodnih elektro
kanalizacijskih jaškov. |
V severnem delu
območja je iz SN zbiralk v novo predvideni TP 20/0,4 kV Krško TSŠ je
predviden izvod SN kablovoda do novo predvidenega elektro
kanalizacijskega jaška EL KJ 6 ter naprej do EL KJ 9 kjer se izvede
navezava na obstoječ 20 kV kablovod. |
Pri izvedbi navezav
na SN 20/0,4 kV kablovode in prevezav v novo TP 20/0,4 kV Krško TSŠ je
potrebno dela načrtovati etapno. Predvideti je potrebno začasne rešitve
tako, da bodo obstoječi odjemalci električne energije čim krajši čas
brez oskrbe z električno energijo. |
Sanacija in
dograditev NN 0,4 kV kablovoda: |
Znotraj območja OPPN
se izvede sanacija obstoječega NN omrežja tako, da bo oskrba obstoječih
objektov, ki niso predvideni za rušitev, z električno energijo
ekvivalentna ali boljša od obstoječega sedanjega stanja, hkrati se tudi
novim objektom zagotovi oskrba z električno energijo. |
NN električna
energija bo na voljo v novi TP 20/0,4 kV Krško TSŠ. Priklopi NN
kablovodov za potrebe sanacije oskrbe z električno energijo obstoječih
objektov kot tudi novo predvidenih objektov so predvideni na NN
zbiralkah v novi TP 20/0,4 kV Krško TSŠ. |
NN trase se vodijo
pod asfaltiranimi površinami cest, v zelenicah in tudi po novo
predvidenih podzemnih garažah. Pod asfaltiranimi površinami cestišča ter
v zelenicah je predvidena izgradnja kabelske elektro kanalizacije. V
podzemnih garažah je predvideno polaganje kablov v ustrezne kabelske
police – kinete pod stropom garaže. V garažah mora biti SN kabelski
razvod ustrezno ločen od NN razvoda. Zaradi potrebnih prevezav na
obstoječa zračna NN omrežja je predvideno polaganje kablov tudi po
fasadah objektov, kjer morajo biti le-ti ustrezno zaščiteni.
|
Izvedba cestne
razsvetljave: |
Izvede se cestna
razsvetljava Bohoričeve ulice, Šoferske ceste in »Nove ulice«.
|
Kabel javne
razsvetljave je uvlečen v zaščitno izolacijsko cev ustreznega premera.
Prižigališče celotne javne razsvetljave je predvideno v tipski
prostostoječi omarici. V krmilni omarici so bodo montirani vsi
varovalni, zaščitni in krmilni elementi skupaj s foto sondo za
avtomatski vklop javne razsvetljave. Javna razsvetljava se avtomatsko
vklaplja, ko zunanja osvetljenost pade pod zakonsko dovoljeno raven.
|
Zraven kabla javne
razsvetljave se v isti rov polaga valjanec ustreznih dimenzij za
ozemljitev drogov javne razsvetljave. Predvidena je enostranska
razporeditev drogov javne razsvetljave na ustrezni medsebojni razdalji.
Temelji ter višina svetilk so predvideni zunaj telesa pločnika z
minimalnim potrebnim odmikom. |
Pred izvedbo je
potrebno narediti vse potrebne izračune ter vse projektno obdelati po
veljavnih tehničnih predpisih in normativih za tovrstno inštalacijo in
opremo. |
Pri projektiranju in
izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca elektro omrežja. |
22. člen |
(Plinovodno omrežje) |
Za energetsko oskrbo
obravnavanega območja se predvidi zemeljski plin iz javnega plinovodnega
omrežja ali toplovodno omrežje, ki se oskrbuje iz kotlovnice na
Bohoričevi ulici, ki uporablja kot energent zemeljski plin. |
Obratovalni tlak v
distribucijskem plinovodnem omrežju znaša največ 4 bar. |
Za potek plinovoda po
Bohoričevi ulici na odseku med Šofersko ulico in Gasilsko ulico je bilo
že izdano gradbeno dovoljenje, ta del trase je namreč vključen v projekt
PGD-PZI Projekt d.o.o. Nova Gorica: »Plinifikacija mesta Krško, I. faza,
3 etapa, št. proj. dok. 5528-03-51 z dne 18. 5. 2001. |
Za potrebe
priključitve novih objektov se izvede nova trasa plinovoda (O 125),
katera poteka ob Bohoričevi ulici, se priključi na obstoječi plinovod –
veja R206 PE125 na križišču Bohoričeve in Gasilske ulice (pri
stanovanjskem objektu Bohoričeva ulica 14) in na puščen odcep R2I9 PE63
na Hočevarjevem trgu ter na ta način zaključi krožno zanko okoli
pozidanega starega mestnega jedra. |
Trasa novih odcepov
plinovodov do obstoječih in načrtovanih objektov ob trasi se predvidi v
koridorju z ostalimi priključnimi komunalnimi vodi. |
Pri projektiranju in
izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca plinovoda. |
23. člen |
(Omrežje zvez) |
Telekomunikacijsko
omrežje: |
Za potrebe
telekomunikacijskega razvoda znotraj OPPN je predvidena navezava na
obstoječe telekomunikacijsko omrežje v obstoječem kabelskem
telekomunikacijskem jašku pri objektu občine Krško (TK KJ 1).
|
Za oskrbo novih
objektov in ureditev z novimi telekomunikacijskimi priključki je
potrebno dograditi TK omrežje – dvocevno TK kabelsko kanalizacijo (2 x
PVC O 110 mm v primeru izkazanih povečanih potreb je dopustna povečava
števila zaščitnih cevi) z navezavo na obstoječ kabelski jašek (TK KJ 1).
TK kanalizacija naj bo zaključena v pomožnem kabelskem jašku pod
kabelsko omarico na fasadi objekta. |
Telekomunikacijski
jaški morajo biti ustreznih velikosti za vse potrebe telekomunikacijskih
inštalacij in opreme, ki bodo v jašku. Zraven predvidene TK trase je
predvidena tudi trasa kabelske televizije. Minimalni horizontalni odmik
med zaščitnima kanalizacijama je 0,3 m. |
Horizontalni odmiki
drugih komunalnih vodov od TK kanalizacije naj bodo minimalno 0,3 m.
Nada kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih
vodov. Nad TK kanalizacijo (0,3 m) naj bo položen opozorilni trak z
napisom POZOR TELEFON. Električno zaščito varovanje naj se izvede v
kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču, oziroma drugih
povoznih površinah, je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC O 125 cevmi.
|
Pri projektiranju in
izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca TK omrežja.
|
CATV: |
V območju OPPN se
izvede kabelska kanalizacija kabelske televizije in se priključi na
obstoječe CATV omrežje. |
Za priklop bo
potrebno zgraditi ustrezno kabelsko kanalizacijo z jaški in zaščitnimi
cevmi, po tipizaciji upravljavca do objektov. Predvidena je trasa ob
telekomunikacijskih vodih z minimalnim odmikom 0,3 m. |
Pri projektiranju in
izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca CATV. |
4. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
24. člen |
(Varstvo kulturne
dediščine) |
Ureditve na območju
OPPN posegajo v enote kulturne dediščine: |
– območje naselbinske
dediščine Krško – mestno jedro (EŠD15931) |
– arheološko
najdbišče mesto (EŠD16574) |
– Mencingerjeva hiša
(EŠD16170) |
– Scagnettijeva hiša
(EŠD15931). |
V neposredni bližini
se nahaja Kapucinski samostan (EŠD16574). |
Znotraj območja OPPN
se upošteva: |
a. splošen varstveni
režim za kulturno dediščino |
b. varstveni režim za
naselbinsko dediščino |
c. varstveni režim za
stavbno dediščino |
d. varstveni režim za
arheološko dediščino. |
Pred izvedbo novih
objektov in ureditev je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave
(zaradi nedostopnosti terena bodo raziskave usklajene s pridobivanjem
posameznih površin in odstranjevanjem objektov oziroma usklajene s
posegi v zemljišče), na osnovi katerih bodo določeni natančnejši pogoji
za varstvo arheoloških ostalin. |
Pri projektiranju in
izvedbi se upoštevajo smernice podane od Ministrstva za kulturo. |
5. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
25. člen |
(Varovanje pred
onesnaženjem voda) |
Območje OPPN se ne
nahaja v območju varovanih vodnih virov, lokacija objektov in ureditev
je odmaknjena tako, da gradnja ne bo imela vpliv na vodni režim reke
Save. |
Pri opravljanju novih
dejavnosti ni onesnaženih voda, ki bi jih spuščali v tla (fekalne in
meteorne vode se vodijo v sistem mešane kanalizacije) in naprej v ČN.
|
Za zbiranje,
odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je
upoštevano naslednje: |
– Vse odpadne vode so
priključene na javni kanalizacijski sistem pod pogoji upravljavca.
|
– Na območju ureditve
je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in komunalno odpadnih voda v
skladu z veljavno zakonodajo. Ločeno odvajane odpadne vode se bodo preko
meteornih in fekalnih kanalov priključile na obstoječi mešani
kanalizacijski sistem. |
– Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je
usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in
padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04). |
– Uredba o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07). |
– Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št.
47/05). |
Odvajanje padavinskih
voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92.
čl. ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hitri odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je
potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki …). |
26. člen |
(Varovanje pred
prekomernim hrupom) |
Skladno z Uredbo o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05),
se obravnavane parcele nahajajo v območju III. stopnje varstva pred
hrupom. V tem območju so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60dBA in
nočne 50dBA. |
Predvidene dejavnosti
ne bodo prekoračile dovoljene meje hrupa. |
Pri izvedbi
predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o
ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) in
Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99). |
27. člen |
(Varovanje pred
onesnaženjem zraka) |
Na območju naselja in
v bližnji okolici ni večjih virov onesnaženja zraka. Nove dejavnosti ne
bodo vplivale na prekoračitve dovoljenih vrednosti onesnaževanja zraka. |
28. člen |
(Ohranjanje narave) |
Na obravnavanem
območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih
za biotsko raznovrstnost. Kljub temu pa je potrebno ohranjati zelene
površine, drevesa, skupine dreves in druge življenjske prostore. |
29. člen |
(Ravnanje z odpadki) |
V občini Krško je
organizirano redno zbiranje in odvoz odpadkov. V območju OPPN se uredi
ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. |
Odjemno mesto za
posodo za odpadke mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja
urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in
higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati
ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
Število in vrsto
posod za odpadke določi izvajalec odvoza odpadkov. |
Odjemna mesta so
oddaljena max. 5 m od cestišča prometnic. |
30. člen |
(Ravnanje s plodno
zemljo) |
Pri zemeljskih delih
se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter uporabiti za ureditev
zelenic na območju urejanja, odvečna zemlja pa za sanacijo degradiranih
površin v Občini Krško. |
6. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM |
31. člen |
(Obramba in zaščita) |
Upoštevane morajo
biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami: |
– naravne omejitve
(poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena,
možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične
rešitve gradnje; |
– objekti morajo biti
projektirani potresno varno, za 8. stopnjo MCS potresne lestvice,
|
– možnost razlitja
nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo; |
– ojačitev prve
plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US RS,
87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotno Uredba o
graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96). |
32. člen |
(Varstvo pred
požarom) |
V okviru zaščite pred
požarom in z upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred
požarom – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 3/07) se
izvedejo naslednji ukrepi: |
– Ukrepi za varen
umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti
zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene
površine ob objektih. |
– Pri projektiranju
posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja
ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in
sicer glede na z maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med
načrtovanimi objekti v območju urejanja. |
– Prometne in delovne
površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru
manipulativnih in parkirnih površin. |
– Pri projektiranju
posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska
vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
|
– Zagotoviti vire
zadostne oskrbe z vodo za gašenje. |
– Pri projektiranju
posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali
pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in
učinkovito gašenje požara. |
– Pri projektiranju
posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali
pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi,
premoženje in okolje. |
Skladno s Pravilnikom
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti
(Uradni list RS, št. 28/05, 66/06, 132/06) je za objekte iz Priloge 1
pri pripravi PGD dokumentacije obvezno izdelati študijo požarne varnosti
in pridobiti požarno soglasje. |
V območju OPPN so vse
prometne površine (vozišča cest, tlakovane površine trgov in dovozne
poti) predvidene za intervencijo – zagotovljena je zadostna širina
intervencijskih poti – 3,5, 5,0, 5,5 m, zadostni zavijalni radii,
omogočen je dostop intervencijskih vozil neposredno do vseh objektov,
predviden je zadosten odmik objektov od sosednjih parcelnih meja (min.
5,0 m). |
Izvede se hidrantno
omrežje – nadzemni hidranti NH DN80 so medsebojno oddaljeni max. 150,0
m. |
7. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA
NAČRTA |
33. člen |
(Etapnost gradnje) |
Gradnja
infrastrukturnih ureditev ter gradnja objektov in zunanjih ureditev se
lahko izvaja posamezno (fazno) ali skupaj, predstavljati pa mora
posamezne zaključene celote. Faznost izgradnje objektov in zunanjih
ureditev je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne
opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je
dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto. |
34. člen |
(Obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
Pri projektiranju in
izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih
poglavjih tega odloka, zahteve podane v smernicah prostorskih
načrtovalcev ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k
temu OPPN -ju. |
8. VELIKOST DOPUSTNIH
ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
35. člen |
(Dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev) |
Na podlagi ustrezne
projektno-tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem,
komunalnem, elektroenergetskem opremljanju ter omrežju zvez, če to
pogojujejo primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična
investicijska vlaganja, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne
spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj
pridobljena soglasja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).
|
Odstopanja ne smejo
spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter
vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristijo oziroma
interesi. Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije
OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki
se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. |
III.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
36. člen |
(Prenehanje
veljavnosti občinskih prostorskih aktov) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka se razveljavi odlok o ureditvenem načrtu Staro mestno jedro
II – Krško (Uradni list RS, št. 63/93, 62/01 in 39/05) ter odlok o
ureditvenem načrtu ožjih ureditvenih območij III., IV., V. zgodovinskega
jedra mesta Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/86 in Uradni list
RS, št. 63/93 in 62/01) v tistih delih, kjer ureditve tega odloka
posegajo v njihovo območje. |
37. člen |
(Nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
občinskega podrobnega prostorskega načrta opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
38. člen |
(Vpogled v OPPN) |
Občinski podrobni
prostorski načrt je na vpogled pri pristojnem občinskem organu za
urejanje prostora v Občini Krško ter Krajevni skupnosti Krško. |
39. člen |
(Začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505-14/2008-O502 |
Krško, dne 5. oktobra
2009 |
|
Župan |
Občine Krško
|
Franc Bogovič l.r. |