Na
podlagi 1. prve alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO,
76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 -
ZIUOOPE), petega odstavka 100. člena
Statuta Občine Škofja Loka
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 – uradno prečiščeno
besedilo, 35/2016 in 26/2017) in prvega odstavka 104. člena Poslovnika
Občinskega sveta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 5/14 - uradno
prečiščeno besedilo, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2021) je
Občinski svet Občine Škofja Loka, na svoji 18. redni seji, dne 22. 4.
2021, potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Škofja Loka, ki
obsega: |
·
Statut Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 33/10 z dne
23.4.2010) |
·
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS,
št. 2/13 z dne 7.1.2013) |
·
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS,
št. 98/15 z dne 18.12.2015) |
·
Spremembe
Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
35/2016 z dne 15.7.2016) |
·
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 26/2017, z dne 26.5.2017) |
|
Številka: 020-0001/2008 |
Datum: 22. 4. 2021 |
|
|
Občina
Škofja Loka |
|
Tine Radinja, župan |
|
STATUT |
OBČINE ŠKOFJA LOKA |
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO (UPB-3) |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
Občina Škofja Loka (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Binkelj,
Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Bukovica,
Bukovščica, Crngrob, Dorfarje, Draga, Forme, Gabrk, Gabrovo, Gabrška
Gora, Godešič, Gorenja vas - Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Knape,
Kovski Vrh, Križna Gora, Lipica, Log nad Škofjo Loko, Moškrin, Na Logu,
Papirnica, Pevno, Podpulfrca, Pozirno, Praprotno, Pungert, Puštal,
Reteče, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Spodnja Luša, Staniše, Stara
Loka, Stirpnik, Strmica, Suha, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Duh, Sveti
Florijan nad Škofjo Loko, Sv. Lenart, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sv.
Tomaž, Ševlje, Škofja Loka, Trata, Trnje, Valterski Vrh, Vešter,
Vincarje, Virlog, Virmaše, Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša, Zminec. |
Sedež občine je v Škofji Loki, Mestni trg 15. |
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo po postopku, ki ga
določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
Na območju Občine Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne
skupnosti, kot ožji deli občine: |
·
Bukovica - Bukovščica, s sedežem v Bukovščici, Bukovščica 4; |
·
Godešič, s sedežem na Godešiču, Godešič 100; |
·
Kamnitnik, s sedežem v Škofji Loki, Mestni trg 15; |
·
Sv. Lenart - Luša, s sedežem v Škofji Loki, Mestni trg 15; |
·
Log, s sedežem v Gabrku, Gabrk 1; |
·
Reteče - Gorenja vas, s sedežem v Retečah, Reteče 33; |
·
Stara Loka - Podlubnik, s sedežem v Škofji Loki, Podlubnik 139;
|
·
Sv. Duh, s sedežem v Sv. Duhu, Sv. Duh 10; |
·
Škofja Loka Mesto, s sedežem v Škofji Loki, Mestni trg 15; |
·
Trata, s sedežem v Škofji Loki, Frankovo naselje 69; |
·
Zminec, s sedežem v Zmincu, Zminec 35. |
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine
so določeni s tem statutom. |
|
3. člen |
Občina v okviru ustave
in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki
zadevajo prebivalce občine, in izvršuje posamezne naloge iz državne
pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
|
Občani odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena po organih občine, ki
jih volijo na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter po drugih organih v skladu s
tem statutom. |
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno
– na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Občani kot posamezniki in njihove organizacije lahko sodelujejo pri
oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih
aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na
način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem
predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni. |
Skladno z zakonom se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
|
|
5. člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne
skupnosti, na način in po postopku, ki ju predpisuje zakon. |
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti ter lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje
skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
|
|
6. člen |
Občina ima svoj grb, zastavo, žig in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določijo z odlokom. |
Občina podeljuje občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim
odlokom. |
|
II. Naloge občine |
|
7. člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), opredeljene s tem statutom in zakoni, še posebno pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
·
sprejema statut, odloke in druge splošne akte občine, |
·
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
·
načrtuje prostorski in okoljski razvoj z integracijo prostorskih in
okoljskih vidikov v vse ostale lokalne zadeve javnega pomena ter
sprejema prostorske akte, |
·
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
·
določi organizacijo in način dela občine v vojni in v izrednih razmerah. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
·
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
·
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
·
gospodari s stavbnimi zemljišči in določa pogoje za njihovo uporabo, |
·
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
·
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
·
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
·
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
·
oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
·
pospešuje razvoj gospodarskih dejavnosti, obrti, turizma in kmetijstva,
|
·
sodeluje z gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog občine
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
·
z javnimi sredstvi v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih subjektov, |
·
pomaga pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni in
izrednih razmerah. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj
tako, da: |
·
sprejema in uresničuje stanovanjski program občine, |
·
spremlja ponudbo in povpraševanje na trgu najemnih stanovanj s ciljem
izboljšanja stanovanjske oskrbe, |
·
zagotavlja gradnjo oziroma pridobivanje neprofitnih stanovanj in jih
oddaja v najem, |
·
omogoča občanom najemanje stanovanjskih posojil. |
5. Ureja, upravlja in
skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
·
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
·
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
·
gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
·
ustanovi vzgojno-izobraževalni oziroma zdravstveni zavod in zagotavlja
pogoje za njegovo delovanje, |
·
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
·
sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
·
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
·
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
·
spremlja stanje na tem področju, |
·
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
·
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi ter drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
·
lahko podeljuje denarne pomoči socialno ogroženim občanom. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije na način, da: |
·
omogoča dostopnost kulturnih in športnih programov ter projektov,
|
·
spodbuja in zagotavlja pogoje za razvoj kulturnih in športnih dejavnosti
na profesionalnem in ljubiteljskem področju, |
·
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
·
skrbi za varstvo kulturne dediščine v okviru svoje pristojnosti,
|
·
usklajuje programe medobčinskega pomena, |
·
sodeluje z društvi in jih vključuje v aktivnosti občine, |
·
z materialnimi in finančnimi sredstvi spodbuja izvajanje teh dejavnosti
enakomerno na celotnem območju občine. |
9. Zagotavlja varstvo
okolja in učinkovito rabo energije tako, da: |
·
zagotavlja varstvo zraka, tal in vodnih virov, |
·
zagotavlja varstvo pred hrupom, |
·
zagotavlja zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti
varstva okolja, |
·
izvaja naloge, ki jih določa zakon, odloki, uredbe in drugi predpisi o
varstvu okolja in učinkoviti rabi energije, |
·
pospešuje zanesljivo, varno in učinkovito rabo energije v smeri
zniževanja izpustov toplogrednih plinov in zmanjševanja ostalih
škodljivih emisij ter uporabo obnovljivih virov energije, |
·
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo
energije, |
·
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja
in učinkovito rabo energije, |
·
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
·
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja in učinkovito rabo energije v
občini. |
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
·
občinske ceste, ulice in druge javne poti, |
·
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine, |
·
površine za pešce in kolesarje, |
·
objekte za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
·
spomenike in spominska obeležja na območju občine. |
11. Zagotavlja požarno
varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč tako, da
v skladu z merili in normativi: |
·
organizira reševalno pomoč v požarih, |
·
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
naravnih in drugih nesreč, |
·
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, |
·
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
·
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
·
sprejema programe varnosti, |
·
ureja promet v občini in zagotavlja varnost v cestnem
prometu na občinskih cestah, |
·
določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
·
organizira občinsko redarstvo, |
·
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
·
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naslednje naloge: |
·
organizira občinsko upravo, |
·
ugotavlja javno korist v primeru razlastitve za potrebe občine, |
·
določa namensko rabo prostora, |
·
evidentira občinsko nepremično in drugo premoženje, |
·
zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
·
organizira mrliško pregledno, pokopališko in pogrebno službo in |
·
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje
potrebe, določeno v področnih predpisih. |
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. Organi občine |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
Organi občine so: |
·
občinski svet, |
·
župan in |
·
nadzorni odbor. |
Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v
skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi
akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo
zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom, odloki in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe in organe ožjih delov občine. |
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s
katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje
organizacijske enote. |
Delo občinske uprave vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan. |
|
12. člen |
Če ni v zakonu, s tem
statutom ali poslovniki drugače določeno, organi občine, ki delajo na
sejah, veljavno sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
njihovih članov. Člani organa odločitve sprejemajo z večino opredeljenih
glasov navzočih članov. |
|
13. člen |
Delo organov občine je javno. |
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca Državnega zbora Republike
Slovenije dati pojasnila, ki jih poslanec potrebuje pri svojem delu v
volilni enoti. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine ter z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov. Uradno glasilo, v katerem se objavljajo
splošni akti občine, je Uradno glasilo slovenskih občin. |
Za objavo drugih pomembnejših odločitev organov občine, ki neposredno
zadevajo občane, se uporabljajo tudi oglasna deska občine, ki je na
sedežu občine, spletne strani občine in lokalna glasila. |
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine, oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe tajne narave
določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico do vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 28 članov. |
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta in
traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan najpozneje v 20 dneh
po izvolitvi članov sveta. Če je za izvolitev novega župana potreben
drugi krog volitev, župan skliče prvo sejo občinskega sveta najpozneje v
20 dneh po drugem krogu volitev. Če seje ne skliče v navedenem roku, jo
skliče predsednik občinske volilne komisije. Do potrditve mandata novemu
županu vodi sejo najstarejši član občinskega sveta. |
S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat
prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi
članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. |
Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom
tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ
javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je
občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega
zavoda, javnega podjetja ali sklada. |
|
14.a člen |
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in
delom določa zakon. |
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
15. člen |
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
Oblikovanje volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom
opredeli občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge akte občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki zadevajo koristi občine. |
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
·
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
·
sprejema prostorske akte in druge akte razvoja občine, |
·
na predlog župana sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem
področju občinske uprave, |
·
v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
·
odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
·
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
·
potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana ter
ugotavlja razloge za predčasno prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, |
·
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora
predčasno razreši člana nadzornega odbora, |
·
imenuje člane občinske volilne komisije, |
·
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
·
določi, kateri od članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
·
na predlog organa, pristojnega za izvajanje proračuna, sprejme letni
načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem
občine, |
·
določi vrednost premičnega premoženja, nad katero je treba posamično
premično premoženje uvrstiti v letni načrt razpolaganja, |
·
odloča o najemu posojila in dajanju poroštev, |
·
razpisuje referendume, |
·
ustanavlja, spreminja in ukinja ožje dele občine, |
·
s svojim aktom v skladu z zakonom določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, ter odloča o povračilih
stroškov, |
·
v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti izvaja svoje pristojnosti na
področju določanja plač direktorjev in drugih predstavnikov porabnikov
občinskega proračuna, |
·
določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
·
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
·
v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi javnega zavoda imenuje oziroma
daje soglasje k imenovanju direktorja oziroma ravnatelja javnega zavoda,
|
·
imenuje člane ustanovitelja v svet javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, |
·
imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
·
določi program in načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki
ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
·
sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
·
določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega
delovanja v vojni, |
·
odloča o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko
vpliva na potrditev mandatov, |
·
odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
17. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(črtan) |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. |
(črtan) |
|
18. člen |
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan
lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi eden od
preostalih podžupanov. Če tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno.
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta. Seja pa mora biti v 15 dneh po podani
pisni zahtevi za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v 7
dneh po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta,
ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen dnevni red. Zahteva za sklic seje občinskega sveta vsebuje
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oz. utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. |
|
19. člen |
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
Občinski svet dela in odloča na rednih in izrednih sejah. |
Seje občinskega sveta so javne. |
Občinski svet sklene, da se javnost izključi, če to zahtevajo razlogi,
določeni v 5. odstavku 13. člena tega statuta. |
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja,
pobude in predloge ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
sveta in se nanašajo na uresničevanje pristojnosti občine. |
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom,
članom občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O sklicu seje
občinskega sveta se obvesti javna občila in predsednika nadzornega
odbora. |
Predsednik nadzornega odbora, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter direktor občinske uprave, vodja organa skupne občinske uprave
in predstavnik občine v skupnem organu za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
21. člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje,
če je tako določeno z zakonom, statutom ali poslovnikom občinskega sveta
ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
Razloge za predčasno
prenehanje mandata članov občinskega sveta ter postopke v zvezi z s
predčasnim prenehanjem mandata članov občinskega sveta in postopke za
nadomestitev člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
23. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta. |
Občinski svet s splošnim aktom ustanovi eno ali več komisij in odborov
kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
24. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. Predsednika odbora ali komisije občinskega sveta izvolijo
člani odbora ali komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora
ali komisije. |
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
Število, sestavo, pristojnosti in organizacijo delovanja odborov in
komisij občinskega sveta določi občinski svet s poslovnikoma ali
posebnim sklepom. |
|
25. člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
26. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika in posameznega člana delovnega telesa občinskega
sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles
občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
27. člen |
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana
se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana je štiri leta. |
Mandatna doba župana se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov
sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta. |
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
·
mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po
prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe, |
·
mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz katerega
drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v
občinske svete. |
Župan opravlja funkcijo nepoklicno oziroma poklicno. O
svoji odločitvi je župan
dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
28. člen |
Župan predstavlja in zastopa občino. |
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima
pa pravice glasovati. |
Poleg tega župan: |
·
predlaga občinskemu svetu v sprejem statut občine, poslovnik občinskega
sveta, proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge
akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
·
izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
·
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega
sveta, |
·
sprejema interne akte, ki urejajo notranje delovanje občinske uprave, |
·
skrbi za objavo statuta, poslovnika, odlokov in drugih splošnih aktov
občine, |
·
predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, |
·
določi podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest
v občinski upravi, |
·
odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti direktorja
občinske uprave za te naloge, |
·
imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov
občinske uprave in skupaj z župani občin ustanoviteljic tudi
predstojnike organov skupne občinske uprave, |
·
ustanavlja začasne komisije za posamična področja iz svoje pristojnosti
in o ustanovitvi in sestavi seznani občinski svet na naslednji seji, |
·
odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na drugi stopnji, |
·
izmed članov občinskega sveta imenuje podžupane in jih razrešuje, |
·
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
·
v skladu s tem statutom opravlja naloge v krajevnih skupnostih, |
·
razpisuje volitve v svete krajevnih skupnosti, |
·
sklicuje zbore občanov, |
·
predlaga občinskemu svetu razpis referenduma, |
·
predlaga podelitev državnega odlikovanja, |
·
vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri
Ustavnem sodišču RS, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice
lokalne skupnosti, |
·
v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo nadzor, in |
·
opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut. |
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti. |
|
29. člen |
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. V tem
primeru mora župan sklicati prvo naslednjo sejo občinskega sveta
najpozneje v treh mesecih. |
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži na ustavno sodišče zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali če je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek na upravnem
sodišču. |
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
30. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite, reševanja in pomoči,
predvsem pa: |
·
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter za uresničevanje zaščitnih ukrepov in odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
·
skrbi za obveščanje prebivalcev ob nevarnostih in izvaja z zakonom
določene naloge s področja alarmiranja prebivalcev ob nevarnostih,
|
·
imenuje poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne
poveljnike in štabe civilne zaščite ter poverjenike za civilno zaščito, |
·
imenuje odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada, |
·
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
·
vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
·
določi organizacije, ki opravljajo določene operativne naloge zaščite,
reševanja in pomoči, ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
·
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
·
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
·
v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
·
predlaga pristojnemu organu razporeditev na delovno dolžnost občinskih
oziroma pokrajinskih delavcev, potrebnih za delo v vojni. |
|
31. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu, takoj ko se ta lahko sestane. |
|
32. člen |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega
podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje izmed članov občinskega sveta
župan. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz
pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
V primeru županove odsotnosti ali zadržanosti župana nadomešča tisti
podžupan, če ima občina več podžupanov, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši podžupan. Med nadomeščanjem opravlja podžupan
tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do nastopa mandata novoizvoljenega župana podžupan. Če ima občina več
podžupanov, pa tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan
razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal
funkcijo župana, oziroma če je župan razrešen, odloči občinski svet,
kateri od podžupanov bo opravljal to funkcijo. |
V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo
opravljali poklicno. |
|
33. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupani ne morejo
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
Med nadomeščanjem opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
34. člen |
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti in o tem obvesti občinski svet. |
|
35. člen |
Razloge za predčasno
prenehanje mandata župana in podžupana ter postopke v zvezi z njunim
predčasnim prenehanjem mandata in postopke za izvolitev novega župana
ureja zakon. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
36. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
·
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
·
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
·
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih
sredstev. |
|
37. člen |
Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Trajanje
mandata članov nadzornega odbora je vezano na mandat občinskega sveta,
ki ga je imenoval. |
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in zaželeno znanje iz finančno-računovodskega ali pravnega
področja. Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kandidate za člane
nadzornega odbora predlagajo politične stranke in liste, ki so zastopane
v občinskem svetu ter sveti krajevnih skupnosti. |
Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave,
javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
38. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora po imenovanju skliče župan, najpozneje v
roku 30 dni od imenovanja članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in
podpredsednika nadzornega odbora. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzoča
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Škofji Loki, Mestni trg
15. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor pri svojem poslovanju uporablja žig občine. |
|
39. člen |
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
program nadzora in predlog finančnega načrta. Z letnim programom nadzora
mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog
finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave
predloga občinskega proračuna. |
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v letnem programu nadzora. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v letni program nadzora, mora najprej dopolniti letni program
nadzora. O dopolnitvi letnega programa nadzora obvesti župana in
občinski svet. Enako velja za spremembo letnega programa nadzora.
|
Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim se
določi nadzorovana oseba, obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter
pooblastila člana oz. članov nadzornega odbora, ki bodo nadzor vodili.
Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega,
posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki
upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel
nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se
obvesti župana. |
Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega programa
nadzora in sprejme o tem poročilo. S poročilom o izvajanju letnega
programa nadzora seznani občinski svet in župana. S posameznimi poročili
o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko
vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so
dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se
mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila. |
|
40. člen |
Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na
podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb,
finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma
opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in
gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim
bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih
uporabnikov občinskega proračuna. |
|
41. člen |
Za vsa dejanja v okviru posameznega postopka nadzora nadzorni odbor, na
predlog predsednika nadzornega odbora, pooblasti najmanj dva ali več
članov nadzornega odbora, izmed katerih se določi vodja nadzora (v
nadaljnjem besedilu pooblaščeni člani nadzornega odbora). |
V postopku nadzora je odgovorna oseba nadzorovane osebe dolžna
nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Pooblaščeni člani nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico
zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve, ki jih potrebujejo za
izvedbo nadzora. Odgovorna oseba nadzorovane osebe je zahtevane podatke
dolžne dati. |
Po opravljenem pregledu pripravijo pooblaščeni člani nadzornega odbora
predlog poročila, v katerem so navedeni nadzorovana oseba, odgovorne
osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna
priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor
in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v 30 dneh od prejema
predloga poročila izdelati odzivno poročilo in ga posredovati nadzornemu
odboru. Nadzorni odbor mora v 30 dneh uskladiti končno poročilo z
navedbami v odzivnem poročilu. Končno poročilo pošlje nadzorni odbor
nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču. |
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, določene z zakonom. |
|
42. člen |
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti
pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče Republike Slovenije ter
občinski svet. |
Če nadzorni odbor ugotovi, da obstajajo razlogi za sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
43. člen |
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora ter v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
44. člen |
Član nadzornega odbora predlaga predsedniku nadzornega odbora svojo
izločitev iz posamezne zadeve, če so podane okoliščine, ki spravljajo v
dvom njegovo nepristranskost, oziroma so podane okoliščine navzkrižja
interesov. |
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne
zadeve, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti, oziroma če ugotovi, da so podane okoliščine navzkrižja
interesov. |
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
45. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah
obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Za obveščanje javnosti
o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora
oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Ob obveščanju javnosti mora
spoštovati pravice strank, vključenih v postopek nadzora. Ob hujših
kršitvah mora obvestiti pristojno ministrstvo, računsko sodišče in ob
sumu storitve prekrška ali kaznivega dejanja obvestiti tudi pristojen
organ pregona. |
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter
državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro
ime in integriteto posameznikov. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
|
46. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
|
47. člen |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. |
|
48. člen |
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo in organizacijo s poslovnikom, ki ga sprejme z
večino glasov svojih članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
49. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali
drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske
uprave. |
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določita s
splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo
občinski sveti občin. |
|
50. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem
postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
51. člen |
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske
uprave, ki lahko pooblasti druge uradne osebe občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
52. člen |
Župan izvaja nadzor nad doslednim izvajanjem predpisov na področju
upravnega postopka. |
Direktor občinske uprave je dolžan zagotoviti, da upravno poslovanje v
občinski upravi poteka v skladu s predpisi na področju upravnega
postopka. |
|
53. člen |
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
54. člen |
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v
občinski upravi iz odločanja ali opravljanja posameznih upravnih dejanj
v upravni zadevi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika organa občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je
pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah. |
O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana
pa občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
|
IV. Krajevne skupnosti |
|
55. člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. |
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti ali spremembo njenega
območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov
volivcev s tega območja po postopku in na način, ki ju določa ta statut
za ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom. Pred ustanovitvijo
krajevne skupnosti ali pred
spremembo njenega območja mora občinski svet ugotoviti interes
prebivalcev te krajevne skupnosti, pri čemer se ta interes nanaša na ime
in območje te krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na
referendumu, ki se razpiše za območje, na katerem naj bi se ustanovila
skupnost. |
|
56. člen |
Na območju Občine
Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti, ki obsegajo
območja naslednjih naselij oz. ulic: |
·
Bukovica - Bukovščica: Sv. Tomaž, Praprotno, Spodnja Luša od hišne
številke 1 do 13 in hišna številka 38, Stirpnik, Bukovica, Ševlje,
Knape, Pozirno, Bukovščica, Strmica; |
·
Godešič: Godešič; |
·
Kamnitnik: Cesta talcev – del s hišnimi številkami 4, 4 a, 6, 6 a, 10 in
12 ter hišne številke 41, 42, 43, 44 in 45, Demšarjeva cesta, Kamnitnik,
Kidričeva cesta – del do hišne številke 22 ter hišni številki 22 a in 23
a, Koširjeva cesta, Ljubljanska cesta – del do hišne številke 8,
Partizanska cesta, Potočnikova ulica, Sorška cesta, Stara cesta, Suška
cesta, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Kapucinski trg - del hišne
številke 4 in od 6 do 9, Pod Plevno; |
·
Sv. Lenart - Luša: Rovte v Selški dolini, Spodnja Luša – del od hišne
številke 14 dalje brez hišne številke 38, Sv. Lenart, Zgornja Luša; |
·
Log: Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Gabrk, Gabrška Gora, Kovski Vrh, Log
nad Škofjo Loko, Na Logu, Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah; |
·
Reteče - Gorenja vas: Gorenja vas - Reteče, Reteče; |
·
Stara Loka - Podlubnik: Binkelj, Crngrob, Križna Gora, Moškrin,
Papirnica, Pevno, Stara Loka, Cesta talcev – del brez hišnih številk 4,
4 a, 6, 6 a, 10 in 12 ter brez hišnih številk 41, 42, 43, 44 in 45,
Groharjevo naselje, Podlubnik, Trnje, Vešter, Virlog; |
·
Sv. Duh: Dorfarje, Forme, Grenc, Sv. Duh, Virmaše; |
·
Škofja Loka Mesto: Sv. Andrej, Sv. Ožbolt, Podpulfrca, Puštal, Sv.
Barbara, Blaževa ulica, Cankarjev trg, Grajska pot, Studenec, Fužinska,
Klobovsova ulica, Kopališka ulica, Mestni trg, Novi svet, Kapucinski trg
– del brez hišne številke 4 in od 6 do 9, Poljanska cesta, Spodnji trg,
Vincarje; |
·
Trata: Draga, Gosteče, Hosta, Lipica, Pungert, Trata, Suha,
Frankovo naselje, Hafnerjevo naselje, Kidričeva cesta – hišna številka
23 in del od hišne številke 24 dalje, Ljubljanska cesta – del od hišne
številke 9 dalje; |
·
Zminec: Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Gabrovo, Sv. Petra Hrib,
Sopotnica, Staniše, Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Zminec. |
|
57. člen |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
·
dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na
območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter
sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
·
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
delo s področja javnih služb, |
·
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
·
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in
vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem
sodelujejo, |
·
dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.), |
·
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
·
dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija),
pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
·
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
·
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
·
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
·
dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim,
določijo z odlokom, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino
vseh članov sveta. |
Občinski svet mora pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na posamezno
krajevno skupnost, obvezno pridobiti mnenje te krajevne skupnosti. Če
krajevna skupnost ne poda mnenja v 30 dneh, lahko občinski svet odloči
brez tega mnenja. |
|
58. člen |
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. V pravnem prometu
nastopa v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, določenih s tem
statutom in posebnim odlokom. |
Za administrativna opravila, pomoč predsednikom in svetom krajevnih
skupnosti skrbi delavec, ki je v sistemizaciji delovnih mest v občinski
upravi. |
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne
skupnosti. |
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja
župana, so nični. Predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega
proračuna, določi kateri pravni posli in do katerega zneska so ti pravni
posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega
soglasja župana. |
|
59. člen |
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo
krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način
izvolitve članov sveta krajevne skupnosti določa zakon. |
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Redne volitve v svete
krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski
svet Občine Škofja Loka. |
Sveti krajevnih skupnosti štejejo naslednje število članov: |
·
svet Krajevne skupnosti Bukovica - Bukovščica šteje 10 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Godešič šteje 7 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Kamnitnik šteje 11 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Sv. Lenart - Luša šteje 7 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Log šteje 7 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Reteče - Gorenja vas šteje 7 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik šteje 13 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Sv. Duh šteje 9 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Škofja Loka - Mesto šteje 15 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Trata šteje 15 članov; |
·
svet Krajevne skupnosti Zminec šteje 7 članov. |
Volilne enote za volitve članov svetov krajevnih skupnosti določi
občinski svet z odlokom. |
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta. |
Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami
občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon.
Določbe zakona, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega
sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata članu sveta
krajevne skupnosti. |
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nepoklicna. |
|
60. člen |
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta
krajevne skupnosti najpozneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta
krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot
polovici njegovih članov. |
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izmed
sebe izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti ter opravlja
druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Podpredsednik
sveta krajevne skupnosti nadomešča predsednika med njegovo odsotnostjo
in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
60.a člen |
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na
kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica
članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta krajevne
skupnosti. |
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
|
61. člen |
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom
in odlokom iz drugega odstavka 57. člena, naloge krajevne skupnosti.
Svet tudi: |
·
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
·
daje pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
·
sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s skupnim premoženjem krajevne skupnosti. |
Mnenja in stališča ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na
predloge splošnih aktov občine, mora predlagatelj v postopku priprave
predloga za obravnavo na občinskem svetu obravnavati in občinskemu svetu
o tem pisno poročati. |
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje
zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
|
62. člen |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
63. člen |
Krajevna skupnost mora
s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s
premoženjem skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s
stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, določbe zakona, ki
ureja javne finance, ki ureja financiranje neposrednih uporabnikov
občinskega proračuna in tega statuta. Če krajevna skupnost preneha
obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene
pravice in obveznosti na občino. |
|
63.a člen |
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih
uporabnikov občinskega proračuna. |
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev
krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij
ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi občina, z njimi pa
upravlja krajevna skupnost. |
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
63.b člen |
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih
načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu
svetu predlagajo njihovi sveti. |
Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na
predlog župana občinski svet. |
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren
predsednik sveta krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti imajo pri Upravi
Republike Slovenije za javna plačila (UJP) odprte svoje podračune |
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine. |
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni
odbor. |
|
64. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora, četrtine
članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti
razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
·
če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
·
če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
·
če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če
se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna,
uporabljajo nenamensko. |
Preden občinski svet izda sklep o razpustitvi sveta krajevne skupnosti,
mora opozoriti krajevno skupnost na njeno nezakonito ravnanje ter ji
predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če
krajevna skupnost ravna v skladu z opozorilom, občinski svet postopek o
razpustitvi sveta krajevne skupnosti s sklepom ustavi. |
Občinski svet razpusti svet krajevne skupnosti, če ugotovi, da razlogi
niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi ter
da je predčasna razpustitev sveta krajevne skupnosti v danem primeru
primeren in nujen ukrep za zagotovitev samouprave te krajevne skupnosti. |
|
65. člen |
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom in zakonom. |
|
V. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
|
66. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
1. Zbor občanov |
|
67. člen |
Občani na zboru občanov: |
·
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
·
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
·
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
·
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij in imen ulic, |
·
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
·
dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja, |
·
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine,
ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan primerno in v
primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
68. člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti ali za posamezno naselje. |
Zbor občanov lahko skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini. Župan mora sklicati zbor občanov v krajevni
skupnosti ali naselju na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej
skupnosti ali naselju. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek vsakega volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter podpis volivca. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo dovolj volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči
pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najpozneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene
zahteve. |
|
69. člen |
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora občanov je
treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
70. člen |
Zbor občanov vodi župan, od njega pooblaščeni podžupan ali pooblaščeni
delavec občinske uprave. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z
območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve, in vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
71. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(črtan) |
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana
občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
72. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najpozneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(črtan) |
Najpozneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski
svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
73. člen |
Če je sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet, ki je splošni
akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega
mandata. |
|
74. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj sto volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s 1. odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8
dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da
pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
75. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem ali podpisovanjem na seznamu. |
O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem oziroma obrazec seznama, ki vsebujeta
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom dovolj volivcev. |
|
76. člen |
Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s 4.
odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se izvede najprej 30 in najpozneje 45 dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o
katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se
bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma
»PROTI«, dan razpisa, dan glasovanja in referendumsko območje. |
Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis
referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem
odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne
vložitve zahteve in najpozneje do izteka roka za razpis referenduma.
|
Akt o razpisu referenduma se objavi tako, kot je s tem statutom določeno
za objavo splošnih aktov občine. |
|
77. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
78. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu in ga objavi tako, kot je v statutu občine
določeno za objavo splošnih aktov občine. |
|
78.a člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona,
ki ureja lokalni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
79. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Ljudska iniciativa |
|
80. člen |
Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najpozneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
VI. Občinske javne službe |
|
81. člen |
Občina zagotavlja opravljanje obveznih javnih služb, ki jih sama določi,
in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
·
neposredno v okviru občinske uprave, |
·
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
·
z dajanjem koncesij. |
·
črtano |
Zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega izvajanja javnih služb lahko
občina skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali javno
podjetje. |
|
82. člen |
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o
ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega podjetja iz 3.
odstavka prejšnjega člena tega statuta ter za usklajevanje odločitev
občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih
občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. |
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
83. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina na podlagi zakona javne službe naslednje
dejavnosti: |
·
vzgojo in izobraževanje, |
·
zdravstvo in lekarništvo, |
·
socialno varstvo, |
·
kulturo, |
·
šport. |
|
84. člen |
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
·
oskrbo s pitno vodo, |
·
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
·
zbiranje komunalnih odpadkov, |
·
prevoz komunalnih odpadkov, |
·
obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, |
·
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
·
upravljanje distribucijskega omrežja zemeljskega plina, |
·
urejanje in čiščenje javnih površin, |
·
vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih občinskih javnih površin, |
·
gasilstvo, |
·
upravljanje pokopališč in pogrebna dejavnost, |
·
pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali v zavetišču in |
·
izvajanje dejavnosti na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
85. člen |
Občina lahko z odlokom
določi kot javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali pogoj za izvrševanje
gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
VII. Premoženje in financiranje občine |
|
86. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki
postane del premoženja občine. |
Nepremično in premično premoženje se lahko pridobita brezplačno, razen
če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo
povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino
glede na koristi brezplačne pridobitve. Neodplačna pridobitev finančnega
premoženja občine je dovoljena v skladu z določili predpisov na področju
javnih financ. |
Za prodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine se
smiselno uporabljajo prepisi, ki veljajo za prodajo in zamenjavo
državnega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno. Za prodajo ali
zamenjavo finančnega premoženja občine se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja javne finance. |
Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in
razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine. |
Župan sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim
premoženjem občine v rokih, določenih za pripravo in spremembo proračuna
za določeno časovno obdobje. |
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega premoženja. |
O pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja odloča občinski svet, če
ni z zakonom drugače določeno. |
|
87. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
88. člen |
Financiranje občine,
sestava proračuna in finančnega načrta, priprava proračuna in finančnega
načrta, sprejemanje proračuna, izvrševanje proračuna, upravljanje in
razpolaganje z občinskim premoženjem, zadolževanje, upravljanje z
dolgovi, poroštva države in občine ter zadolževanje javnega sektorja,
računovodstvo, zaključni račun proračuna in proračunski nadzor so
urejeni z določbami zakona, ki ureja področje javnih financ, zakona o
izvrševanju proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, uredbe
oziroma akta o prodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v
lasti Republike Slovenije, zakona na področju financiranja občin ter z
drugimi zakoni in akti. |
|
89. člen |
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine
so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet v skladu z
zakonom. Postopek sprejemanja proračuna občinski svet natančneje uredi s
poslovnikom. |
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev 1. januarja leta, za katerega se sprejema. |
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
Župan predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v
30 dneh po njegovem sprejetju. |
|
90. člen |
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
|
V splošnem in posebnem delu proračuna in v načrtu razvojnih programov se
prikažejo: ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo in tekoče
leto ter načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet
sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za
prihodnje leto. |
|
91. člen |
Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. Za finance
pristojen organ občinske uprave mora redno spremljati izvrševanje
proračuna in o tem, če je treba, obveščati župana. |
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, ki so določena s
predpisi, ki urejajo področje javnih financ in ki so določena s
splošnimi akti občine, sprejetimi na podlagi takih predpisov.
|
Župan je odgovoren za vzpostavitev notranjega nadzora javnih financ, kot
to določa zakon, ki ureja področje javnih financ. |
Župan je v skladu z zakonom pristojen za prevzemanje obveznosti,
verifikacijo obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih
sredstev občine in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov
za izterjavo v korist proračunskih sredstev. Župan lahko s pooblastilom
prenese posamezna upravičenja na podžupana ali posamezne javne
uslužbence občinske uprave. |
Župan poroča občinskemu svetu v tretjem četrtletju koledarskega leta o
izvrševanju tekočega proračuna. |
|
92. člen |
Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. |
V odloku o proračunu se določijo obseg zadolževanja in vseh predvidenih
poroštev občine, posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna
ter drugi elementi, ki jih določa zakon, ki ureja področje javnega
financiranja. |
Pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
zagotavljanje proračunskega ravnovesja in drugih ukrepov, določenih z
zakonom, so pristojni organi dolžni ravnati v skladu s predpisi, ki
urejajo javne finance. |
Rebalans proračuna predlaga župan pod pogoji in na način, kot določajo
predpisi na področju javnega financiranja. |
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
93. člen |
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša,
se financirane nalog občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot preteklo leto. |
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan ter o tem obvesti
občinski svet in nadzorni organ. Odločitev o začasnem financiranju se
objavi v uradnem glasilu občine. |
Začasno financiranje se izvaja za obdobje, na način in pod pogoji, ki
jih določajo predpisi na področju javnih financ. |
|
94. člen |
Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij občine, za
izvrševanje njenih nalog in za druge namene, ki so opredeljeni z ustavo,
zakoni ali splošnimi akti občine, ter v višini, ki je nujna za delovanje
in izvajanje njenih nalog in programov. |
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, ki jih določa zakon ali odlok o proračunu občine. |
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega
nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v
proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih
pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom
ali prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
|
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost
proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg
sredstev za njegovo delo. Če se proračunski uporabnik med letom ukine in
njegovih nalog ne prevzame drug proračunski uporabnik, se neporabljena
sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo. |
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu
svetu. |
|
95. člen |
V proračunu se
zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo in proračunsko rezervacijo
na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
96. člen |
Zaključni račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani
predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in
drugi izdatki občine za preteklo leto. |
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga v skladu s predpisanimi roki
predloži občinskemu svetu v sprejem, občinski svet pa zaključni račun
obravnava in sprejme na eni od prihodnjih sej, skladno s sprejetim
letnim programom dela občinskega sveta. |
Župan o sprejetem zaključnem računu obvesti ministrstvo, pristojno za
finance, v 30 dneh po njegovem sprejemu. |
|
97. člen |
Občina se lahko zadolži in izdaja poroštva v skladu s pogoji, določenimi
v zakonu in statutu. |
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in
javna podjetja se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z
zakonom, ki ureja financiranje občin, to dovoljeno, in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. |
Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoči vpliv na upravljanje, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva pod pogoji, ki jih določi
občinski svet. Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev se določi z
odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun. |
|
98. člen |
Naloge finančnega poslovanja občine izvršuje finančna služba občine.
|
Nadzor nad finančnim poslovanjem izvaja župan, nadzorni odbor in
občinski svet, vsak v okviru svojih pristojnosti. |
Nadzor nad finančnim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna, kjer
je Občina Škofja Loka ustanovitelj oz. soustanovitelj ter lastnik oz.
solastnik, opravljajo župan, pristojni oddelek občinske uprave in
nadzorni odbor občine. |
|
99. člen |
Nabavo blaga, naročilo
storitev in oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. Splošni in posamični akti občine |
|
1. Splošni akti občine |
|
100. člen |
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
pravilniki, odredbe in navodila. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge akte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov, potrjuje uradna
prečiščena besedila aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
in statutom občine. |
|
101. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga po postopku, ki velja za sprejem odloka,
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
|
102. člen |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredijo
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
103. člen |
Z odlokom občina na splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
104. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
105. člen |
Z odredbo občina uredi
določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v
takih razmerah. |
106. člen |
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
107. člen |
Statut, odloki in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v
uradnem glasilu občine in začnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi občinski svet. |
Proračun, zaključni račun proračuna in prostorski akti se objavijo na
spletni strani občine, v uradnem glasilu pa se objavi le odlok o
proračunu, akt o zaključnem računu proračuna oziroma odlok o prostorskem
aktu. |
Odredbe za objavo popravkov splošnih aktov in drugih aktov, ki se
objavljajo v uradnem glasilu, daje župan |
Interni akti občine, ki urejajo notranje delovanje občinske uprave, se
objavijo na intranetu občine. |
|
2. Posamični akti občine |
|
108. člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti na način in pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. Varstvo občine v razmerju do države in širših lokalnih skupnosti |
|
109. člen |
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine. |
|
110. člen |
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi v nasprotju z zakonom ureja razmerja,
ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko ravna, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
111. člen |
Občina lahko v upravnem
sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni
organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko občina sproži tudi
zoper nosilce javnih pooblastil v primerih in pod pogoji, ki jih določa
zakon. |
|
112. člen |
Občina ima v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih
posameznikov in organizacij, pred državnimi organi položaj stranke, če
so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z
ustavo in zakoni. |
Občina ima pravico biti obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem
pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. |
|
113. člen |
Državni zbor mora pred
sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo
koristi občine, pridobiti njeno mnenje. |
|
X. Prehodne in končne določbe |
|
114. člen |
Organi občine so dolžni odloke in druge splošne akte uskladiti z
določbami tega statuta v 9 mesecih. |
Peti odstavek 59. člena tega statuta se v delu, ki se nanaša na
nezdružljivost funkcije člana sveta krajevne
skupnosti s funkcijo
javnega uslužbenca v občinski upravi, in drugi odstavek 17. člena tega
statuta se v delu, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije člana
občinskega sveta z delom v službi krajevne skupnosti, začneta
uporabljati na način in pod pogoji, določenimi v Zakonu o spremembah in
dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 60/07). |
|
115. člen |
Z dnem uveljavitve tega
statuta prenehajo veljati Statut Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št.
37/95, 47/98) in na njegovi podlagi sprejeti statutarni sklepi. Slednji
se uporabljajo do izdaje predpisov, izdanih na podlagi tega statuta, če
niso z njim v nasprotju. |
|
116. člen |
Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Številka:
020-0001/2008 |
V Škofji Loki, dne
8.4.2010 |
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št.
2/13) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi: |
|
Prehodna in končna določba |
|
47. člen |
Občinska uprava je
dolžna odloke iz Statuta pripraviti v 9 (devetih) mesecih od začetka
veljavnosti teh sprememb in dopolnitev. |
|
48. člen |
Te spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati 15. (petnajsti) dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Številka: 020-0001/2008 |
Datum: 20. decembra
2012 |
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št.
98/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
Prehodne in končne določbe |
|
26. člen |
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Določba 4. člena se prične uporabljati od 01.01.2016. |
|
27. člen |
Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta prenehajo veljati: |
·
Statut Krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto, Uradni list RS, št. 51/97, |
·
Statut Krajevne skupnosti Kamnitnik, Uradni list RS, št. 51/97, |
·
Statut Krajevne skupnosti Godešič, Uradni list RS, št. 51/97,
|
·
Statut Krajevne skupnosti Log, Uradni list RS, št. 51/97, |
·
Statut Krajevne skupnosti Lenart nad Lušo, Uradni list RS, št. 51/97,
|
·
Statut Krajevne skupnosti Zminec, Uradni list RS, št. 51/97, |
·
Statut Krajevne skupnosti Stara Loka-Podlubnik, Uradni list RS, št.
51/97, |
·
Statut Krajevne skupnosti Reteče-Gorenja vas, Uradni list RS, št. 51/97, |
·
Statut Krajevne skupnosti Bukovica-Bukovščica, Uradni list RS, št.
64/97, |
·
Statut Krajevne skupnosti Sv. Duh, Uradni list RS, št. 63/98, 72/98 in |
·
Statut Krajevne skupnosti Trata, Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/96 in
25/96. |
Do uveljavitve odloka iz četrtega odstavka spremenjenega 59. člena, se
za vsako krajevno skupnost smiselno uporabljajo določbe statutov iz
prejšnjega odstavka, ki določajo število članov sveta krajevnih
skupnosti, volilne enote in število članov, ki se volijo v posamezni
volilni enoti. |
|
28. člen |
Določba tretjega odstavka spremenjenega 59. člena, ki določa število
članov svetov krajevnih skupnosti, se začne uporabljati ob prvih
naslednjih rednih volitvah članov v svete krajevnih skupnosti. |
|
Številka: 020-0001/2008 |
Datum: 10. decembra
2015 |
|
Spremembe Statuta
Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenksih občin št. 35/2016) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
Prehodna in končna določba |
|
3. člen |
Te spremembe statuta
začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
V Škofji Loki, dne
30.06.2016 |
Številka: 020-0001/2008 |
|
Spremembe in dopolnitve
Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenksih občin št. 26/2017)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
Prehodna in končna določba |
|
6. člen |
Te spremembe statuta
začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
V Škofji Loki, dne 18.
maja 2017 |
Številka: 020-0001/2008 |