Na
podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO,
76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 114. člena
Statuta Občine Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 23.
redni seji dne 23. 5. 2018 sprejel |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Kranjska Gora |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina poslovnika) |
|
Poslovnik Občinskega sveta Občine Kranjska Gora (v nadaljnjem besedilu
poslovnik) ureja organizacijo in način dela občinskega sveta Občine
Kranjska Gora (v nadaljnjem besedilu občinski svet) ter delovnih teles
občinskega sveta Občine Kranjska Gora (v nadaljnjem besedilu delovna
telesa občinskega sveta) in način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov občinskega svetater delovnih teles občinskega sveta ter druga
vprašanja pomembna za delo sveta. |
|
2. člen |
|
(izrazi) |
|
V
poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v obliki moškega spola, so
uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
3. člen |
|
(smiselna uporaba določb) |
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. |
|
4. člen |
|
(javnost dela) |
|
Delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
|
(vrste sej občinskega sveta) |
|
Občinski svet dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah. |
Občinski svet se lahko sestaja tudi na slavnostnih in žalnih sejah. |
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat letno. |
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob prazniku občine in drugih svečanih
priložnostih. Za slavnostno sejo se ne uporabljajo določbe tega
poslovnika, razen če je to posebej določeno. |
Žalne seje se sklicujejo ob smrti za občino pomembnih javnih osebnosti. |
|
6. člen |
|
(predstavljanje občinskega sveta) |
|
Občinski svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa
predsednik delovnega telesa. |
|
7. člen |
|
(žig občinskega sveta) |
|
Občinski svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali
odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI
SVET”. |
Občinski svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in
aktih o drugih odločitvah, ki jih sprejme občinski svet ter na dopisih. |
Žig
občinskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
občinskega sveta. |
Žig
občinskega sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske
uprave. |
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
8. člen |
|
(sklic prve – konstitutivne seje) |
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče župan praviloma20 dni po izvolitvi
članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev
župana. |
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
9. člen |
|
(dnevni red prve – konstitutivne seje) |
|
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov |
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in
volitev župana |
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov občinskega
sveta |
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za
župana |
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O
dnevnem redu konstitutivne seje občinski svet ne razpravlja in ne
odloča. |
|
10. člen |
|
(imenovanje komisije za potrditev
mandatov) |
|
Prvo
sejo sveta novoizvoljenega občinskega svetavodi najstarejši član sveta
oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi
svet. |
Na
prvi seji občinski svet izmed navzočih članov najprej imenuje
predsednika in dva člana komisije za pregled prispelih pritožb in
pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane komisije lahko
predlaga vsak član občinskega sveta. Občinski svet glasuje o predlogih
po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani člani
komisije. O preostalih predlogih občinski svet ne odloča. |
Komisija za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda ugotovi, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane
občinskega sveta in predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov
kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov občinskega sveta. |
Če
je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga občinskemu svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
11. člen |
|
(potrditev mandatov članov občinskega
sveta in mandata župana) |
|
Mandate članov občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog komisije
za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov
članov sveta potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o
izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
Občinski svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
Član
občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
Občinski svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila komisije za pregled prispelih
pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta posebej
odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, oziroma
predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil
hkrati izvoljen tudi za člana občinskega sveta, pa je zoper njegov
mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati.
Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil
izvoljen tudi za člana občinskega sveta. |
|
12. člen |
|
(začetek mandata članov občinskega sveta
in župana) |
|
Ko
se občinski svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani
sveta, mandat dotedanjim članom občinskega sveta pa preneha. |
V
kolikor občinski svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz
četrtega odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat,
mandat dotedanjemu županu pa preneha. |
S
prenehanjem mandata članov občinskega sveta, preneha članstvo v
nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih
občinskega sveta. |
|
13. člen |
|
(imenovanje komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
Ko
je občinski svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno
delovno telo. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV
OBČINSKEGA SVETA |
|
14. člen |
|
(pravice in dolžnosti članov občinskega
sveta) |
|
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani
občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in
imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
Član
občinskega sveta ima pravico: |
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov oziroma materialnih
predpisov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana; |
– predlagati občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove
pristojnosti; |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član
občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
Član
občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
15. člen |
|
(odgovornost članov občinskega sveta) |
|
Član
občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja,
izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član
občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko
in kazensko odgovoren. |
|
16. člen |
|
(svetniške skupine) |
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu občinskega sveta. |
|
17. člen |
|
(pridobivanje potrebnih podatkov in
pojasnil za delo) |
|
Član
občinskega sveta ima pravico zahtevati na seji občinskega sveta od
župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in
pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov občinskega sveta na seji občinskega sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki
najkasneje v 30 dneh. |
Član
občinskega sveta ima pravico na seji občinskega sveta županu ali
direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo
za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz
njegove pristojnosti. |
|
18. člen |
|
(postavljanje vprašanj in pobud) |
|
Na
vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena posebna točka
dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
Vsak
član občinskega sveta ima pravico postaviti vprašanja in dati pobude v
pisni obliki ali ustno na seji sveta. |
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno postavljeno vprašanje mora predsedujoči posredovati tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to
opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
|
19. člen |
|
(odgovori na vprašanja in pobude) |
|
Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji redni seji. |
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno pa morata
odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega
sveta s sklicem, najkasneje pa na naslednjiredni seji. |
|
20. člen |
|
(razprava o odgovoru) |
|
Če
član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi
razprava, o čemer odloči občinski svet z glasovanjem. |
Če
občinski svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje seje. |
|
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in
udeležba na seji |
|
21. člen |
|
(sklicevanje sej) |
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Seje
občinskega sveta sklicuje župan. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu s programom dela
občinskega sveta, na podlagi sklepa občinskega sveta in drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo
okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan lahko skliče redno sejo občinskega sveta, preden je končana
predhodno sklicana seja, občinski svet pa nove redne seje ne more
začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
22. člen |
|
(udeležba na seji oziroma opravičilo) |
|
Član
občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in
njegovih delovnih teles, katerih član je. |
Če
ne more priti na sejo občinskega sveta ali njegovega delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana ali
direktorja občinske uprave oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana ali direktorja občinske uprave oziroma predsednika
delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče. |
Članu občinskega sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta,
ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije oziroma sejnina. |
Če
se član delovnega telesa občinskega sveta iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik
delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
23. člen |
|
(vabilo za redno sejo) |
|
Vabilo za redno sejo občinskega sveta skupaj s predlogom dnevnega reda
se pošlje članom občinskega sveta najkasneje deset dni pred dnem,
določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo
podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
Predlagatelj mora h gradivu pripraviti utemeljitev, s katero mora na
ustrezen način: |
– utemeljiti pravno podlago, |
– opisati problematiko in razloge, ki narekujejo obravnavo zadeve, |
– nakazati možne rešitve in njihove posledice ter spremembe, ki jih bo
predlagana rešitev povzročila, |
– opozoriti na posledice, ki bi nastale, če se predlagana rešitev ne
sprejme, |
– opozoriti na finančne in druge posledice variantnih rešitev, |
– pripraviti predloge besedila sklepov. |
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu
(podžupanom), predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske
uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti ter predstavnikom
medijev. |
Vabila s priloženim gradivom se lahko pošlje po elektronski pošti, lahko
pa tudi v pisni obliki z redno pošto, če tako s pisno izjavo naroči
prejemnik. |
|
24. člen |
|
(izredna seja) |
|
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o
nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega
telesa občinskega sveta ali na zahtevo najmanj četrtine članov
občinskega sveta ali na lastno pobudo. |
V
predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. |
Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve
pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim
ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je
sklic zahteval. |
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno
članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v
skladu z določbami tega poslovnika in se objavi na spletni strani
občine. |
Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
občinskega sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko
dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži
svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
25. člen |
|
(dopisna seja) |
|
Dopisna seja občinskega sveta se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic
redne seje občinskega sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o
proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v
skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o
zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se
opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter
z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
občinskega sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot
polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani občinskega
sveta, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je bil predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za
sklep glasovala večina članov občinskega sveta, ki so do roka oddali
svoj glas. |
O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na naslednjo redno sejo sveta. |
|
26. člen |
|
(poročevalci na seji) |
|
Na
seje občinskega sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega
reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red
seje potrebna. |
Poročevalci imajo nalogo odgovarjati na vprašanja župana in članov
občinskega sveta. |
|
27. člen |
|
(dnevni red seje) |
|
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje občinskega sveta. Posamezne točke dnevnega
reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
V
predlog dnevnega reda seje občinskega sveta se lahko uvrstijo le točke,
za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če ni končan postopek o aktu z enako
ali podobno vsebino. |
Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Občinski svet ne more odločiti, da se v dnevni red uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če
gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko
delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če
občinski svet odloči drugače. |
|
28. člen |
|
(vodenje seje) |
|
Sejo
občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani občinskega sveta, ker župan ni
opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član
občinskega sveta, ki ga pooblastijo člani občinskega sveta, ki so sklic
seje zahtevali. |
|
29. člen |
|
(javnost seje) |
|
Seje
občinskega sveta so javne. |
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega
obveščanja in možnostjo navzočnosti občanov na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na
krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem poteka
seja občinskega sveta, primeren prostor, da lahko spremlja delo
občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti
vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. |
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet. |
Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa lahko zahteva njegovo odstranitev iz
prostora. |
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja
zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije
javnega značaja. |
Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko
dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko
poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
30. člen |
|
(ugotavljanje sklepčnosti seje) |
|
Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov
občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Predsedujoči
obvesti občinski svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
31. člen |
|
(snemanje sej) |
|
Seje
občinskega sveta se zvočno snemajo. Zvočni zapis služi kot pomoč pri
pisanju zapisnika. Predsedujoči na začetku seje pove, da se seja snema. |
Z
namenom zagotavljanja javnosti dela organa in obveščanja občanov lahko
seje občinskega sveta snema tudi lokalna televizija ATM Kranjska Gora
pod pogojem, da vsi navzoči privolijo v snemanje seje. V tem primeru se
izvaja direktni prenos seje na lokalni televiziji ATM Kranjska Gora.
Posnetek seje ATM Kranjska Gora po predvajanju izroči občini. O prenosu
sej se sklene posebna pogodba z izvajalcem prenosa, v kateri se določijo
medsebojne pravice in obveznosti. |
Odločitev glede snemanja in predvajanja seje na lokalni televiziji ATM
Kranjska Gora sprejme občinski svet, ki mora v primeru sprejema sklepa o
snemanju in predvajanju sej na lokalni televiziji ATM Kranjska Gora, v
proračunu občine za to zagotoviti tudi potrebna finančna sredstva. |
|
32. člen |
|
(določitev dnevnega reda) |
|
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
Mandatne zadeve se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev
zapisnika«. |
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda. |
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda občinski svet razpravlja in
glasuje. |
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
33. člen |
|
(vrstni red obravnave točk dnevnega
reda) |
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
Med
sejo lahko predsedujoči predlaga spremembo vrstnega reda obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine,
zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko
dnevnega reda, na kateri je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave
je potrebno obrazložiti. |
|
34. člen |
|
(razprava) |
|
Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar občinski svet tako
sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če
ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan
oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi
besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
Po
tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet
minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko
je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša,
ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
|
35. člen |
|
(vsebina in čas razprave) |
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če
se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez
razprave. |
|
36. člen |
|
(kršitev poslovnika) |
|
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem vprašanju
brez razprave. |
Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
|
37. člen |
|
(prekinitev dela občinskega sveta) |
|
Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta tudi, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več
sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene občinski svet. Če je delo občinskega sveta
prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnost pa ni niti v
nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
38. člen |
|
(odmor) |
|
Seje
občinskega sveta se praviloma sklicujejo ob sedemnajsti uri in morajo
biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi desetminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega
dela. |
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če
kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
39. člen |
|
(preložitev razprave in odločanja) |
|
Če
občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če
ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko občinski svet odloči, če časovno ni uspel
obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
Ko
so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
40. člen |
|
(red na seji) |
|
Za
red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
41. člen |
|
(ukrepi za kršitev reda na seji) |
|
Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
42. člen |
|
(pojasnilo ukrepov za kršitve na seji) |
|
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši
red na seji. |
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega
sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na
seji, tako da onemogoča delo sveta. |
Član
občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
43. člen |
|
(odstranitev drugih udeležencev s seje) |
|
Predsedujoči lahko tudi odredi, da se odstrani s seje vsak drug
udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča
nemoten potek seje. |
Če
je red hudo kršen, predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
44. člen |
|
(prekinitev seje zaradi zagotovitve
reda) |
|
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
45. člen |
|
(veljavnost odločanja) |
|
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov
sveta. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
sejni sobi. |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
občinskega sveta. |
|
46. člen |
|
(javno in tajno glasovanje) |
|
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S
tajnim glasovanjem lahko občinski svet odloča, če tako sklene pred
odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
|
47. člen |
|
(način glasovanja) |
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
H
glasovanju pozove predsedujoči člane občinskega sveta tako, da jim
najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon, statut ali ta poslovnik. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
|
(javno glasovanje s kartoni) |
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom kartonov v roki, s katero glasujejo.
Pri vprašanju, »kdo je za«, člani občinskega sveta, ki se opredelijo
»ZA«, uporabijo zelen karton. Na vprašanje »kdo je proti«, člani
občinskega sveta, ki se opredelijo »PROTI« dvignejo rdeči karton. |
|
49. člen |
|
(poimensko glasovanje) |
|
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če občinski svet tako odloči
na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. |
Član
glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju
se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je
glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del
zapisnika seje. |
|
50. člen |
|
(tajno glasovanje) |
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem zagotovi
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom, ki ga uporablja občinski
svet. |
Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi,
kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen
za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na levi strani, »PROTI« pa na desni strani. Glasuje se tako, da
se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
Ko
član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
51. člen |
|
(ugotavljanje izida glasovanja) |
|
Ko
je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
O
ugotavljanju izida glasovanja se sestavi poročilo o izidu glasovanja, ki
vsebuje naslednje podatke o: |
– datumu in številki seje sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavi komisije s podpisi njenih članov, |
– število razdeljenih glasovnic, |
– število oddanih glasovnic, |
– število neveljavnih glasovnic, |
– število veljavnih glasovnic, |
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju
o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih, pa kateri kandidat
je imenovan. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
52. člen |
|
(ponovitev glasovanja) |
|
Če
član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O
ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave na predlog
člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na
predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ
dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje občinskega sveta |
|
53. člen |
|
(vsebina zapisnika) |
|
O
vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in o razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega ter o stališču statutarno pravne
komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba priložiti
original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na
seji. |
Za
zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave, ki lahko
za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
|
54. člen |
|
(potrditev zapisnika) |
|
Na
vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki
prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član
občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb in dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet po
predhodnem predvajanju zvočnega zapisa. |
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami, če se to ugotovi po preverjanju zvočnega zapisa. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec občinske
uprave, ki je vodil zapisnik. |
Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletni strani občine in na krajevno
običajen način. |
Zapisnik seje občinskega sveta, ki je bila zaprta za javnost oziroma
tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne
prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane občinskega
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
O
seji občinskega sveta, ki je bila zaprta za javnost, se vodi poseben
zapisnik. |
|
55. člen |
|
(hramba zvočnega zapisa in
televizijskega posnetka) |
|
Zvočni posnetek seje in v primeru televizijskega snemanja tudi
televizijski posnetek seje občinskega sveta se hrani skupaj z zapisnikom
in drugim gradivom s seje še eno leto po koncu mandata članov občinskega
sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila zvočno in
televizijsko snemana. |
Član
občinskega sveta ima na podlagi priglasitve pravice poslušati posnetek
seje občinskega sveta. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave. |
Član
občinskega sveta lahko pisno zahteva, da se del posnetka dobesedno
prepiše v zapisnik. Zahteva, v kateri navede del seje, za katerega
zahteva prepis, mora vsebovati tudi razlog in utemeljitev za to svojo
zahtevo. |
|
56. člen |
|
(ravnanje z gradivom) |
|
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določa zakon. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki
sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se
hranijo v arhivu občinske uprave, v skladu z zakonom oziroma predpisom,
ki ureje arhiviranje. |
|
57. člen |
|
(vpogled v gradivo) |
|
Član
občinskega sveta ima pravico vpogleda v spise in gradivo, ki se hrani v
arhivu ali je v občinski upravi, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave občine, na
podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba
oziroma sklep o zavrnitvi, se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična
opravila za občinski svet |
|
58. člen |
|
(Strokovna in administrativno tehnična
opravila) |
|
Strokovno in administrativno-tehnična opravila za občinski svet in za
delovna telesa občinskega sveta zagotavlja direktor občinske uprave z
zaposlenimi v občinski upravi. |
Direktor občinske uprave organizira strokovno in administrativno
tehnično pripravo gradiv za potrebe občinskega sveta in določi javnega
uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, če ni s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
določeno posebno delovno mesto. |
Za
zapisnik sej občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi
direktor občinske uprave, ki za vodenje zapisnikov lahko pooblasti druge
javne uslužbence. |
|
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
1. Uvodna določba |
|
59. člen |
|
(uvodna določba) |
|
Občinski svet ima: |
– stalne in začasne komisije in |
– stalne in začasne odbore. |
|
2. Splošne določbe |
|
60. člen |
|
(stalne komisije in odbori) |
|
Občinski svet ustanovi stalne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa za obravnavo gradiv iz pristojnosti občinskega sveta, za pripravo
predlogov in mnenj občinskemu svetu, za oblikovanje stališč do
posameznih vprašanj ter za preučevanje posameznih zadev v okviru
njihovega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom. |
Stalne komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
61. |
|
(imenovanje stalnih komisij in odborov) |
|
Člane stalnih komisij in odborov imenuje občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, izmed članov
občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ
polovico članov. |
Članstvo komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom
v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
62. člen |
|
(imenovanje predsednika stalne komisije
in odbora) |
|
Predsednika stalne komisije ali odbora imenuje občinski svet izmed
svojih članov. Podpredsednika imenujejo člani komisije ali odbora izmed
sebe. Podpredsednik nadomešča predsednika, če je le-ta odsoten. |
|
63. člen |
|
(razrešitev predsednika ali članov
stalnih komisij in odborov) |
|
Občinski svet lahko razreši predsednika kot tudi posameznega člana
komisije ali odbora občinskega sveta kot tudi komisijo in odbor v celoti
na predlog vsakega člana občinskega sveta. O predlogu za razrešitev
občinski svet glasuje. |
Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta
po postopku, kot je določen za imenovanje komisije in odbora. |
|
64. člen |
|
(predstavljanje stalne komisije in
odbora) |
|
Stalno komisijo ali odbor predstavlja njegov predsednik, v času njegove
odsotnosti pa njegov namestnik. V primeru, da bi bil odsoten tudi
namestnik, pa komisiji in odbor zastopa član, ki ga za to določi
predsednik oziroma namestnik in je član komisije ali odbora, ki je
istočasno tudi član občinskega sveta. |
|
65. člen |
|
(naloge predsednika stalne komisije in
odbora) |
|
Predsednik komisije ali odbora organizira in vodi njegovo delo, sklicuje
njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem
svetu. |
|
66. člen |
|
(sklicevanje sej stalnih komisij in
odborov) |
|
Seje
stalnih komisij in odborov se sklicujejo za obravnavo zadev, določenih z
dnevnim redom oziroma gradivom za sejo občinskega sveta, za obravnavo
zadev, določenih s sklepom občinskega sveta ali na zahtevo župana. |
|
67. člen |
|
(gradivo za seje stalnih komisij in
odborov) |
|
Gradivo za sejo stalnih komisij in odborov mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
68. člen |
|
(odločanje stalnih komisij in odborov) |
|
Stalne komisije in odbori delajo na sejah. Stalne komisije in odbori
veljavno sprejemajo svoje odločitve, če je na seji navzoča večina
njegovih članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih
članov. |
Glasovanje stalnih komisij in odborov je javno, razen kadar zakon določa
drugače. |
|
69. člen |
|
(udeleženci sej komisij in odborov) |
|
Na
sejo stalnih komisij in odborov so praviloma vabljeni javni uslužbenci,
ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih predlogov za
sejo občinskega sveta, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
70. člen |
|
(smiselna uporaba določb) |
|
Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
3. Navedba stalnih delovnih teles
občinskega sveta in njihove naloge |
|
71. člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja) |
|
Občinski svet ima kot svoje stalno delovno telo komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov,
praviloma na prvi konstitutivni seji občinskega sveta, najkasneje pa na
prvi naslednji seji. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega
sveta, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
– pripravlja predloge aktov v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter
direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
|
72. člen |
|
(druga stalna delovna telesa občinskega
sveta) |
|
Občinski svet imenuje še naslednja stalna delovna telesa: |
– odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe, |
– odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
– statutarno-pravno komisijo. |
|
73. člen |
|
(odbor za negospodarstvo in javne službe
družbenih dejavnosti) |
|
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima 7
članov. |
Ta
odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti,
ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor je dolžan opraviti obravnavo pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
sporočiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o spremembah
in dopolnitvah splošnih aktov mora odbor predložiti najkasneje do
začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb
družbenih dejavnosti. |
|
74. člen |
|
(odbor za gospodarstvo in gospodarske
javne službe) |
|
Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe ima sedem članov. |
Ta
odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti,
kmetijstva, gostinstva in turizma) in gospodarskih javnih služb, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan pred dnem, za katerega je sklicana redna seja
občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na področju gospodarstva in gospodarskih javnih služb. |
|
75. člen |
|
(odbor za prostorsko planiranje in
gospodarjenje z nepremičninami) |
|
Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima
sedem članov. |
Ta
odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in
nepremičnim premoženjem občine ter varstvom okolja, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor je dolžan opraviti obravnavo pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
sporočiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o spremembah
in dopolnitvah splošnih aktov mora odbor predložiti najkasneje do
začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju. |
|
76. člen |
|
(statutarno-pravna komisija) |
|
Statutarno-pravna komisija ima pet članov. |
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
ter njunih sprememb in dopolnitev, predloge odlokov in drugih aktov, ki
jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne usklajenosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine. |
Med
dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik
občinskega sveta. |
|
77. člen |
|
(občasna delovna telesa) |
|
Občinski svet lahko ustanovi tudi občasna delovna telesa. |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi število članov občasnega delovnega telesa, njegove naloge ter
opravi imenovanje. S sklepom lahko določi tudi čas opravljanja nalog ali
druge obveznosti. |
|
78. člen |
|
(skupna delovna telesa) |
|
Občinski svet in župan lahko ustanovita tudi skupna delovna telesa. V
aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava
in naloge. |
|
V. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
79. člen |
|
(splošni akti) |
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
80. člen |
|
(pravica predlagati akte) |
|
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine, spremembe
proračuna občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga
župan. |
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen aktov iz prvega odstavka. |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
81. člen |
|
(podpis in hramba aktov občinskega
sveta) |
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov občinskega sveta se shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
82. člen |
|
(obravnava) |
|
Občinski svet praviloma razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
83. člen |
|
(sestavine odloka) |
|
Pri
pripravi predloga odloka je potrebno upoštevati Resolucijo o normativni
dejavnosti. Gradivo mora obsegati naslednje sestavine: |
– uvod, v katerem je ocena stanja in razlogi za sprejem, |
– cilji in načela ter poglavitne rešitve predloga, |
– oceno finančnih in drugih posledic sprejema odloka, |
– povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo (če je bila vključena
že pred pripravo aktov ali pa v času obravnave predlogov aktov), |
– besedilo predloga odloka (glede na vsebino odloka mora biti predloženo
tudi grafično ali kartografsko gradivo), |
– obrazložitev in |
– predlog sklepa. |
Če
je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega
sveta, pošlje predlog odloka, ki ima sestavine, kot so določene v
prejšnjem odstavku tega člena, županu s predlogom za uvrstitev na dnevni
red seje. |
|
84. člen |
|
(sodelovanje javnosti pri pripravi in
obravnavi odlokov) |
|
Predlagatelj predloga odloka lahko pozove k sodelovanju določene ciljne
skupine, društva in organizacije, zlasti pa strokovno javnost že v času
pred pripravo predloga odloka, če meni, da bo na ta način omogočena
priprava boljšega in kakovostnejšega akta. |
Sodelovanje javnosti se zagotavlja tudi v času obravnave predlogov
aktov, in sicer tako, da se določi čas obravnave akta, ki praviloma
traja najmanj 30 dni, predlogi aktov pa se objavijo na internetni strani
občine. K sodelovanju se lahko še posebej pozove tiste ciljne skupine,
društva in organizacije, zlasti pa strokovno javnost, katerih
sodelovanje pri pripravi aktov določa zakon, kot tudi subjektov, ki bodo
omogočili strokovno boljši predlog odloka. |
|
85. člen |
|
(sodelovanje predstavnika v obravnavah) |
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta,
tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
86. člen |
|
(prva obravnava) |
|
Predlog odloka za prvo obravnavo se pošlje članom sveta deset dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri se bo obravnaval. |
V
prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka kot tudi o finančnih posledicah predlaganega odloka. |
Po
končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sprejme stališča in predloge o odloku in določi rok javne
obravnave predloga odloka, v katerem se lahko posredujejo pripombe in
dopolnitve. Ta rok traja praviloma od 15 do 30 dni. |
Obenem občinski svet lahko tudi določi koga se še posebej povabi k
posredovanju pripomb in predlogov na objavljeni predlog akta. |
|
87. člen |
|
(zavrnitev ali umik predloga po prvi
obravnavi) |
|
Če
občinski svet meni, da odlok ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po
končani prvi obravnavi lahko tudi predlagatelj predlaga umik predloga
odloka. O umiku predloga odloči občinski svet s sklepom. |
|
88. člen |
|
(združitev prve in druge obravnave) |
|
Če
na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb
in bi besedilo predloga v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja,
sprejme predlog odloka na isti seji, tako, da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
89. člen |
|
(priprava predloga odloka za drugo
obravnavo) |
|
Pred
začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na
podlagi sklepov in stališč, danih na predlog odloka v prvi obravnavi ter
utemeljenih pripomb, sprememb in dopolnitev, ki so bile prejete v času
javne obravnave. |
V
gradivu za obravnavo predloga odloka za drugo obravnavo mora
predlagatelj navesti, katere pripombe in predlogi so bili posredovani v
času obravnave, kot tudi kateri od teh predlogov in pripomb so se
upoštevali in kateri ne ter razlog take odločitve. |
Tako
pripravljeno gradivo s predlogom odloka v besedilu za drugo obravnavo
predlagatelj posreduje občinskemu svetu. |
|
90. člen |
|
(amandmaji na predlog odloka v drugi
obravnavi) |
|
Na
predlog odloka v drugi obravnavi lahko člani občinskega sveta predlagajo
spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki
amandmajev. |
Amandma mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka v drugi obravnavi, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta. |
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta. |
Župan lahko predlaga amandma na amandma članov občinskega sveta na sami
seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti
pisno. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji občinskega sveta do konca
obravnave predloga odloka v drugi obravnavi spremeniti ali dopolniti
amandma oziroma ga umakniti. |
|
91. člen |
|
(sprejem amandmajev) |
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli
večina članov sveta, ki glasujejo. |
O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
92. člen |
|
(sprejem odloka v drugi obravnavi) |
|
Po
glasovanju o amandmajih, občinski svet glasuje o predlogu odloka v drugi
obravnavi po vrstnem redu členov, o vsakem členu predloga odloka
posebej, nato pa še o predlogu odloka v celoti. |
|
93. člen |
|
(sprejem splošnih aktov) |
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po
enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
Proračun občine sprejema občinski svet po postopku, določenim s tem
poslovnikom. |
O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
94. člen |
|
(zaključitev postopka sprejemanja aktov
do izteka mandata) |
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
V
primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval. |
Če
predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma
obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova
pridobil mandat (isti predlagatelj). |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
95. člen |
|
(hitri postopek za sprejem odlokov) |
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. |
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če
občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka. |
Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
96. člen |
|
(skrajšani postopek za sprejem odloka) |
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na
isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre: |
– za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom, drugimi predpisi države
oziroma občine, |
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila aktov. |
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi
predloga. |
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
97. člen |
|
(objava v uradnem glasilu) |
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna in
zaključnega računa |
|
98. člen |
|
(proračun občine) |
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
Župan lahko predloži občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna za
naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu
sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katerega je bil
občinski svet izvoljen. |
|
99. člen |
|
(predlog proračuna v prvi obravnavi) |
|
Predlog proračuna občine v prvi obravnavi mora župan predložiti
občinskemu svetu v roku, ki ga določa zakon, ki ureja javne finance. |
Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine z
vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo občinskega sveta, na kateri bo predlog proračuna
predstavljen in opravljena razprava na predlog proračuna v prvi
obravnavi. |
V
okviru predstavitve župan ali pooblaščeni javni uslužbenec občinske
uprave predstavi občinskemu svetu: |
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovano politiko občine, |
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
račun financiranja, |
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna in kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih programov, |
– načrt nabav. |
Po
predstavitvi predloga poračuna v prvi obravnavi opravi občinski svet
razpravo in sprejme sklep, da se predlog proračuna posreduje v 15-dnevno
javno obravnavo. |
Če
občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so sprejeta
stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če
občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v
obravnavo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v obravnavo
župan. |
|
100. člen |
|
(javna obravnava) |
|
V
času javne obravnave, ki ne sme biti krajša od 15 dni, mora občina
zagotoviti vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni
obravnavi in predlog proračuna v prvi obravnavi objavi na spletni strani
občine ter zainteresirani javnosti zagotovi dostop do predloga proračuna
v prvi obravnavi na krajevno običajen način. |
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k
predlogu proračunu v prvi obravnavi na spletni strani občine in na
krajevno običajen način. |
V
času javne obravnave predlog proračuna obravnavajo delovna telesa
občinskega sveta, sveti krajevnih skupnosti ter zainteresirana javnost. |
Predsedniki delovnih teles lahko v času obravnave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
Pripombe in predloge k predlogu proračuna v prvi obravnavi se pošljejo
županu. |
|
101. člen |
|
(predlog proračuna za drugo obravnavo) |
|
Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni obravnavi o predlogu
poračuna v prvi obravnavi, pripravi župan predlog proračuna občine za
drugo obravnavo ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri bo
obravnavan. |
Na
predlog proračuna občine v drugi obravnavi lahko člani občinskega sveta
in delovna telesa občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo v Uradu župana.
Delovno telo občinskega sveta, ki je pristojno za določeno področje,
lahko vloži amandma samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo
njegovo delovno področje. |
Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
|
102. člen |
|
(predstavitev predloga proračuna v drugi
obravnavi) |
|
Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine v drugi obravnavi župan
najprej pojasni katere pripombe iz javne obravnave je upošteval pri
pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval.
Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del
gradiva predloga proračuna. |
|
103. člen |
|
(amandmaji k predlogu proračuna v drugi
obravnavi) |
|
V
nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k
predlogu proračuna v drugi obravnavi ter poda svoje mnenje o amandmajih.
Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma. |
Župan lahko vloži amandmaje do konca razprave na seji občinskega sveta. |
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej. Občinski svet glasuje
najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan. Če župan vloži amandma na
amandma, občinski svet glasuje najprej o amandmaju župana, če ta ni
sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
O
amandmajih, ki niso vloženi v skladu s tem poslovnikov se ne glasuje. |
|
104. člen |
|
(uskladitev predloga proračuna v drugi
obravnavi) |
|
Ko
je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov in odhodkov in je z njimi zagotovljeno financiranje nalog
občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine v drugi
obravnavi. |
Če
je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom,
s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu
občine. |
Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro in datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
Ko
je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O
predlogu uskladitve ni razprave. |
Občinski svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog
sprejet, glasuje o proračunu v celoti. |
Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če
proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. |
Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
105. člen |
|
(začasno financiranje) |
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejme občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
106. člen |
|
(rebalans in spremembe proračuna) |
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa občinskega
sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek. |
|
107. člen |
|
(sprejem zaključnega računa občine) |
|
Župan predloži občinskemu svetu v sprejem zaključni račun občine za
preteklo leto v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. Zaključni
račun se sprejme po hitrem postopku. |
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
108. člen |
|
(postopek za sprejem prostorskega akta) |
|
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni
obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo
drugo obravnavo odloka. |
Če
je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o
odloku konča. |
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
109. člen |
|
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
Občinski svet sprejema obvezno razlago statuta z dvotretjinsko večino
vseh članov občinskega sveta, obvezno razlago poslovnika z dvotretjinsko
večino navzočih članov občinskega sveta, obvezne razlage drugih splošnih
aktov pa se sprejemajo z večino, ki je predpisana za sprejem splošnega
akta, na katerega se obvezna razlaga nanaša. |
Obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
8. Postopek za sprejem uradnega
prečiščenega besedila |
|
110. člen |
|
(postopek za sprejem uradnega
prečiščenega besedila splošnega akta) |
|
Če
je kakšen občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in
dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
predloži občinskemu svetu uradno prečiščeno besedilo splošnega akta, ki
vključuje vse do takrat sprejete spremembe in dopolnitve tega akta. |
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejme občinski svet
brez razprave. |
Uradno prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
9. Sprejem drugih aktov občinskega sveta |
|
111. člen |
|
(postopek za sprejem drugih aktov) |
|
O
drugih aktih občinskega sveta, kot so odredbe, pravilniki, navodila in
sklepi odloča občinski svet v eni obravnavi. |
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
112. člen |
|
(volitve in imenovanja) |
|
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
Če
se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina
članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
113. člen |
|
(tajno glasovanje) |
|
Če
občinski svet odloči, da se o kandidatih glasuje tajno, se glasovanje
izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasovanje izvede tako,
da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
Če
se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če
se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov
sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
114. člen |
|
(novo drugo glasovanje) |
|
Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če je pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu, glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju
noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno
število kandidatov, se za manjkajoče kandidature ponovi kandidacijski
postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles
občinskega sveta |
|
115. člen |
|
(imenovanje članov delovnih teles) |
|
Člane delovnih teles občinskega sveta imenuje občinski svet na podlagi
liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja.Lista kandidatov vsebuje predlog kandidatov za
predsednika delovnega telesa ter predlog za člane delovnega telesa. |
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, seza manjkajoče članepredlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta. |
Če
tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa občinskega sveta. |
|
2. Imenovanje podžupana – podžupanov |
|
116. člen |
|
(imenovanje podžupana – podžupanov) |
|
Podžupana ali podžupane imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki
ga lahko tudi razreši. |
V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana, opravlja funkcijo župana
do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Če ima občina več podžupanov pa
tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne
določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če
je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta
bo opravljal to funkcijo. To odločitev sprejme občinski svet z večino
vseh članov sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
117. člen |
|
(začetek postopka za razrešitev) |
|
Osebe, ki jo voli ali imenuje občinski svet, jih občinski svet tudi
razreši, in sicer po postopku, ki ga določi ta poslovnik, če ni z drugim
aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog vsakega člana
občinskega sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri tej
komisiji. |
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
|
118. člen |
|
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
119. člen |
|
Po
končani obravnavi predloga za razrešitev sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih
teles občinskega sveta in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
120. člen |
|
(pravica do odstopa) |
|
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem
na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
121. člen |
|
(ugotovitev prenehanja članstva in
predlaganje novega kandidata) |
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem organu ali v
delovnem telesu občinskega sveta dolžna predlagati občinskemu svetu
novega kandidata. |
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski
volilni komisiji. |
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM
SVETOM |
|
122. člen |
|
(razmerje med županom in občinskim
svetom) |
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in občinski svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed javnih
uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
123. člen |
|
(izvajanje odločitev občinskega sveta) |
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji
sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor
občinske uprave o opravljenih nalogah med obema sejama. |
V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo možno izvršiti. |
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan občinski svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
124. člen |
|
(javnost dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles) |
|
Delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskega
sveta in njegovih delovnih teles ter drugih občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in medijem o sprejetih
odločitvah ter z novinarskimi konferencami, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov medijev na sejah organov občine ter na druge načine, ki
jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan oziroma pooblaščeni predstavnik za stike z javnostmi obvešča
občane in medije o delu občinskega sveta, njegovih delovnih teles,
župana in občinske uprave. |
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
125. člen |
|
(obveščanje javnosti) |
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki medijev
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah občinskega sveta. |
Predstavnikom medijev je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila o delu
sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM
STANJU |
|
126. člen |
|
(delo občinskega sveta v izrednem
stanju) |
|
V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega
sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja
občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči
oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA
POSLOVNIKA |
|
127. člen |
|
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
|
Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
128. člen |
|
(razlaga poslovnika) |
|
Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno
pravni komisiji, da pred nadaljevanjem obravnave pripravi razlago
posamezne določbe poslovnika. V kolikor to ni mogoče, pripravi
statutarno pravna komisija to razlago do naslednje seje občinskega
sveta. |
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
Vsak
član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
129. člen |
|
(začetek veljavnosti tega poslovnika) |
|
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
130. člen |
|
(prenehanje veljavnosti aktov) |
|
Z
dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati: |
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Kranjska Gora, ki je bil sprejet na
7. redni seji dne 23. 5. 2007 in objavljen v Uradnem list RS, št. 55/07; |
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kranjska
Gora, sprejete na 4. redni seji dne 11. 2. 2015 in objavljene v Uradnem
glasilu slovenskih občin, št. 7/2015. |
|
Št. 030-1/2018-1 |
Kranjska Gora, dne
23. maja 2018 |
|
Župan |
Občine Kranjska Gora |
Janez Hrovat l.r. |