|
Na podlagi 175. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, št. 110/02), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list
RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97,
79/97 in 10/98) ter 18. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list
RS, št. 37/95) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 13. redni seji dne
7. julija 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Kamnitnik I |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986
do 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 3/89 in Uradni list RS,
št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01 in 116/02) in prostorskih
sestavin srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986
do 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89 in Uradni list
RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01 in 116/02), sprejme
Lokacijski načrt za stanovanjsko naselje Kamnitnik I (S1/1a), ki sta ga
izdelala podjetji PRIMA d.o.o. in ARCH DESIGN d.o.o., pod št. LN
0402/11. |
|
|
------------------------------------------------------------------------------ |
|
|
Lokacijski načrt ima naslednje sestavne
dele: |
|
|
------------------------------------------------------------------------------ |
|
|
– splošni del |
|
|
– tekstualni del odloka |
|
|
– soglasja soglasodajalcev |
|
|
– grafične
priloge merilo list št. |
|
|
– izsek iz planskih dokumentov |
|
|
Občine Škofja Loka
1:5000 1 |
|
|
– kopija katastrskega
načrta 1:2880 2 |
|
|
– geodetski načrt obstoječega stanja z
mejo območja |
|
|
obdelave 1:1000
3 |
|
|
– arhitekturno zazidalna
situacija 1:1000 4 |
|
|
– tipični prerezi skozi
območje 1:1000 5 |
|
|
– določitev gradbenih mej, linij in
velikosti objektov 1:1000 6 |
|
|
– prometna ureditev in zelene
površine 1:1000 7 |
|
|
– požarna
varnost 1:1000 8 |
|
|
– načrt gradbenih parcel in načrt
zakoličbe 1:1000 9 |
|
|
– situacija komunalnih vodov in
naprav 1:1000 10 |
|
|
– razdelitev območja na funkcionalne
enote 1:1000 11 |
|
|
------------------------------------------------------------------------------ |
|
|
2. člen |
|
|
Odlok o Lokacijskem načrtu (v nadaljevanju: Lokacijski
načrt) določa pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje ter pogoje za prometno in komunalno urejanje območja
Lokacijskega načrta. Območje je v prostorskih sestavinah planskih
dokumentov namenjeno stanovanjski gradnji srednje gostote. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Območje, ki ga ureja Lokacijski načrt, opredeljuje
strnjena pozidava na zahodni in južni strani, hrib Kamnitnik na severni
strani in potok Sušica na vzhodni strani. |
|
|
Območje omejuje Kidričeva cesta na jugu in Potočnikova
ulica na severu. |
|
|
Območje obsega parcele (stanje zemljiškoknjižnih izpiskov
na dan 17. 1. 2003): |
|
|
– celotna nezazidana zemljišča s parcelnimi številkami: |
|
|
1039/6, 1039/7, 1042/1, 1042/2, 1042/4, 1042/5, 1055,
1056/1, 1056/3, 1056/4, 1056/6, 1056/7, 1058/1, 1058/4, 1060/1, 1060/2,
1060/3, 1060/4, 1060/5, 1060/6, 1060/7, 1060/9, 1060/10, 1064/1, 1064/3,
1064/4, 1064/6, 1064/8, 1064/9, 1068/1, 1068/2, 1074/1, 1074/3, 1074/4,
1074/5, 1074/6, 1074/7, 1074/8, 1188/2, 1189/2, 1189/3 |
|
|
– celotna zazidana zemljišča s parcelnimi številkami: |
|
|
1039/10, 1042/3, 1064/2, 1064/7, 160, 197, 198, 200, 247,
248, 297, 494 |
|
|
– dele zemljišč s parcelnimi številkami: |
|
|
1018/1, 1019, 1038, 1039/4, 1054, 1187, 1188/1, 1189/1 |
|
|
Meja območja lokacijskega načrta poteka po zahodnem robu
parcel: 1074/8, 1074/7, 1074/6, 1074/5, 1074/1, 1188/1, 1188/2 |
|
|
po severnem robu parcel št. 1074/1, 1074/3, 1064/2,
1064/4, 494, 1064/7, 1187, 1054, 1055, 1189/1, 1038, 1039/4, 1019,
1018/1 |
|
|
po vzhodnem robu parcel št. 1019, 1018/1 |
|
|
ter po južnem robu parcel št. 1068/1, 1060/5, 1060/4,
1189/3, 1058/4, 1056/7, 1056/6, 1042/5, 198, 1042/2, 1039/10, 1039/6,
1039/4, 1018/1 |
|
|
Potek meje ter številke parcel so prikazani v grafični
prilogi št. 3, Geodetski načrt obstoječega stanja. |
|
|
4. člen |
|
|
Na območju lokacijskega načrta se nahajajo družinske
stanovanjske hiše na naslednjih parcelah: 1064/2, 200, 247, 494, 248,
1064/7, 1064/8, 197, 160, 297, 198, 1039/6, 1039/7, 1039/10, 1042/3. |
|
|
Drugih obstoječih objektov razen gospodarskih objektov ob
hišah, pomožnih objektov, dovoznih poti k stanovanjskim objektom, ter
hišnih komunalnih priključkov, ni. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
5. člen |
|
|
Območje Lokacijskega načrta je namenjeno stanovanjski
gradnji prostostoječih družinskih hiš, stanovanjskih dvojčkov,
večstanovanjskih objektov srednje gostote stanovanjsko poslovnih
objektov in objektov s poslovno-storitvenim programom, pod pogoji,
določenimi v tem odloku. |
|
|
Območje lokacijskega načrta tvorijo naslednje funkcionalne
enote: |
|
|
– funkc. enota I – območje individualne stanovanjske
gradnje, stanovanjskih dvojčkov (dve samostojni enostanovanjski hiši,
katerih garaži imata skupni zid) in stanov.-posl. gradnje |
|
|
– funkc. enota II – območje individualne stanovanjske in
stanov.-posl. gradnje oziroma poslovne gradnje |
|
|
– funkc. enota III – območje večstanovanjske gradnje |
|
|
– funkc. enota IV – območje poslovne ali poslovno –
stanovanjske gradnje. Poslovni prostori so namenjeni storitvenim
dejavnostim |
|
|
– funkc. enota V – območje individualne stanovanjske
gradnje |
|
|
– funkc. enota cesta 1 – območje zajema cesto 1 |
|
|
– funkc. enota cesta 2 – območje zajema cesto 2 in
transformatorsko postajo. |
|
|
|
|
|
Funkcionalna enota I: |
|
|
Območje stanovanjskih prostostoječih hiš (tip A in D),
dvojčkov (tip B), atrijskih hiš (tip C) in stanovanjsko poslovnega
objekta (tip G). |
|
|
Lokacije dopustnih gradenj so razvidne iz Arhitekturno
zazidalne situacije. |
|
|
V objektih je dovoljena tudi mirna pisarniška dejavnost do
največ ene etaže. |
|
|
Dopustne pa so tudi spremembe namembnosti v storitvene ter
kulturne dejavnosti, če je na gradbeni parceli objekta možno zagotoviti
zadostno število parkirnih mest skladno z veljavnimi predpisi in
standardi oziroma drugimi splošno sprejetimi strokovnimi priporočili (v
nadaljevanju »strokovna priporočila«) ter kolikor dejavnost z vplivi ne
prekorači dovoljenih ravni obremenjevanja stanovanjskega okolja. |
|
|
Proizvodne dejavnosti v FE I niso dovoljene. |
|
|
Objekt G je namenjen poslovni dejavnosti pod enakimi
pogoji kot velja za spremembe namembnosti, le da ni omejitev glede
površin znotraj objekta. |
|
|
|
|
|
Funkcionalna enota II: |
|
|
Območje stanovanjskih prostostoječih hiš (tip A),
atrijskih hiš (tip C) in objekta, ki je lahko stanovanjski, posl.
stanovanjski ali poslovni objekt (tip H). |
|
|
Ob hiši Kidričeva 20 se nahaja manjši gospodarski objekt,
ki se ga zaradi Ceste 5b prestavi za 7 m bolj vzhodno. |
|
|
Lokacije dopustnih gradenj so razvidne iz Arhitekturno
zazidalne situacije. |
|
|
V objektih je dovoljena tudi mirna pisarniška dejavnost do
največ ene etaže |
|
|
Spremembe namembnosti v objektih so dovoljene pod enakimi
pogoji kot v FE I. |
|
|
Proizvodne dejavnosti v FE II niso dovoljene. |
|
|
Objekt H je lahko stanovanjski, posl. stanovanjski ali
poslovni objekt. Poslovna dejavnost v objektu velja pod enakimi pogoji
kot velja za spremembo namembnosti, le da ni omejitev glede površin
znotraj objekta. |
|
|
|
|
|
Funkcionalna enota III: |
|
|
Območje večstanovajskih objektov (tip E1, E2, F1 in F2). |
|
|
Skupaj je v štirih večstanovanjskih objektih predvidenih
35-42 stanovanj z možnostjo izvedbe dodatnih stanovanj v mansardi. |
|
|
V FE III so dopustne zgolj spremembe namembnosti v mirno
pisarniško dejavnost brez obiska strank. |
|
|
|
|
|
Funkcionalna enota IV: |
|
|
Območje poslovnih ali poslovno-stanovanjskih objektov (tip
E3 in F3 ter objekt med E3 in F3). |
|
|
Objekti so namenjeni poslovno-storitvenemu ali
poslovno-stanovanjskemu programu. V primeru izvedbe kletne etaže je
le-ta lahko namenjena tudi parkiranju. |
|
|
Poslovne dejavnosti v objektu so lahko pisarniške,
storitvene, trgovske, kulturne, manjši prostori za šport, servisne, ter
druge podobne dejavnosti, ne smejo pa biti proizvodne. Vse dejavnosti z
vplivi ne smejo prekoračiti dovoljenih ravni obremenjevanja
stanovanjskega okolja. |
|
|
|
|
|
Funkcionalna enota V: |
|
|
Območje atrijske hiše (tip C). |
|
|
Lokacija dopustne gradnje je razvidna iz Arhitekturno
zazidalne situacije. |
|
|
V objektu je dovoljena tudi mirna pisarniška dejavnost do
največ ene etaže. Spremembe namembnosti v objektih so dovoljene pod
enakimi pogoji kot v FE I. |
|
|
Proizvodne dejavnosti v FE V niso dovoljene. |
|
|
6. člen |
|
|
Enostanovanjske hiše je dovoljeno spreminjati največ v
dvostanovanjske, vendar samo, v kolikor je na lastni gradbeni parceli
možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest – 2PM na stan. enoto. |
|
|
IV. POGOJI ZA ARHITEKTURNO IN URBANISTIČNO OBLIKOVANJE |
|
|
7. člen |
|
|
Pogoji za oblikovanje posameznih objektov: |
|
|
7.1. Razdelitev objektov glede na stavbni tip in namen
njihove uporabe: |
|
|
Območje Lokacijskega načrta je namenjeno stanovanjski
gradnji naslednjih stavb: |
|
|
Prostostoječe enodružinske stan. hiše (A, C) |
|
|
Dvostanovanjske družinske hiše – dvojčki (B) |
|
|
Večstanovanjski objekti (E1, E2, F1, F2) |
|
|
Poslovni ali poslovno-stanovanjski objekti (E3 in F3) |
|
|
Stanovanjski oz stan.-poslovni objekt (G) |
|
|
Stanovanjski, posl. stan. ali poslovni objekt (H) |
|
|
7.2. Določitev gabaritov objektov: |
|
|
Objekti ne smejo nikjer presegati gradbene meje, določene
v karti »Določitev gradbenih mej in linij«, graf. list št. 6. |
|
|
OBJEKT A |
|
|
enodružinska stan. hiša |
|
|
gabarit: stan objekt – (K) + P +
1 – možnost podkletitve |
|
|
garaža – P |
|
|
tlorisne dim.: stan. objekt – 11.0 x
10.0 m (tolerance so navedene v točki |
|
|
7.3.3) |
|
|
garaža – 3.0 x 6.0
m (toleranca do 6.0 x 7.0 m – dvojna |
|
|
garaža, če
so izpolnjeni drugi pogoji) |
|
|
višinske kote: stan. objekt: – kota
pritličja max. 0.3 m nad koto urejenega |
|
|
dovoza na
parcelo (sredina uvoza). |
|
|
– kota
slemena 9.6 m nad koto pritličja; |
|
|
toleranca
±0.50 m |
|
|
– kota
slemena 8.0–10.0 m nad koto pritličja; |
|
|
Toleranca
±0.00 m, velja za objekte na gr. |
|
|
parcelah od
34 do 44 (v primeru višine slemena |
|
|
do 8.5 m je
možno izvesti tudi samo pritlični |
|
|
objekt) |
|
|
garaža: – višina
objekta največ 3.5 m nad koto pritličja |
|
|
stan. obj.;
toleranca ±0.30 m |
|
|
streha: stan. objekt: –
dvokapnica, smer slemena vzporedna s cesto |
|
|
oziroma gr.
linijo |
|
|
– naklon
strehe 35-40° |
|
|
– napušči
od 0.60-1.00 m, in ne smejo segati čez |
|
|
parc. mejo |
|
|
garaža: – naklon
strehe max. 5° |
|
|
– napušči
do 0.20 m, in ne smejo segati čez |
|
|
parc. mejo |
|
|
OBJEKT B |
|
|
dvostanovanjska družinska hiša (dvojček) |
|
|
|
|
|
gabarit: stan. objekt – (K) + P +
1 – možnost podkletitve |
|
|
garaža – P |
|
|
tlorisne dim.: stan. objekt |
|
|
posamezna |
|
|
enota) – 11.0 x
10.0 m (tolerance so navedene |
|
|
v točki
7.3.3) |
|
|
garaža |
|
|
(na pos. |
|
|
enoto) – 3.0 x 6.0
m (toleranca do 3.5 x 7.0 m) |
|
|
višinske kote: stan. objekt: – kota
pritličja največ 0.6 m nad koto urejenega |
|
|
dovoza na
parcelo (sredina uvoza). |
|
|
– kota
slemena 9.6 m nad koto pritličja; |
|
|
toleranca
±0.50 m |
|
|
– višinska
razlika slemen pos. stan. enote je |
|
|
največ 1.0
m |
|
|
garaža: – višina
objekta največ 3.5 m nad koto pritličja |
|
|
stan. obj.;
toleranca ±0.30 m |
|
|
streha: stan. objekt: –
dvokapnica, smer slemena vzporedna s cesto |
|
|
oziroma gr.
linijo |
|
|
– naklon
strehe 35-40° |
|
|
– napušči
od 0.60-1.00 m, ter ne smejo segati čez |
|
|
parc. mejo |
|
|
garaža: – naklon
strehe največ 5° |
|
|
– napušči
do 0.20 m, in ne smejo segati čez parc. |
|
|
mejo |
|
|
OBJEKT C |
|
|
enodružinska stan. hiša (v obliki črke L,
atrijska hiša) |
|
|
|
|
|
gabarit: stan. objekt – (K) + P +
1 – možnost podkletitve |
|
|
tlorisne dim.: stan. objekt – v L
obliki 14.0 x 6.0 m + 6.0 x 6.0 m |
|
|
(tolerance
so navedene v točki 7.3.3) |
|
|
višinske kote: stan. objekt: – kota
pritličja največ 0.3 m nad koto urejenega |
|
|
dovoza na
parcelo (sredina uvoza). |
|
|
– kota
slemena 8.6 m nad koto pritličja; |
|
|
toleranca
±0.50 m |
|
|
streha: stan. objekt: – streha je
dvokapna, glavno sleme sledi obliki |
|
|
objekta,
krajša stranica objekta je lahko |
|
|
zaključena
s strešino istega naklona kakor |
|
|
daljše
stranice |
|
|
– naklon
strehe 25-35° |
|
|
– napušči
od 0.60-1.00 m, ter ne smejo segati |
|
|
čez parc.
mejo v objektih z garažo: |
|
|
gabarit: garaža – P |
|
|
tlorisne dim.: garaža – 3.0 x 6.0
m (toleranca do 6.0 x 7.0 m – dvojna |
|
|
garaža, če
so izpolnjeni drugi pogoji) |
|
|
višinske kote: garaža: – višina
objekta največ 3.5 m nad koto pritličja |
|
|
stan.
objekta; toleranca ±0.30 m |
|
|
streha: garaža: – naklon
strehe največ 5° |
|
|
– napušči
do 0.20 m, ter ne smejo segati čez |
|
|
parc. mejo |
|
|
OBJEKT D |
|
|
enodružinska stan. hiša |
|
|
|
|
|
gabarit: stan. objekt – (K) + P
+ 1 – možnost podkletitve |
|
|
tlorisne dim.: stan. objekt – 13.0 x
10.0 m (tolerance so navedene v točki |
|
|
7.3.3) |
|
|
višinske kote: stan. objekt: – kota
pritličja največ 0.3 m nad koto |
|
|
urejenega
dovoza na parcelo (sredina uvoza) |
|
|
– max.
kota višje kapi je 8.5 m nad koto |
|
|
pritličja; toleranca ±0.50 m |
|
|
streha: stan. objekt: – strehe
so nepohodne, od ravnih strešin do |
|
|
napete
strešine oblike izseka kroga (radij |
|
|
večji od
20 m) |
|
|
– naklon
strehe – razmerje kolenčnega zidu |
|
|
proti
širini objekta je od 1:6 do 1:4 |
|
|
– nižja
kap naj bo orientirana proti J, JZ. |
|
|
– napušči
do 1.00 m, in ne smejo segati čez |
|
|
parc.
mejo |
|
|
OBJEKT E1 in E2 |
|
|
večstanovanjski objekti |
|
|
|
|
|
gabarit: objekt E1: – K + P
+ 1 – lahko tudi K + P + 2, če so |
|
|
izpolnjeni pogoji iz 7.4.4 člena (možnost |
|
|
izvedbe
mansarde) |
|
|
objekt E2: – K + P
+ 2 (možnost izvedbe mansarde) |
|
|
tlorisne dim.: objekt E1 in E2: – 36.0
x 10.0 m (tolerance so navedene v |
|
|
točki
7.4.3.) |
|
|
višinske kote: objekt E1: – kota
pritličja največ 0.3 m nad koto utrj. |
|
|
terena
pred vhodom |
|
|
– kota
kapi na najnižjem delu strehe je |
|
|
največ
7.0 m (pri P + 1), oziroma največ |
|
|
10.0 m
(pri P + 2) nad koto pritličja, |
|
|
toleranca ±0.50 m |
|
|
objekt E2: – kota
pritličja največ 0.3 m nad koto utrj. |
|
|
terena
pred vhodom |
|
|
– kota
kapi na najnižjem delu strehe je |
|
|
največ
10.0 m nad koto pritličja, toleranca |
|
|
±0.50 m |
|
|
streha: objekt E1 in E2: –
enokapna streha, naklona 10-15° |
|
|
–
napušči največ 1.5 m |
|
|
–
naklon strehe pada proti jugu |
|
|
OBJEKT F1 in F2 |
|
|
večstanovanjski objekti |
|
|
|
|
|
gabarit: objekt F1: – K + P
+ 1 – lahko tudi K + P + 2, če so |
|
|
izpolnjeni pogoji iz 7.4.4 člena; (možnost |
|
|
izvedbe
mansarde) |
|
|
objekt F2: – K + P
+ 2 (možnost izvedbe mansarde) |
|
|
tlorisne dim.: objekt F1 in F2: – 28.0
x 11.0 m (tolerance so navedene v |
|
|
točki
7.4.3) |
|
|
višinske kote: objekt F1: – kota
pritličja največ 0.3 m nad koto utrj. |
|
|
terena
pred vhodom |
|
|
– kota
kapi na najnižjem delu strehe je |
|
|
največ
7.0 m (pri P + 1), oziroma |
|
|
največ
10.0 m (pri P + 2) nad koto |
|
|
Pritličja; toleranca ±0.50 m |
|
|
objekt F2: – kota
pritličja največ 0.3 m nad koto utrj. |
|
|
terena
pred vhodom |
|
|
– kota
kapi na najnižjem delu strehe je |
|
|
največ
10.0 m nad koto pritličja, toleranca |
|
|
±0.50 m |
|
|
streha: objekt F1 in F2: –
enokapna streha, naklona 10-15° |
|
|
–
napušči največ 1.5 m |
|
|
– naklon
strehe pada proti jugu |
|
|
OBJEKT E3 in F3 |
|
|
Poslovni ali poslovno-stanovanjski objekt |
|
|
|
|
|
gabarit: objekt E3: –
(K) + P + 1 – možnost podkletitve in |
|
|
medetaže v pritlični etaži, (možnost |
|
|
izvedbe mansarde), |
|
|
objekt F3: –
(K) + P – možnost podkletitve in |
|
|
medetaže v pritlični etaži |
|
|
objekt med E3 in F3: –
(K) + P – možnost podkletitve |
|
|
tlorisne dim.: objekt E3: –
36.0 x 10.0 m (tolerance so navedene v |
|
|
točki 7.4.3) |
|
|
–
medetaža do 3/4 tlorisa pritličja |
|
|
objekt F3: –
30.0 mx10.8 m (tolerance so navedene v |
|
|
točki 7.4.3) |
|
|
–
medetaža do 3/4 tlorisa pritličja |
|
|
višinske kote: objekt E3: –
kota pritličja največ +357.65 m abs., |
|
|
–
kota nižje kapi strehe največ 10.0 m |
|
|
nad
koto pritličja, toleranca ±0.50 m |
|
|
–
bruto etažna višina pritličja z |
|
|
medetažo je do 7.0 m |
|
|
objekt F3: –
kota pritličja največ +357.65 m abs., |
|
|
–
kota nižje kapi strehe največ 7.0 m |
|
|
nad
koto pritličja toleranca ±0.50 m |
|
|
oziroma najmanj 2.0 m višja od bruto |
|
|
etažne višine pritličnega objekta med E3 |
|
|
in
F3 |
|
|
–
bruto etažna višina pritličja z |
|
|
medetažo je do 7.0 m |
|
|
objekt med E3 in F3: –
bruto etažna višina do 5.0 m |
|
|
–
višinske tolerance ±0.50 m |
|
|
kletna etaža: –
neto etažna višina do 3.2 m |
|
|
–
višinske tolerance ±0.50 m |
|
|
streha: objekt E3 in F3: –
enokapna streha, naklona 10-15° |
|
|
–
napušči največ 1.5 m |
|
|
–
naklon strehe pada proti jugu. |
|
|
objekt med E3 in F3: –
ravna streha |
|
|
OBJEKT G |
|
|
stan.-posl.objekt (mirna dejavnost) |
|
|
|
|
|
gabarit: stan.-posl. objekt: – P +
1 |
|
|
nadstrešek: – P |
|
|
tlorisne dim.: stan.-posl. objekt: –
četrtkrožna oblika, radij 16.0 m |
|
|
(toleranca 20%) |
|
|
nadstrešek: –
polovica pravokotnika 7.8 x 6.2 m |
|
|
(toleranca ±1.00 m) |
|
|
višinske kote: stan.-posl. objekt: –
kota pritličja največ 0.3 m nad koto |
|
|
urejenega dovoza na parcelo |
|
|
–
kota najvišje točke objekta 9.6 m nad |
|
|
koto
pritličja; toleranca ±0.50 m |
|
|
nadstrešek: –
najvišja točka največ 3.5 m nad koto |
|
|
pritličja objekta |
|
|
streha: stan. objekt: –
enokapna streha naklona 5-20° |
|
|
–
napušči največ 1.0 m, in ne smejo segati |
|
|
čez
parcelno mejo |
|
|
nadstrešek: –
ravna streha |
|
|
OBJEKT H |
|
|
dvostan. objekt ali stan. objekt ali
posl. stan. objekt ali poslovni objekt |
|
|
(mirna dejavnost) |
|
|
|
|
|
gabarit: objekt – P + 1 |
|
|
garaža – K
(vkopana), pritličje nadkrito s pergolo |
|
|
tlorisne dim. objekt – dve
enoti (dim 10.0 x 11.0 m) + povezava |
|
|
konusne
oblike (dim 9.5 x 4.5 oz 3.8 m) |
|
|
garaža – 6.0 x
6.0 m oziroma 6.75 m |
|
|
višinske kote: stan. objekt: – kota
pritličja največ 0.3 m nad koto |
|
|
urejenega
dovoza na parc. |
|
|
– najvišja
točka objekta 9.60 m nad koto |
|
|
pritličja;
toleranca ±0.50 m |
|
|
garaža: – pergola
nad pritličjem do višine 3.00 m |
|
|
– kletni
garažni prostor svetle višine 2.3 m; |
|
|
toleranca
±0.30 m |
|
|
streha: stan. objekt: – strehe
so lahko ravne, enokapne (10-20°) ali |
|
|
dvokapne
(35-40°) |
|
|
– napušči
največ 1.0 m, ter ne smejo segati čez |
|
|
parcelno
mejo |
|
|
garaža: – dovoz v
klet z južne strani s ceste 5b, na |
|
|
ploščad v
nivoju pritličja pa s severne s ceste |
|
|
5a. |
|
|
7.3. SPLOŠNI POGOJI OBLIKOVANJA DRUŽINSKIH STANOVANJSKIH
HIŠ A, B, C, D, G in H (zahteve in dovoljena odstopanja): |
|
|
7.3.1. Strehe: |
|
|
Kritina je sive barve med tonoma RAL 7030 in 7024. Samo
objekti z ravno streho so lahko kriti s pločevino (RAL9007). |
|
|
Frčade: |
|
|
– Objekti A, B, C, H. Frčade so lahko pravokotne, razmerje
stranic od 1:1.414 do 1:1, pokončne oblike. Na eni stranici strehe
morajo biti vse enake. Največja frčada na strešini ne sme presegati
največje površine okna na isti fasadi. |
|
|
Streha na frčadah je lahko enokapna ali dvokapna, vendar
naklona max. 5°. |
|
|
Streha frčade je lahko izvedena v istem materialu kot
strešina, oziroma v mat pločevini, pod splošnimi pogoji za kritino.
Tlorisno smejo frčade zavzemati max. 1/4 tlorisa strešine. Stranske
stranice frčad morajo biti vertikalne, izvedene iz enakih materialov kot
kritina, ali pa v ometu oziroma lesu. |
|
|
– Objekti C in D (na predvidenih gradbenih parcelah št.
1-9 – arh. zazid. situacija, list št. 4). Frčade so lahko svobodnih
oblik, vendar oblikovno usklajene z oblikovanjem strešine osnovnega
objekta. Dimenzijsko veljajo enake omejitve kot v prejšnjem odstavku. |
|
|
Strešna okna so dovoljena. |
|
|
Čopi niso dovoljeni. |
|
|
Zatrepi so lahko v celoti leseni ali v ometu druge barve
kot osnovna fasada. |
|
|
Vse dvokapnice morajo imeti sleme postavljeno kot je
prikazano na karti Arhitekturno zazidalne situacije (graf. list 4).
Slemena morajo biti obvezno vzporedna s stranicami hiš. |
|
|
Pri objektih D naj bo nižja kap orientirana proti J, JZ. |
|
|
|
|
|
7.3.2. Zunanje stene: |
|
|
Zunanje stene morajo biti izvedene v mineralnem ometu
svetlih tonov (bela, svetlo siva, drap in podobne). Temne barve so
dovoljene le kot kontrast v posameznih delih fasade, ne pa na celi
fasadi (temno siva, temno modra, temno rdeča in podobne). Fasada je
lahko največ 2-barvna (na fasadi je lahko le do 30% tudi druge barve).
Prepovedane so kričeče in agresivne barve (npr. roza, indigo, citronsko
rumena, živo rdeča in podobne). |
|
|
Do max 40% površine zunanjih sten je lahko izvedeno tudi
iz drugih naravnih materialov: naravni kamen, opeka, vidni beton
(nebarvan), steklo ali les (priporočeno da je obdelan z brezbarvnimi
premazi). |
|
|
Pločevina je lahko v naravnem mat tonu, lahko pa je
barvana tudi v zelo temnih tonih. |
|
|
Pri objektih tipov D in C na gradbenih parcelah št. 1-9
(karta Arhitekturno zazidalne situacije, graf. list št. 4) je dovoljeno
tudi drugačno razmerje površin iz prejšnjega odstavka. |
|
|
Podstavki stavb (cokl) so lahko do največ 50 cm visoki,
izvedeni v ometu v temnih sivih tonih oziroma v naravnem kamnu. Barva
mora biti temnejša od fasade. |
|
|
|
|
|
7.3.3. Tloris stavb: |
|
|
Hiše naj bodo v svojem osnovnem tlorisu dimenzij, kot je
označeno v karti Arhitekturno zazidalne situacije (graf. list št. 4). Te
dimenzije predstavljajo končne obdelane zunanje stene. |
|
|
Odmiki od teh dimenzij so dovoljeni do gradbenih mej
označenih v karti Določitev gradbenih mej in linij, graf. list št. 6.
Tloris objekta se lahko poveča za največ 30% osnovnega tlorisa, oziroma
zmanjša za največ 20% osnovnega tlorisa, v kolikor v posebnih pogojih ni
navedeno drugače. Pri spremembah površin osnovnega tlorisa ni dovoljeno
da postane podolgovat v prečni smeri glede na osnovno smer
podolgovatosti. |
|
|
Gradbena meja določa mejo postavitve fasade, napušči jo
lahko presegajo, balkoni pa ne. |
|
|
Kjer je v graf. listu št. 6 določena gradbena linija, se
je morajo objekti s fasado dotikati. |
|
|
Dovoljena je gradnja vetrolovov, pokritih teras in zimskih
vrtov k osnovnim objektom, vendar samo v pritličju in največ skupaj do
20% tlorisa osnovnega objekta (vetrolov največ 5%, zimski vrt največ 15%
osnovnega tlorisa). Preseganje tlorisa pritličja v nadstropju ni
dovoljeno, razen z nepokritimi balkoni skupne površine do 10 m2 na
posameznem objektu. |
|
|
Objekti tipa D se lahko povečajo do gradbenih mej ali
zmanjšajo do 10%, toleranca v prečni smeri je 10%, razmerja tlorisov so
od 1:1.3 do 1:1.5. |
|
|
|
|
|
7.3.4. Stavbno pohištvo: |
|
|
Material: les, aluminij, pločevina, PVC |
|
|
Barve: les v naravni barvi ali toniran, aluminij v RAL
9006 ali 9007 |
|
|
Kričeče in agresivne barve niso dovoljene (npr. roza,
indigo, citronsko rumena, živo rdeča in podobne). |
|
|
|
|
|
7.3.5. Ograje: |
|
|
Ograje med parcelami in proti javnim cestam so lahko
visoke največ 1,50 m če so lesene, največ 1,20 m če so žične ograje z
živo mejo ter največ 0,80 m če so izvedene v naravnem kamnu ali vidnem
ozelenjenem betonu. |
|
|
Ograjo je treba postaviti na svoji parceli, v primeru
soglasja sosedov se lahko postavi skupno ograjo na parcelni meji. |
|
|
Odmiki ograje od: |
|
|
– cesta 3, 4, 5a, 5b: od roba pločnika oziroma cestišča
najmanj 50cm |
|
|
– cesta 1, 2: od roba pločnika najmanj 70cm, kjer ni
pločnika najmanj 100cm. |
|
|
V območjih vseh križišč na Cesti I, Cesti II in
Potočnikovi ulici, in sicer 10 m od začetka krivine križišča, smejo biti
ograje visoke največ 50 cm, če so višje pa morajo biti od roba ceste
odmaknjene najmanj 2,00 m. V vsakem primeru pa mora biti zagotovljen
preglednostni trikotnik. |
|
|
|
|
|
7.3.6. Oporni zidovi: |
|
|
Višinske razlike je treba premoščati z brežinami. |
|
|
Če je zaradi strmega nagiba terena nujno potrebno zgraditi
oporne zidove, so ti lahko visoki največ 1,20 m (razen priobjektu na
parceli 2o, ob Kidričevi cesti). Izvedeni morajo biti v vidnem betonu
ozelenjenem s plezalkami ali v lomljenem naravnem kamnu. |
|
|
Dovoljena je tudi uporaba prefabriciranih betonskih korit
za ozelenitev brežine. |
|
|
Priporočljiva je izvedba v kaskadah po 0,60 m, s tem, da
mora biti med njimi najmanj 2,00 m ravne travnate površine. |
|
|
|
|
|
7.3.7. Garaže in pomožni objekti: |
|
|
Garaže ob objektih morajo biti izvedene v enakih
materialih in barvnih tonih kot osnovni objekt, oziroma oblikovno
skladne z njim. |
|
|
Izvedba garaže v kleti osnovnega objekta je možna, če to
dopušča konfiguracija terena. |
|
|
Drugi pomožni objekti, ki jih je dovoljeno graditi na
parcelah so: lope za vrtno orodje oziroma shrambe (max 5 m2),
nadstrešnice za avtomobile ali garaže (max 36 m2), pergole (max 24 m2),
zunanji bazeni (max 30 m2), sončni kolektorji (samo v ravnini strešine,
max 20 m2), pasje ute (max 5 m2), rastlinjaki (max 10 m2). |
|
|
Pomožni objekti so lahko visoki največ 3,00 m. |
|
|
Na gradbeni parceli je dovoljeno graditi več enakih
pomožnih objektov, vendar skupaj največ 30% bruto tlorisne površine
osnovnega objekta, vendar mora najmanj 50% gradbene parcele ostati
nepozidane. |
|
|
Od parcelne meje je potrebno zagotoviti odmik najmanj 1 m.
Manjši odmiki so možni s soglasjem soseda. |
|
|
|
|
|
7.3.8. Zunanja ureditev: |
|
|
Dostopi in dovozi k objektom so tlakovani z betonskim
tlakovcem, asfaltirani, izvedeni v kamnu, izjemoma pa lahko tudi posuti
s peskom (v neprašni izvedbi). |
|
|
Najmanj 30% gradbene parcele mora biti ozelenjene. |
|
|
Dovoljeno je sajenje grmičevja in visokih listnatih
dreves, vendar se s tem ne sme ovirati sosednje posesti. |
|
|
|
|
|
7.4. SPLOŠNI POGOJI OBLIKOVANJA OBJEKTOV E IN F (zahteve
in dovoljena odstopanja): |
|
|
|
|
|
7.4.1. Strehe: |
|
|
Kritina je sive barve med tonoma RAL 7030 in 7024. |
|
|
Frčade na objektih niso dovoljene |
|
|
Strešna okna so dovoljena. |
|
|
|
|
|
7.4.2. Zunanje stene: |
|
|
Veljajo isti pogoji kot v točki 7.3.2., razen naslednjega
določila: |
|
|
Objekta E3 in F3 (ter vmesni P objekt) imata lahko do 60%
površine fasade oblikovane v steklu in do 60% oblikovane v aluminiju ali
ravnih lesenih oziroma vlaknocementne fasadne plošče. Trapezna pločevina
ni dovoljena. |
|
|
|
|
|
7.4.3. Tloris stavb: |
|
|
Objekti E1, E2, F1 in F2: |
|
|
Tlorisno so lahko objekti E1, E2, F1 in F2 do 10% manjši,
kot je njihov osnovni tloris, večji pa največ do gradbenih mej označenih
na karti Določitev gradbenih mej, linij in velikosti objektov (graf.
list št. 6). |
|
|
V kleti se po potrebi lahko izvede tudi 2. kletna etaža za
garaže. |
|
|
Objekta E3 in F3: |
|
|
Objekta E3 in F3 (funkc. enota IV) se lahko izvedeta
tlorisno do 10% manjša, kot je njun osnovni tloris, ter večja do
gradbenih mej označenih na graf. listu št. 6. |
|
|
Vmesni prostor med objektoma se pozida s pritličnim
objektom z ravno streho. |
|
|
|
|
|
7.4.4. Višine: |
|
|
Če se objekta E1 in F1 izvedeta višine P + 2, je potrebno
zagotoviti dodatna PM tako, da bo skupaj za vse objekte zagotovljeno
2PM/stanovanje in 0.5PM/stanovanje za obiskovalce (skupaj
2.5PM/stanovanje). |
|
|
Objekta E1 in F1 se lahko izvedeta kot P + 2, če je
osončenje stanovanj v objektih E2 in F2 skladno z normativi. |
|
|
V objektih E1, E2, F1 in F2 je možna izvedba mansarde. |
|
|
|
|
|
7.4.5. Stavbno pohištvo, ograje, oporni zidovi: |
|
|
Veljajo isti pogoji kot v točkah od 7.3.4. do 7.3.6. |
|
|
7.4.6. Zunanja ureditev: |
|
|
Zunanja ureditev se izvede skladno z »Arhitekturno
zazidalno situacijo«, graf. l. št. 4. |
|
|
|
|
|
7.5. SPLOŠNI POGOJI ZA POSEGE NA ŽE OBSTOJEČIH OBJEKTIH: |
|
|
Pri obstoječih objektih so dovoljene prizidave do največ
25% tlorisa obstoječega objekta. Preseganja tlorisa pritličja v
nadstropju niso dovoljena. |
|
|
Nadzidave objektov niso dovoljene, razen pritličnega
objekta na parceli št. 30 (do P + 1) |
|
|
Glede zunanje ureditve veljajo omejitve iz točke 7.3.8. |
|
|
Spremembe namembnosti iz enostanovanjske hiše v dvo ali
tristanovanjsko hišo so dovoljene, v kolikor se zagotovi na gradbeni
parceli potrebno število dodatnih parkirnih mest, to je 2 PM na
stanovanje. |
|
|
Spremembe namembnosti v več kot tristanovanjsko hišo niso
dovoljene. |
|
|
Dovoljena je sprememba namembnosti pritličja ali dela
pritličja v poslovno dejavnost in sicer v mirne pisarniške dejavnosti, v
storitvene ter kulturne dejavnosti (kot na primer biro, likovni atelje
in podobno), kolikor je na gradbeni parceli objekta možno zagotoviti
zadostno število parkirnih mest (strokovno priporočilo), ter kolikor
dejavnost z vplivi ne prekorači dovoljenih ravni obremenjavanja
stanovanjskega okolja. |
|
|
Proizvodne dejavnosti niso dovoljene. |
|
|
Dovoljeno je graditi naslednje pomožne objekte skladno s
pogoji iz točke 7.3.7. |
|
|
Ob parcelnih mejah je dovoljeno graditi tudi ograje po
pogojih iz točke 7.3.5. |
|
|
V. PROMETNA IN KOMUNALNA UREDITEV |
|
|
8. člen |
|
|
Zasnova prometnega omrežja: |
|
|
Situacije cest, dovozov in dostopov so določene na karti
»Prometna ureditev in zelene površine«, grafični list št. 7. |
|
|
8.1. Prometne navezave: |
|
|
Prometno se območje primarno navezuje na Kidričevo cesto v
urejenem štirikrakem križišču, sekundarno pa na Potočnikovo cesto na
severu in z navezovalno cesto na Kidričevo cesto. |
|
|
8.2. Ceste v naselju: |
|
|
Prečni profili cestnih teles brez bankin (prostor za
bankine 0.5 m se zagotovi na gradbenih parcelah objektov): |
|
|
cesta 1: pločnik |
|
|
koles. steza |
|
|
zelenica vozišče |
|
|
zelenica |
|
|
koles. steza |
|
|
pločnik |
|
|
---------------------------------------- |
|
|
skupna širina do 16.0 m |
|
|
cesta 2: pločnik |
|
|
vozišče |
|
|
pločnik |
|
|
zelenica |
|
|
---------------------------------------- |
|
|
skupna širina do 11.0 m |
|
|
cesta 3: pločnik |
|
|
vozišče |
|
|
---------------------------------------- |
|
|
skupna širina do 7.1 m |
|
|
cesta 4, 5: vozišče 3,50 m (enos.) |
|
|
parkiranje |
|
|
pločnik |
|
|
---------------------------------------- |
|
|
skupna širina do 7.0 m |
|
|
cesta 5 a in 5 b: enako kot cesta 4 |
|
|
Dovoz do parcele št. 46 (FE V) bo iz Potočnikove ulice
preko parcele št. 1064/4, za katerega si mora investitor pred izdajo
gradbenega dovoljenja pridobiti služnost. |
|
|
Ob cestah 1 in 2 je potrebno izvesti posaditev visokih
okrasnih listnatih dreves na javnih zelenih površinah, prav tako tudi na
parkiriščih ob objektih E1, F1, E2, F2 ter E3 in F3. (graf. list
Arhitekturno zazidalna situacija). |
|
|
|
|
|
8.3. Parkirne površine: |
|
|
8.3.1. Družinske stanovanjske hiše v funkcionalnih enotah
I in II: |
|
|
Vsaka hiša mora imeti na svoji gradbeni parceli
zagotovljeni najmanj dve parkirni (oz. garažni) mesti. Pri hišah, kjer
je možno zagotoviti samo po eno parkirno mesto, je predvideno še eno
rezervirano parkirno mesto ob internih Cestah 4 in 5, kar je razvidno iz
graf. lista »Prometna ureditev in zelene površine«. Parkirna mesta so
označena s črko R (rezervirana za točno določeno stanovanjsko hišo). |
|
|
|
|
|
8.3.2. Večstanovanjski objekti v Funkcionalni enoti III: |
|
|
V FE III se parkirna mesta nahajajo v podzemni garaži in
na parkirišču severno od objektov. Zagotoviti je treba najmanj 2.5 PM/stanovanje. |
|
|
|
|
|
8.3.3. Poslovni objekti v Funkcionalni enoti IV: |
|
|
V FE IV se parkirna mesta nahajajo na parkirišču zahodno
in južno od objektov, možna je ureditev parkirnih mest v kletni etaži.
Število parkirnih mest mora biti usklajeno s strokovnimi priporočili oz
normativi. |
|
|
Če je na zunanjih površinah zagotovljenih dovolj parkirnih
mest, ni potrebno izvesti garaže v kleti objekta. |
|
|
9. člen |
|
|
Zasnova komunalnega omrežja |
|
|
9.1. Vodovod |
|
|
Naselje Kamitnik 1 napaja cevovod premera 100 mm. Poteka
po vseh cestah v naselju. |
|
|
In sicer po Cesti 3, Cesti 2 in krožni Cesti 4 in 5, ter
po severnem delu Ceste 1. |
|
|
Cevovod je povezan z javnim cevovodom na dveh mestih: s
cevovodom 300 mm, ki poteka pribl. 500 m severno od Potočnikove ulice in
s cevovodom 250 mm, ki poteka po stari Ljubljanski cesti. |
|
|
Cevovod je krožno povezan tudi z obstoječimi cevovodi na
treh mestih, in sicer: Na Partizanski ulici s cevovodom 80 mm, na
Potočnikovi ulici s cevovodom 80 in na Kidričevi cesti s cevovodom 100
mm. Mesta priključkov so označena na graf. listu št. 10, »Situacija
komunalnih vodov in naprav«. |
|
|
V primeru soglasja upravljalca vodovoda in lastnikov
parcel št. 1020/1 in 1231/3, je možno povezati vodovod tudi z obstoječim
vodovodom pred bencinskim servisom OMV Istrabenz. |
|
|
Na cevovod je vezano tudi interno hidrantno omrežje. V
naselju je predvidenih 10 zunanjih hidrantov premera 80 mm, ki so
locirani na pločnikih ob javnih cestah. |
|
|
Hišni priključki (vodomerni jaški) so locirani ob javni
cesti na gradbenih parcelah objektov, ob javni cesti in so izvedeni za
enega ali več posameznih objektov. |
|
|
Priključitev na obstoječe vodovodno omrežje na parceli št.
1064/4 je možna le za objekt na parceli št. 46 (FE V). |
|
|
Situacija je razvidna iz grafičnega lista št. 10.
»Situacija komunalnih vodov in naprav«. |
|
|
|
|
|
9.2. Kanalizacija |
|
|
Kanalizacija v naselju je predvidena v ločenem sistemu. |
|
|
Po vseh cestah naselja se položijo cevi za odpadno in
meteorno kanalizacijo. |
|
|
Hišni priključki se izvedejo za posamezen objekt ali za
več družinskih stanovanjskih hiš preko revizijskih jaškov, lociranih na
gradbenih parcelah objektov. |
|
|
Kanalizacija za FE IV in vzhodni del Cest 5a in 5b se
spelje po Cesti 2 preko Kidričeve ceste, do jaška št. 1065 na Stari
Ljubljanski cesti. |
|
|
(V primeru soglasja upravljalca javne kanalizacije – Loške
Komunale in lastnikov parcel 1020/1 in 1231/3, je možno ta del
kanalizacije priključiti tudi na obstoječo kanalizacijo pred objektom
Istrabenza, meteorno kanalizacijo pa povezati direktno v potok Sušico.) |
|
|
Kanalizacija za ostali del naselja Kamnitnik se spelje po
Cesti 1, preko Kidričeve ceste in se priključi na jašek, lociran 80 m
zahodno od jaška št. 1065 na Stari Ljubljanski cesti. |
|
|
Od jaška št. 1065 do jaška št. 489 ob potoku Sušica in
stari Ljubljanski cesti, je potrebno javno kanalizacijo ustrezno
ojačati, skladno z zahtevami upravljalca kanalizacije, Loške Komunale. |
|
|
Obstoječa kanalizacija, ki poteka od obstoječih objetkov
na severni strani naselja (O20 cm) proti Kidričevi cesti, se ukine. Ti
objekti se navežejo na novo kanalizacijo. |
|
|
Začasna priključitev na obstoječo kanalizacijo na parceli
št. 1064/4 je možna le za objekt na parc. št. 46 (FE V). |
|
|
V primeru, da se gradi kanalizacija tudi za drugo fazo
naselja Kamnitnik s potekom ob potoku Sušica, se lahko objekti iz FE III
in IV, priključijo na to kanalizacijo, ostali pa se morajo zaradi višin
vseeno priključiti na kanalizacijo južno od Kidričeve ceste. |
|
|
9.3. Elektrika: |
|
|
Za naselje Kamnitnik 1 se zgradi nova transformatorska
postaja na zemljišču št. 2j (karta "Določitev gradbenih mej in linij",
graf. list št. 6). |
|
|
Transformatorska postaja se poveže s talnim vodom 20 kV do
lokacije obstoječega kablovoda 20 kV št. K 5184 (RTP Škofja Loka –
Kamnitnik) – karta "Situacija komuanlnih vodov in naprav, graf. list št.
10. |
|
|
Priključek bo na parceli št. 1048, k.o. Suha. |
|
|
Obstoječ kablovod se od te točke do Potočnikove ulice nad
parc. 1064/1 ukine in se nadomesti z novim talnim kablovodom 20 kV,
tako, da se izogne novim večstanovanjskih objektom v FE IV. |
|
|
Nizkonapetostni 1 kV razvod se izvede v talni izvedbi po
vseh novih cestah naselja. |
|
|
Priključitev na obstoječe el. omrežje na parceli št.
1064/4 je možna le za objekt na parceli št 46 (FE V). |
|
|
|
|
|
9.3.1: NN električni hišni priključki: |
|
|
Od javnega kabelskega omrežja se izvede hišne priključke k
posameznim objektom, kjer se na gradbenih parcelah predvidi
prostostoječe priključne omarice, dostopne z javnih cest. Priključne
omarice se lahko izvedejo tudi za več objektov skupaj. |
|
|
|
|
|
9.3.2: Javna razsvetljava: |
|
|
Javna razsvetljava se izvede ob vseh cestah naselja, ter
med večstanovanjskimi objekti (FE III) in poslovno stanovanjskim
objektom (FE IV) |
|
|
Napeljava javne razsvetljave se razpelje po vseh cestah
naselja v talni izvedbi. |
|
|
|
|
|
9.4. Plin: |
|
|
Za ogrevanje, kuhanje in pripravo sanitarne vode so vsi
objekti v naselju priključeni na javni plin. |
|
|
Javni plin se položi v vse ceste v naselju, razen v južna
dela Ceste 1 in Ceste 2. |
|
|
Navezava z obstoječim javnim plinovodom se izvede s
priključkom na cev DN 110 na Potočnikovi ulici (ob S-V vogalu parcele
1080/9) – karta "Situacija komuanlnih vodov in naprav, graf. list št.
10. |
|
|
Hišni priključki se izvedejo za vsak objekt posebej, po
pogojih upravljalca javnega plinovoda, Loške Komunale. |
|
|
Priključitev na obstoječe plinovodno omrežje na parceli
št. 1064/4 je možna le za objekt na parceli št 46 (FE V). |
|
|
|
|
|
9.5. Telefon in KTV: |
|
|
Po vseh cestah naselja se položijo cevi za telefonski, KTV
oziroma drug informacijski javni kabel – karta "Situacija komuanlnih
vodov in naprav, graf. list št. 10. |
|
|
Telefonski in KTV kabelski hišni priključek se izvede za
vsak objekt posebej. |
|
|
Priključitev na obstoječe telefonsko omrežje na parceli
št. 1064/4 je možna le za objekt na parceli št 46 (FE V). |
|
|
|
|
|
9.6. Komunalni odpadki: |
|
|
Na območju naselja so predvidena štiri javna zbirna mesta
(ekološki otoki) za zbiranje odpadnih surovin – papir, steklo, PET
embalaža in pločevinke. |
|
|
Zbirno mesto s štirimi zabojniki je zasnovano tako, da ga
je možno povečati za dva dodatna zabojnika, ostala tri zbirna mesta s po
dvema zabojnikoma pa imajo možnost povečanja za en dodaten zabojnik. |
|
|
Ostali odpadki v FE I in FE II se zbirajo pred posameznimi
individualnimi objekti in se redno odvažajo. Za posamezen objekt sta
predvidena po dva tipizirana zabojnika po 120 l. V primeru lastnega
kompostiranja samo en zabojnik. |
|
|
V FE III in FE IV se ostali odpadki zbirajo v 1100 l
zabojnikih. |
|
|
V FE III so za 35-42 stanovanj predvideni trije zabojniki
velikosti 1100 l, od tega eden za odpadke primerne za kompostiranje. |
|
|
V FE IV so za poslovni objekt predvideni trije zabojniki
velikosti 1100 l. |
|
|
Lokacije zabojnikov so razvidne iz graf. lista št. 10,
"Situacija komunalnih vodov in naprav". |
|
|
VI. POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
Požarno soglasje |
|
|
Požarno soglasje se za večstanovanjske objekte, garaže in
poslovne objekte pridobi v postopku za gradbeno dovoljenje. |
|
|
11. člen |
|
|
Etapnost gradnje |
|
|
V primeru etapnosti gradnje se funkcionalna enota (FE
cesta 1) gradi v prvi fazi ali skupaj s FE I. FE III se lahko izvaja po
izvedbi FE cesta 1. FE cesta 2 se izvede skupaj s transformatorsko
postajo, vendar je transformatorsko postajo možno graditi tudi pred
izvedbo ceste 2. FE II je možno graditi po izvedbi FE cesta 1 in FE
cesta 2. FE IV je možno graditi samostojno, če se izvede skupaj z FE
cesta 2 s pripadajočo komunalno infrastrukturo v območju ceste 2 in
začasnim vodovodnim priključkom, telefonskim priključkom in začasnim
ogrevanjem. |
|
|
Funkcionalna enota FE V (gradbena parcela št. 46) se lahko
gradi neodvisno od drugih enot, komunalni priključki se navežejo na
obstoječe komunalne vode na zemljišču 1064/4, za dovoz iz Potočnikove
ulice preko parcele št. 1064/4 si mora investitor pred izdajo gradbenega
dovoljenja pridobiti služnost. |
|
|
Meje Funkcionalnih enot so označene na karti »Razdelitev
območja na funkc. enote«, graf. list št. 11. |
|
|
12. člen |
|
|
Končne določbe |
|
|
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Škofja
Loka in Upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora. |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
|
|
|
Št. 352-103/01 |
|
|
Škofja Loka, dne 7. julija 2005 |
|
|
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r. |
|
|
|