Na podlagi 16. in
102. člena
Statuta Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 33/10) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 8.
redni seji dne 8. 9. 2011 sprejel |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Škofja Loka |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta
(v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi za varovanje osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
4. člen |
(1) Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
(2) Redne seje se
sklicujejo najmanj šestkrat na leto. |
(3) Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
(4) Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika, kadar niso izpolnjeni pogoji za
sklic izredne seje. |
(5) Slavnostne seje
se sklicujejo ob praznikih občine in drugih slovesnih priložnostih. |
5. člen |
Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovna telesa
sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu: predsednik). |
6. člen |
(1) Svet uporablja
žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
(2) Svet uporablja
žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah
ter na dopisih. |
(3) V okviru svojih
nalog žig sveta uporabljajo tudi delovna telesa sveta. |
(4) Direktor občinske
uprave hrani žig sveta in skrbi za njegovo uporabo. |
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
7. člen |
(1) Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najpozneje 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 20 dni po drugem krogu volitev
župana. |
(3) Župan zaradi
priprave na prvo sejo skliče nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani sveta. |
8. člen |
(1) Obvezni dnevni
red konstitutivne seje je: |
1. ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2. poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
3. imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
|
4. poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5. poročilo mandatne
komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6. slovesna prisega
in pozdravni nagovor župana, |
7. imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
9. člen |
(1) Dnevni red
konstitutivne seje vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. Besedilo slovesne prisege se glasi: »Prisegam, da bom
svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red
Republike Slovenije in Občine Škofja Loka. Z vsemi močmi bom deloval za
blaginjo Občine Škofja Loka, njenih občank in občanov.« |
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
(3) Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje mandatno komisijo za pregled
prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta,
ki je sestavljena iz enega predstavnika stranke in liste, izvoljene v
občinski svet. |
(4) Mandatna komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
(5) Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
10. člen |
(1) Svet potrdi
mandate članov sveta na predlog mandatne komisije, potem ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
(2) Svet o potrditvi
mandatov, ki niso sporni, odloči skupaj, o vsakem spornem mandatu pa
odloča posebej. |
(3) Član sveta, čigar
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
|
(4) Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, in je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
11. člen |
(1) Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, dotedanjim
članom sveta pa mandat preneha. |
(2) Če svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
začne novoizvoljenemu županu teči mandat, dotedanjemu županu pa mandat
preneha. |
(3) S prenehanjem
mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, izmed članov imenuje komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, sestavljeno iz
predstavnikov vseh strank in list, izvoljenih v občinski svet. Če
komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na
naslednji seji. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
13. člen |
(1) Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima
pravico: |
– predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana; |
– predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
|
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
(5) Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
(1) Član sveta ne
more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga
je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član sveta nima
imunitete in je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
(1) Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu članu sveta. |
(2) Svet lahko
odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih
stroškov. |
16. člen |
(1) Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki jih potrebuje za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi
iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
(3) Član sveta ima
pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter
jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen |
(1) Na vsaki redni
seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude članov. |
(2) Član sveta
postavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Pisne
pobude se lahko dajo med sejama ali na seji sveta. Ustna vprašanja in
pobude se lahko dajo na seji sveta. |
(3) Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. Sicer župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan
oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje
oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev pobude pa ne
več kot pet minut. |
(5) Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno navzoča župan in direktor
občinske uprave občine. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
(7) Župan ali
direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita ustno takoj, vendar morata pisno odgovoriti na vsa vprašanja
in pobude. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s
sklicem prve naslednje redne seje. |
18. člen |
(1) Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi razpravlja, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
(2) Če svet odloči,
da bo o zadevi razpravljal, mora župan to vprašanje uvrstiti na dnevni
red prve naslednje redne seje. |
19. člen |
(1) Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
(2) Če ne more priti
na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
oziroma javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa oziroma javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej
ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče. |
(3) Članu sveta, ki
se ne udeleži seje sveta, ne pripada plačilo. |
(4) Če se član
delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
svetu njegovo razrešitev. |
IV. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
20. člen |
(1) Svet dela in
odloča na sejah. |
(2) Seje sveta
sklicuje župan. |
(3) Župan sklicuje
seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in
na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine; sklicati pa jih mora najmanj šestkrat na leto.
|
(4) Župan lahko
skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet
pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
21. člen |
(1) Vabilo za redno
sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje
deset dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje
tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi pozneje, če je vsebina gradiva
nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo
sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine,
direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti,
vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu, ter predstavnikom
medijev. |
(3) Vabila iz
prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na
papirju in po elektronski pošti. |
22. člen |
(1) Izredna seja
sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta.
|
(2) V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic
in predlog dnevnega reda. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah,
o katerih naj svet odloča, in predlagani sklepi, če člani sveta ne
razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero
gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo
sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni sklicana v sedmih dneh od predložitve pisne obrazložene
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so sklic zahtevali, oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so zahtevali sklic izredne seje. |
(4) Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti članom sveta vročeno najkasneje tri dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
(5) Če razmere
zahtevajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na tej seji pa se lahko predloži tudi potrebno gradivo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
23. člen |
(1) Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve, ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje trajanje
seje). |
(2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa,
ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za sklep glasovali
vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed
članov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa
se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
(4) O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
24. člen |
(1) Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
25. člen |
(1) Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član
sveta, svetniška skupina ali delovno telo sveta. |
(3) V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
(6) O sprejemu
dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7) Svet ne more
odločiti, da se na dnevi red seje uvrstijo zadeve: |
– če članom ni bilo
predloženo gradivo; |
– h katerim ni dal
svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj; |
– če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna; |
– ali če svet odloči
drugače. |
26. člen |
(1) Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši prisotni član sveta. |
(3) Izredno sejo
sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu
z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
27. člen |
(1) Seje sveta so
javne. |
(2) Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
(3) Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z
objavljenim vabilom. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni
strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega
obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
(4) Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
|
(5) Predsedujoči
lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in
slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje
posameznih delov seje odloči svet. |
(6) Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
28. člen |
(1) Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to zahteva zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
(2) Kadar svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
29. člen |
(1) Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
(3) Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
30. člen |
(1) Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
nujni postopek. |
(3) Mandatne zadeve
imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo
na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
(4) Predlagatelj
točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem
redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje.
Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke,
svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno vse gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
31. člen |
(1) Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. |
(2) Med sejo lahko
svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega
reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je treba
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je treba pisno obrazložiti. |
32. člen |
(1) Član sveta lahko
da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(2) Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
33. člen |
(1) Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če
ni s tem poslovnikom določeno drugače. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če predlagatelj
ni župan, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po pet
minut. |
(3) Potem dobijo
besedo člani sveta po vrstnem redu, po katerem so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut.
|
(4) Razpravljavec
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ dve minuti.
|
(5) Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. |
34. člen |
(1) Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem poteka
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali preseže čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje razpravo, mu predsedujoči vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
35. člen |
(1) Članu sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Član sveta mora navesti člen
poslovnika, ki naj bi bil kršen. |
(2) Nato predsedujoči
poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. |
(3) Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
tri minute. |
36. člen |
(1) Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je treba na podlagi razprave pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči
lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
(3) Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
37. člen |
(1) Seje sveta se
sklicujejo najprej ob 18. uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči
odredi 15-minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
(3) Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
38. člen |
(1) Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Če svetu časovno
ni uspelo obravnavati vseh točk dnevnega reda, sejo prekine in odloči,
da se točke obravnavajo na nadaljevalni seji. |
(2) Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
39. člen |
(1) Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči
skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govornika lahko opomni na
red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
40. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin,
|
– odvzem besede,
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
41. člen |
(1) Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo ali če kako drugače krši red na seji. |
(2) Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
(3) Odstranitev s
seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
(4) Član sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
42. člen |
(1) Predsedujoči
lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja,
vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
43. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
44. člen |
(1) Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta
na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
|
(3) Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi na način, kot
velja za glasovanje: glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok.
Preverjanje sklepčnosti lahko kadarkoli zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči. |
(4) Kadar je za
sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
45. člen |
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem
glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
46. člen |
(1) Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
47. člen |
(1) Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči
pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali
amandmaja. |
(2) Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
(3) K glasovanju
pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(4) Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
48. člen |
(1) Javno glasovanje
se opravi z dvigom rok, dvigom kartona, z uporabo glasovalne naprave ali
s poimenskim izjavljanjem. |
(2) Člani sveta
glasujejo poimensko, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali
najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zapiše njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
49. člen |
(1) Tajno se glasuje
z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsednik
komisije. Svet na predlog predsedujočega določi dva člana in predsednika
komisije. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi
direktor občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom
glasovanja predsedujoči določi čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in
»PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na levi strani,
»PROTI« pa na desni. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali
besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je treba imenovati v skladu z navodilom na
glasovnici. Glasuje se s pisali enake barve. |
(9) Ko član sveta
izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico. |
50. člen |
(1) Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in številki
seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih
glasovnic, |
– številu oddanih
glasovnic, |
– številu neveljavnih
glasovnic, |
– številu veljavnih
glasovnic, |
– številu glasov »ZA«
in številu glasov »PROTI« oziroma |
– pri glasovanju o
kandidatih o številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je
imenovan. |
(3) Predsedujoči
takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
51. člen |
(1) Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
5. Izločitev zaradi
pristranskosti |
52. člen |
Razlogi za izločitev
članov sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi pristranskosti so
podani v naslednjih primerih: |
1. v zadevah, v
katerih je udeležen on sam, njegov zakonec ali zunajzakonski partner,
njegov prednik ali potomec, brat, sestra ali oseba, s katero je v isti
stopnji v svaštvu, njegov posvojitelj ali posvojenec ali njun potomec,
zakonec ali zunajzakonski partner, ali njegov rejnik, rejenec ali oseba
v njegovem skrbništvu; |
2. v zadevah, v
katerih je postavljen kot pooblaščenec stranke; |
3. v zadevah, v
katerih je udeleženo podjetje, zavod ali druga organizacija, v kateri
ima svoj kapitalski delež, ki presega 20-odstotkov celotne vrednosti
podjetja, zavoda ali druge organizacije; |
4. če obstajajo drugi
tehtni razlogi, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
53. člen |
(1) Pobudo za
izločitev člana sveta lahko poda predsedujoči občinskega sveta ali vsak
član sveta s pisno obrazložitvijo, ki jo je treba predložiti na seji
sveta najkasneje do obravnave točke, na katero se pobuda za izločitev
nanaša. |
(2) Če se član sveta
z izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje. |
(3) Če se član sveta,
zoper katerega je vložena pobuda za izločitev, z izločitvijo ne strinja,
ima pravico do ustnega ugovora. O utemeljenosti ugovora odloča občinski
svet. |
(4) Član sveta, ki se
z izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji izločitvi. |
54. člen |
Izločitev pomeni le
izločitev iz odločanja z glasovanjem. Izločeni član sveta lahko sodeluje
pri razpravi. |
55. člen |
Postopek izločitve se
opravi pri odločanju o točki dnevnega reda, na katero se odločitev
nanaša. |
6. Zapisnik seje
sveta |
56. člen |
(1) O vsaki seji
sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in
razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov
na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta
ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
57. člen |
(1) Če se seja zvočno
snema, je dobesedni prepis zvočnega zapisa poteka seje magnetogram.
|
(2) Magnetogram seje
se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
|
(3) Član sveta ima
pravico poslušati zvočni zapis seje. Vsak drugi zainteresirani zaprosi
za poslušanje zvočnega zapisa kot za informacijo javnega značaja.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(4) Vsakdo lahko
zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega
značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje.
Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
58. člen |
(1) Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca.
|
(2) Na vsaki redni
seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
|
(3) Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik.
|
(4) Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
(5) Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
59. člen |
(1) Ravnanje z
gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
(2) Izvirniki
odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
60. člen |
(1) Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij
javnega značaja. |
(2) V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
7. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
61. člen |
(1) Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles. |
8. Delovna telesa
sveta |
62. člen |
(1) Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in
odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
63. člen |
(1) Svet ima komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo
sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov ter je sestavljena iz
predstavnikov vseh strank in list, izvoljenih v občinski svet.
|
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 11 članov in opravlja
predvsem naslednje naloge: |
– predlaga svetu
potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana, predlaga
svetu kandidate za delovna telesa sveta in druge organe, ki jih voli in
imenuje svet; |
– predlaga svetu
izdajo soglasja ali mnenja k imenovanju direktorjev oziroma ravnateljev
javnih zavodov; |
– obravnava in
predlaga svetu višino nagrad in povračil za neprofesionalno in
profesionalno opravljanje funkcij; |
– pripravi in izvede
razpis za podeljevanje občinskih priznanj, zbira predloge in pripravi
predlog podelitve občinskih priznanj ter |
– obravnava druga
vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
64. člen |
Stalna delovna telesa
sveta so naslednji odbori in komisija: |
– Odbor za družbene
dejavnosti, |
– Odbor za
gospodarske javne službe, |
– Odbor za cestno
infrastrukturo in prometno varnost, |
– Odbor za
gospodarske dejavnosti, obrt, turizem in kmetijstvo, |
– Odbor za urejanje
prostora, varstvo okolja in prenovo, |
– Odbor za
gospodarjenje z nepremičninami, opremljanje stavbnih zemljišč in
stanovanjsko gospodarstvo, |
– Statutarno pravna
komisija. |
65. člen |
Odbor za družbene
dejavnosti ima devet članov in skrbi zlasti za: |
– mladinsko
dejavnost, |
– varstvo starejših,
|
– zdravstveno in
socialno varstvo, |
– vzgojo in
izobraževanje, |
– šport, |
– raziskovalno
dejavnost, |
– humanitarno
dejavnost, |
– kulturo,
|
– muzejsko, arhivsko
gradivo, spomenike in spominska obeležja. |
66. člen |
Odbor za gospodarske
javne službe ima sedem članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– spremlja stanje na
področju gospodarskih javnih služb, |
– obravnava in daje
predloge na področju javne gospodarske infrastrukture, |
– obravnava in daje
predloge za urejanje in razvoj gospodarskih javnih služb, |
– skrbi za drugo
občinsko premoženje in |
– druge naloge v
okviru delovnega področja gospodarskih javnih služb. |
67. člen |
Odbor za cestno
infrastrukturo in prometno varnost ima sedem članov in opravlja zlasti
naslednje naloge: |
– spremlja stanje na
področju prometa, prometne varnosti in cestne infrastrukture na območju
občine, |
– spremlja stanje na
področju parkirišč in drugih javnih površin, |
– obravnava in daje
predloge za urejanje in razvoj teh področij. |
68. člen |
Odbor za gospodarske
dejavnosti, obrt, turizem in kmetijstvo ima sedem članov in opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
– daje predloge za
razvoj gospodarstva, obrti in turizma, |
– skrbi za varstvo in
urejanje kmetijskih površin, |
– daje predloge za
pospeševanje kmetijske proizvodnje, |
– spremlja in daje
predloge za celostni razvoj podeželja, |
– lovstvo, ribištvo
in čebelarstvo ter |
– obravnava predloge
za sofinanciranje razvoja gospodarstva, obrti in turizma. |
69. člen |
Odbor za urejanje
prostora, varstvo okolja in prenovo ima sedem članov in skrbi zlasti za:
|
– prostorsko politiko
in razvoj, |
– varstvo okolja,
|
– urbanizem in
prenovo ter |
– zaščito
zgodovinske, kulturne in naravne dediščine. |
70. člen |
Odbor za opremljanje
stavbnih zemljišč, gospodarjenje z nepremičninami in stanovanjsko
gospodarstvo ima sedem članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– obravnava zadeve in
daje predloge v zvezi z razpolaganjem z nepremičninami v lasti občine,
|
– skrbi za gradnjo in
prenovo neprofitnih stanovanj in stanovanjskih hiš ter |
– skrbi za
pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. |
71. člen |
(1) Statutarno pravna
komisija sveta ima sedem članov. |
(2) Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb
oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v
obliki predpisov, ter pripravlja uradna prečiščena besedila splošnih
aktov v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
(3) Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko
predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter avtentično razlago določb splošnih aktov občine.
|
(5) Med dvema sejama
sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno
pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
72. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa
in število članov ter opravi imenovanje. |
73. člen |
(1) Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
(2) Predsednika
delovnega telesa imenuje delovno telo izmed svojih članov, ki so člani
občinskega sveta. |
(3) Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan. |
(4) Članstvo v
komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
(5) Župan ne more
biti član odbora ali komisije sveta, lahko pa sodeluje v razpravi na
sejah odborov in komisij. |
74. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
75. člen |
(1) Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
(2) Seje delovnih
teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
(3) Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj sedem
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
(4) Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve – mnenja, stališča
in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
(5) Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
(6) Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta, lahko pa delovno telo za svoje delo sprejme svoj
poslovnik. |
76. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
V. AKTI SVETA |
1. Splošne določbe |
77. člen |
(1) Svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
– poslovnik o delu
sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe.
|
(2) Svet sprejema
tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta
občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z
zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
78. člen |
(1) Proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere
je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem
župan. |
(2) Komisije in
odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
|
(3) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine
zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
79. člen |
(1) Akte, ki jih
sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov
sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
80. člen |
(1) Predlog odloka
mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
(2) Uvod obsega
razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter
oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
81. člen |
(1) Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
82. člen |
(1) Predlog odloka se
pošlje članom sveta petnajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
83. člen |
(1) V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka,
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
(2) Po končani
obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. |
(3) Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči svet s sklepom. |
84. člen |
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
85. člen |
(1) V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan lahko
predlaga amandmaje in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu
predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
|
(4) Če amandma ni
predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne
sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan lahko
predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se
odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
86. člen |
(1) Amandma, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov
sveta, ki glasujejo. |
(2) O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
87. člen |
(1) Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
(3) O predlogih
drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
88. člen |
(1) Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Postopki
sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem
mandatu ne nadaljujejo, razen: |
– če sta v novem
mandatu znova izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila predlagatelja
v prejšnjem mandatu; |
– če predlagateljstvo
v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni znova izvoljen,
prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta. |
(3) Če nihče ne
prevzame predlagateljstva v treh mesecih od dneva konstituiranja sveta,
je postopek za sprejem akta ustavljen. Evidenco o nedokončanih postopkih
sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
3. Nujni postopek za
sprejem odlokov |
89. člen |
(1) Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po nujnem postopku. Po nujnem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) Nujni postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi nujnega postopka svet
odloči na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
(3) Če svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po nujnem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga
odloka. |
(4) Pri nujnem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri nujnem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti
seji. |
(6) Pri nujnem
postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
90. člen |
(1) Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve; |
– prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom; |
– uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine;
|
– spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča; |
– prečiščena besedila
aktov. |
(2) Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
91. člen |
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine, in začnejo veljati 15 dan po objavi, če v njih ni
določeno drugače. |
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči svet. |
5. Postopek za
sprejem proračuna |
92. člen |
(1) S proračunom
občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe občini. |
(2) Proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
93. člen |
(1) Predlog proračuna
občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
župan predloži predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi
sveta. |
(2) Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
|
(3) V okviru
predstavitve župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave predstavi
svetu: |
– temeljna izhodišča
in predpostavke za pripravo predloga proračuna; |
– načrtovane politike
občine; |
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih; |
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt; |
– načrt razvojnih
programov; |
– načrt nabav.
|
(4) Po predstavitvi
predloga proračuna svet opravi splošno razpravo in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v desetih dneh predloži svetu popravljen
predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v
njem upoštevani. |
(6) Če svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
94. člen |
(1) Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
(2) V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
(3) Občina objavi
način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
95. člen |
(1) V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih
delov občine ter zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
(3) Predsedniki
delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
96. člen |
(1) Najpozneje v 15
dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna župan pripravi
dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri bo
svet obravnaval predlog proračuna in dopolnjeni odlok o proračunu
občine. |
(2) Na dopolnjen
predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
o ravnotežju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
97. člen |
(1) Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. |
(2) V nadaljevanju
župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku
o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnotežja. |
(3) Predsedujoči
oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da
se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na
katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi,
da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben
za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
98. člen |
(1) Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti in
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme
svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo, in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
(5) Svet najprej
glasuje o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o
proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni
sprejet, svet določi rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
(8) Svet nov predlog
proračuna občine obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za nujni postopek za sprejem odloka. |
99. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, župan sprejme sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za
sprejem odloka |
100. člen |
(1) Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni
javne razprave. |
(3) Rebalans
proračuna občine svet sprejema po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
101. člen |
(1) Prostorske akte,
za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
|
(2) Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
(3) Postopek
sprejemanja prostorskega akta se znova začne z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
7. Postopek za
sprejem avtentične razlage |
102. člen |
(1) Vsakdo, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za avtentično razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
(2) Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za avtentično razlago. |
(3) Zahtevo za
avtentično razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki
lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog avtentične razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema
avtentično razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani
postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta
avtentična razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem
glasilu. |
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
103. člen |
Če je občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe
in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
104. člen |
(1) Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretjino njegovih členov, statutarno pravna komisija sveta
pripravi uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi svet. |
(3) Uradno prečiščeno
besedilo svet določi po skrajšanem postopku za sprejem odloka. O uradnem
prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno
besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
VI. VOLITVE,
IMENOVANJA IN RAZREŠITVE |
105. člen |
(1) Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
106. člen |
(1) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
|
(2) Če se javno
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko
glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata,
za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči,
da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
(5) Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če se tajno
glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za
največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
107. člen |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
108. člen |
(1) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se znova glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne
dobi potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben
kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
109. člen |
(1) Člane delovnih
teles sveta svet imenuje na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista
kandidatov vsebuje predlog kandidatov za člane delovnega telesa.
|
(2) Če kandidatna
lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
(3) Če tudi na način
iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega
telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
2. Imenovanje člana
sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
110. člen |
(1) Če župan, ki mu
je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh ali več
podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen,
svet izmed svojih članov imenuje člana, ki bo to funkcijo opravljal do
izvolitve novega župana. |
(2) O tem, ali se
imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet
pred glasovanjem o imenovanju. |
(3) Kandidat je
imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
3. Postopek za
razrešitev |
111. člen |
(1) Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ene četrtine članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
|
(3) Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešite. |
112. člen |
(1) Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
(2) Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
|
(3) Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
113. člen |
(1) Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O razrešitvi se
izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
114. člen |
(1) Župan in člani
sveta imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom
sveta na podlagi pisne izjave o odstopu v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. |
(3) Postopek v zvezi
z odstopom župana in članov sveta urejata zakon in statut občine. |
115. člen |
(1) Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani. |
(2) Izjava o odstopu
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati občinskemu svetu
novega kandidata. |
(3) Občinski svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
(4) Sklep o
razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
116. člen |
(1) Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, zadnji za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, določi poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri
pripravi odlokov ali drugih aktov. |
117. člen |
(1) Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po
njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poroča o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
(2) V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je treba posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev. |
(3) Če župan sklepa
sveta ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo mogoče
izvršiti. |
(4) Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(5) Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato mora svet sproti opozarjati na posledice
nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
VIII. JAVNOST DELA |
118. člen |
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(3) Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
119. člen |
(1) Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
(3) Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
(4) Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
IX. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
120. člen |
(1) V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata
statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se
lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov
oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov
občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
121. člen |
(1) Za sprejem
sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
122. člen |
(1) Če nastane dvom o
vsebini posamezne določbe poslovnika, med sejo sveta poslovnik razlaga
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne
zaseda, poslovnik razlaga statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
123. člen |
(1) Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 71/95). |
(2) Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Sklep o ustanovitvi,
pristojnostih in sestavi odborov in komisij Občinskega sveta Občine
Škofja Loka (Uradni list RS, št. 103/10), ki se uporablja do začetka
uporabe določb od 63. do 72. člena tega poslovnika, skladno s 124.
členom tega poslovnika. |
124. člen |
Določbe od 63. do 72.
člena tega poslovnika, ki se nanašajo na poimenovanje, število članov in
naloge delovnih teles, se začnejo uporabljati po prvih naslednjih
volitvah članov v Občinski svet Občine Škofja Loka. |
125. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 007-0001/2011 |
Škofja Loka, dne 8.
septembra 2011 |
Župan |
Občine Škofja Loka
|
mag. Miha Ješe l.r. |