|
Na podlagi 23. člena in 175. člena
zakona
o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in v skladu
z 18. in 98. členom Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št.
37/95, 47/98) je Občinski svet občine Škofja Loka na 13. seji dne 7. 7.
2005 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Škofja Loka |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz odloka o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana
občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS,
št. 103/04) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka
(krajše: “PUP za mesto”), ki jih je izdelal Urbi, d.o.o., Oblikovanje
prostora, Trnovski pristan 2, Ljubljana, št. projekta 110, novembra
2004. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt,
ki določa merila in pogoje za graditev objektov in druge posege v
prostor. |
|
|
3. člen |
|
|
(1) Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: |
|
|
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, |
|
|
– grafični prikaz razmejitev, meril in pogojev na DKN v
merilu 1:5.000, |
|
|
– obrazložitev pogojev za posege v prostor, |
|
|
– mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
|
(2) Grafični prikazi so sestavni del odloka in so izdelani
v analogni in digitalni obliki. Digitalna vsebina grafičnega dela PUP za
mesto obsega: namensko rabo površin in ureditvene enote z oznakami ter s
podatki o načinih urejanja s PIA, s podatki o varstvu pred hrupom,
površine prekrivajoče rabe (rekreacija v naravnem okolju), območja
varstva infrastrukture, območja naravnih vrednot, območja varstva
kulturne dediščine, območja varstva vodnih virov. Digitalni grafični
prikazi PUP za mesto so izdelani na geodetski podlogi digitalnega
katastrskega načrta (DKN) v natančnosti merila 1:5.000 in se lahko
uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. |
|
|
4. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo: |
|
|
– mejo območja urejanja, |
|
|
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in
kvaliteto graditve ali drugega posega, |
|
|
– pogoje za oblikovanje objektov in drugih posegov v
prostor, |
|
|
– pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč, |
|
|
– pogoje za prometno urejanje, |
|
|
– pogoje za komunalno in energetsko opremljanje ter za
telekomunikacije, |
|
|
– pogoje za urejanje in varstvo voda, |
|
|
– pogoje za ohranjanje narave, |
|
|
– pogoje za varstvo kulturne dediščine |
|
|
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja |
|
|
– merila in pogoji za obrambo in zaščito ter |
|
|
– posebne pogoje za posege v prostor. |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja
urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni
določeno drugače. |
|
|
(2) Pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano
območje, za posamezna območja urejanja, za površine in za ureditvene
enote. |
|
|
(3) Namenska raba površin in podrobnejša namenska raba
površin določata pretežno namembnost posamezne površine ali območja.
Površine so zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo
prostor izven območij urejanja. |
|
|
(4) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje,
namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in
površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki vsebujejo
pretežno enovite določbe glede oblikovanja. |
|
|
6. člen |
|
|
Uporabljeni pojmi v tem odloku imajo naslednje pomene: |
|
|
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo,
gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. |
|
|
(2) Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne
dejavnosti in gradbeništvo. |
|
|
(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina,
promet, gostinstvo, turizem in storitve. |
|
|
(4) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se
odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni,
prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne,
okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične
kmetije. |
|
|
(5) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo,
socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura,
uprava, cerkev in svobodni poklici. |
|
|
(6) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše,
počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine,
ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne
služijo za trajno bivanje. |
|
|
(7) Regulacijska linija je črta, ki omejuje površine, ki
so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v
grafičnem prikazu. |
|
|
(8) Gradbena linija je črta, na katero mora biti
postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu. |
|
|
(9) Gradbena meja določa skrajni zunanji rob, do katerega
lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu. |
|
|
(10) Nadomestna gradnja je novogradnja na isti lokaciji,
istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi. |
|
|
(11) Enostavni objekti po tem odloku so pomožni objekti,
začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema,
za postavitev katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno v skladu s
»Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov,
o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči«. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA, KI
SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI |
|
|
7. člen |
|
|
(1) Območje, ki se ureja s “PUP za mesto”, obsega območje
urbanistične zasnove za mesto Škofja Loka, razen veljavnih prostorskih
izvedbenih načrtov. |
|
|
(2) Meja območja urejanja s PUP za mesto je grafično
prikazana na pregledni karti v merilu 1:40.000 in na grafičnih prikazih
razmejitev, meril in pogojev v merilu 1:5.000. |
|
|
8. člen |
|
|
(1) PUP za mesto določajo merila in pogoje za območja
urejanja in ureditvene enote, ki so navedena v prilogi k odloku v Tabeli
1. |
|
|
(2) Razmejitve namenske rabe površin, meje območij
urejanja, meje ureditvenih enot in območja varstva so določena v
grafičnih prikazih, karte št. 1 do 3 v merilu 1:5.000. |
|
|
III. SKUPNI POGOJI ZA
POSEGE V PROSTOR |
|
|
1. Funkcija območja s
pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega |
|
|
9. člen |
|
|
Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi
dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor, s pogoji za izrabo in
za varstvo okolja. V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in
namensko rabo prostora iz prostorskega plana so vrste dejavnosti
(namembnosti) in vrste posegov v PUP določene za posamezno namensko rabo
površin ter podrobnejšo namensko rabo površin, in sicer za: |
|
|
(a) območja in površine za poselitev, |
|
|
(b) območja in površine, ki so namenjeni gospodarski
infrastrukturi, |
|
|
(c) površine, ki niso namenjene poselitvi. |
|
|
1.1 Namembnosti
območij in površin |
|
|
10. člen |
|
|
a) Območja in površine
za poselitev so: |
|
|
1 Območja za stanovanja (S) so namenjena bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti
in trgovine in so členjena na podrobnejšo namensko rabo: |
|
|
1.1
Območja eno- in dvostanovanjskih stavb (SE)
1.2 Območja več-stanovanjskih stavb (SV)
1.3 Območja za stanovanja posebnega namena (SS)
1.4 Območja za stanovanja in kmetije (SK)
1.5 Območja za stanovanja in kmetije izključno za kmetije (SKk) |
|
|
|
|
|
2 Območja proizvodnih dejavnosti (P) so namenjena
proizvodnim in servisnim dejavnostim in so členjena na podrobnejšo
namensko rabo: |
|
|
2.1
območja za industrijo (PI)
2.2 območja za druge proizvodne dejavnosti (PD) |
|
|
|
|
|
3 Območja javne infrastrukture (D) so namenjena za potrebe
izvajanja vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega
varstva, kulture, javne uprave in opravljanja verskih dejavnosti in so
členjena na podrobnejšo namensko rabo: |
|
|
3.1
območja za vzgojo in izobraževanje (DI)
3.2 območja za dejavnosti kulture (DK)
3.3 območja za šport (DS)
3.4 območja za zdravstvo (DZ)
3.5 območja za verske dejavnosti (DC) |
|
|
|
|
|
4 Območja mešane rabe (M) so namenjena bivanju, trgovskim,
proizvodnim in storitvenim dejavnostim in so členjena na podrobnejšo
namensko rabo: |
|
|
4.1
območja urbanih središč (MS)
4.2 območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti (MP)
4.3 posebna območja (MB)
4.4 turistična območja z nastanitvijo (MT) |
|
|
|
|
|
5 Območja za šport, rekreacijo in zelene površine (Z) so
namenjena za šport in rekreacijo na prostem in za urejene javne zelene
površine in so členjena na podrobnejšo namensko rabo: |
|
|
5.1
območja za šport in rekreacijo (ZS)
5.2 območja za druge zelene površine (ZD)
5.3 parki (ZP)
5.4 pokopališča (ZK). |
|
|
|
|
|
b) Območja in
površine, ki so namenjeni gospodarski infrastrukturi, so: |
|
|
6 Območja prometne infrastrukture (I) |
|
|
6.1
Območja državnih cest (ID)
6.2 Območja prometnih površin izven vozišča – parkirišča, postaje (IP)
6.3 Območja železniških postaj – postaja (IZp)
6.4 Območja železniških postaj – tiri (IZt) |
|
|
|
|
|
7 Območja energetske infrastrukture (E) |
|
|
7.1
območja za oskrbo z električno energijo (EE) |
|
|
|
|
|
8 Območja komunalne in okoljske infrastrukture (O) |
|
|
8.1
območja za čiščenje odpadnih vod (OC) |
|
|
|
|
|
c) Površine, ki niso
namenjene poselitvi |
|
|
– območja krajine, so: |
|
|
9 površine kmetijskih zemljišč (K) |
|
|
10 površine gozdov (G) |
|
|
11 površine površinskih voda (V) |
|
|
12 površine mineralnih surovin (LN) |
|
|
12.1 površine mineralnih surovin – sanacija v kmetijske
površine (LNk) |
|
|
12.2 površine mineralnih surovin – sanacija v rekreacijske
površine (LNr). |
|
|
11. člen |
|
|
(pogoji za namembnosti
in vrste posegov) |
|
|
1) Območja za stanovanja (S): |
|
|
1.1) Območja eno- in dvostanovanjskih stavb (SE) so
namenjena bivanju v eno-, dvo- ali več stanovanjskih (enodružinskih)
stavbah nižje gostote in dopolnilnim oblikam dela na domu: |
|
|
1.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– stanovanja, |
|
|
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko
okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v
zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro..., ni delo s strankami), |
|
|
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za
krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na
stanovanjsko okolje, |
|
|
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za
krajevne potrebe stanovanjskega območja; |
|
|
1.1b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema). |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
1.2) Območja za stanovanja z večstanovanjskimi stavbami
(SV) so namenjena bivanju v večstanovanjskih stavbah srednje in višje
gostote in dopolnilnim oblikam dela na domu, |
|
|
1.2a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– stanovanja, |
|
|
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko
okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v
zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro..., ni delo s strankami), |
|
|
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za
krajevne potrebe stanovanjskega območja, |
|
|
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za
krajevne potrebe stanovanjskega območja. |
|
|
1.2b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov za skupne potrebe
(pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni
objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana
oprema). |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
1.3) Območja za stanovanja posebnega namena (SS) so
namenjena bivanju posebnih skupin prebivalcev (npr. samski domovi,
domovi za stare...) |
|
|
1.3a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– stanovanja, |
|
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti kot dopolnilne
dejavnosti osnovni namembnosti območja, |
|
|
1.3b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema). |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
1.4) Območja za stanovanja in kmetije (SK) so namenjena
bivanju, kmetijam in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji, javni
infrastrukturi, storitvenim dejavnostim in trgovini |
|
|
1.4a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– stanovanja, |
|
|
– kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska
poslopja), |
|
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti, |
|
|
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250
m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju
ali kleti objekta, omejitev površine ne velja za spremembo namembnosti
obstoječih objektov v proizvodne dejavnosti, |
|
|
– šport in rekreacija. |
|
|
1.4b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska
obeležja in urbana oprema). |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
1.5) Območja za stanovanja in kmetije izključno za kmetije
(SKk) so namenjena kmetijam (bivanju in kmetijskim gospodarskim
objektom) ter dopolnilnim dejavnostim na kmetiji |
|
|
1.5a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska
poslopja), |
|
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti kot dopolnilne
dejavnosti kmetiji, |
|
|
– proizvodne dejavnosti, kot dopolnilne dejavnosti
kmetiji, ki po površini ne presegajo 120 m2 in prekomerno ne vplivajo na
okolje, locirane so lahko v pritličju ali kleti objekta. |
|
|
1.5b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v
sekundarna bivališča niso dopustne, |
|
|
– novogradnje objektov, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti, za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni
kmetijsko - gozdarski objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska
obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
2) Območja za proizvodne dejavnosti (P): |
|
|
2.1) Območja za industrijo (PI) so namenjena industriji in
proizvodnim dejavnostim: |
|
|
2.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– industrija, |
|
|
– proizvodne dejavnosti, |
|
|
– skladiščenje, |
|
|
2.1b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
2.2) Območja za druge proizvodne dejavnosti (PD) so
namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim ter skladiščenju, |
|
|
2.2a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– proizvodne dejavnosti, |
|
|
– gradbeništvo, |
|
|
– skladiščenje, |
|
|
– servisi in storitvene dejavnosti, |
|
|
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost
osnovni rabi. |
|
|
2.2b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
3) Območja javne infrastrukture (D): |
|
|
3.1) Območja za vzgojo in izobraževanje (DI) so namenjena
izobraževanju, znanstvenemu in raziskovalnemu delu |
|
|
3.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– otroško in socialno varstvo, |
|
|
– izobraževalne dejavnosti, znanstveno in raziskovalno
delo, |
|
|
– druge kvartarne dejavnosti, |
|
|
– bivanje za oskrbnika posamezne stavbe, |
|
|
3.1b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
3.2) Območja za dejavnosti kulture (DK) so namenjena
kulturnim dejavnostim, razvedrilu, knjižnicam, muzejem in spremljajočim
dejavnostim, |
|
|
3.2b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
3.3) Območja za šport (DS) so namenjena za športnim
dejavnostim in rekreaciji (pretežno v objektih) |
|
|
3.3a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma
dejavnosti: |
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
– storitve za šport in rekreacijo, |
|
|
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti
območja in sicer brez nastanitvenih kapacitet. |
|
|
3.3b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, |
|
|
– ureditve rekreacijskih in športnih površin, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
3.4) Območja za zdravstvo (DZ) so namenjena zdravstvu,
bolnišnični in zavodski oskrbi |
|
|
3.4a) poleg naštetih so dopustne še naslednje namembnosti
oz. dejavnosti: |
|
|
– trgovina, storitve rekreacija in kulturne dejavnosti kot
dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja, |
|
|
3.4b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni
objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
3.5) Območja za verske dejavnosti (DC) so namenjena
opravljanju verskih dejavnosti, |
|
|
3.5b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti
kulture, |
|
|
– novogradnje objektov, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni
objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
4) Območja mešane rabe (M) |
|
|
4.1) območja urbanih središč (MS) – centralna območja, so
pretežno namenjena za trgovino, gostinstvo, storitve, kulturo, javno
upravo in stanovanja. |
|
|
4.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– terciarne dejavnosti, |
|
|
– kvartarne dejavnosti, |
|
|
– stanovanja (bivanje), |
|
|
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2
in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju
ali kleti objekta, dejavnost se odvija samo v zaprtih prostorih in ne
presega vplivov drugih dejavnosti te rabe. |
|
|
4.1b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
4.2) območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih
dejavnosti (MP) so namenjena za proizvodnjo, trgovino, storitve in za
stanovanja. |
|
|
4.2a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– servisi in storitvene dejavnosti, |
|
|
– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi in v manjših
objektih (obrti), |
|
|
– trgovina za občasne nakupe z večjimi vplivi prometa, |
|
|
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost
osnovni rabi, |
|
|
– stanovanja v povezavi s proizvodnimi ali storitvenimi
dejavnostmi (tim. obrtna cona), z zagotovljeno III. stopnjo varstva pred
hrupom. |
|
|
4.2b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
4.3) posebna območja (MB) so namenjena za trgovino in
storitve, |
|
|
4.3a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– trgovina za občasne nakupe z večjimi vplivi prometa, |
|
|
– servisi in storitvene dejavnosti, |
|
|
– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi in v manjših
objektih (obrti), |
|
|
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost
osnovni rabi, |
|
|
4.3b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah
parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi), |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
4.4) turistična območja z nastanitvijo (MT) so namenjena
pretežno gostinskim nastanitvenim dejavnostim s spremljajočimi
dejavnostmi gostinske storitve prehrane, trgovine in storitev |
|
|
4.4b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
5) Območja za šport, rekreacijo in zelene površine (Z) |
|
|
5.1) območja za šport in rekreacijo (ZS) so namenjena za
šport in rekreacijo na prostem (pretežno brez objektov), |
|
|
5.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
– storitve za šport in rekreacijo, |
|
|
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti
območja, in sicer brez nastanitvenih kapacitet. |
|
|
5.1b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– ureditve rekreacijskih in športnih površin, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožnih objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
5.2) območja za druge zelene površine (ZD) so namenjena
pasivni rekreaciji, oddihu, pretežno so to proste javne zelene površine, |
|
|
5.2a) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– ureditve javnih površin, |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni infrastrukturni
objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema). |
|
|
5.3) parki (ZP) so območja urejenih javnih zelenih
površin, |
|
|
5.3a) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni infrastrukturni
objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema). |
|
|
5.4) pokopališča (ZK) so namenjena pokopavanju, |
|
|
5.4a) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje objektov, |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni
objekti, spominska obeležja in urbana oprema). |
|
|
(b) Območja in površine, ki so namenjeni gospodarski
infrastrukturi so: |
|
|
6) Območja prometne infrastrukture (I) |
|
|
6.1) Območja državnih cest (ID) |
|
|
6.2) Območja prometnih površin izven vozišča – parkirišča,
postaje (IP) |
|
|
6.3) Območja železniških postaj – postaja (IZp) |
|
|
6.4) Območja železniških postaj – tiri (IZt) |
|
|
7) Območja energetske infrastrukture (E) |
|
|
7.1) Območja za oskrbo z električno energijo (EE) |
|
|
8) Območja komunalne in okoljske infrastrukture (O) |
|
|
8.1) Območja za čiščenje odpadnih vod (OC) |
|
|
a) V vseh navedenih območjih namenjenih gospodarski
infrastrukturi (I, E, O) so dopustne namembnosti oz. dejavnosti v zvezi
s posamezno namensko rabo območja. |
|
|
b) V vseh navedenih območjih namenjenih gospodarski
infrastrukturi so dopustne naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela,
adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti,
ki so določene za osnovno namensko rabo, |
|
|
– novogradnje infrastrukturnih objektov, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (ograje, pomožni
infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
(c) Površine, ki niso namenjene poselitvi – območja
krajine: |
|
|
9) površine kmetijskih zemljišč (K) |
|
|
10) površine gozdov (G) |
|
|
11) površine površinskih voda (V) |
|
|
12) površine mineralnih surovin (LN) |
|
|
12.1) površine mineralnih surovin - sanacija v kmetijske
površine (LNk) |
|
|
12.2) površine mineralnih surovin - sanacija v
rekreacijske površine (LNr) |
|
|
13) območja za rekreacijo v naravnem okolju (prekrivajoča
raba) |
|
|
9) površine kmetijskih zemljišč (K) |
|
|
9a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– kmetijstvo in gozdarstvo, |
|
|
– rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča
ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča, |
|
|
– lov in ribolov, |
|
|
9b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– postavitve enostavnih objektov pod pogoji, ki jih določa
Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči : |
|
|
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti, |
|
|
– pomožni infrastrukturni objekti, |
|
|
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi, |
|
|
– začasni objekti, namenjeni prireditvam, |
|
|
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na
prostem, |
|
|
– spominska obeležja, |
|
|
– urbana oprema, |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
10) Površine gozdov (G): |
|
|
10a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– gozdarstvo in kmetijstvo, |
|
|
– rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča
ohranjanje gozdne funkcije zemljišča, |
|
|
– lov in ribolov, |
|
|
10b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– ureditve za rekreacijo, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov pod pogoji, ki jih določa
Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči |
|
|
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti |
|
|
– pomožni infrastrukturni objekti, |
|
|
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi, |
|
|
– začasni objekti, namenjeni prireditvam, |
|
|
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na
prostem, |
|
|
– spominska obeležja, |
|
|
– urbana oprema, |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– krčitve gozdov do površine 1ha za ureditev kmetijskih
površin;pred izvedbo krčitve je potrebno soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije. |
|
|
10c) posegi v gozd so dopustni, če ne ogrožajo,
razvrednotijo ali onemogočajo ekoloških in/ali socialnih funkcij gozda;
strokovno presojo oz. mnenje o tem izdela Zavod za gozdove Slovenije. |
|
|
11) površine površinskih voda (V) |
|
|
11a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe
vodotokov, |
|
|
– šport in rekreacija, lov in ribolov, |
|
|
11b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– ureditve za potrebe voda, |
|
|
– ureditve za potrebe rekreacije, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (ograje za potrebe
varstva narave, varstva voda, pomožni infrastrukturni objekti, vadbeni
objekti, urbana oprema) |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za
zveze), |
|
|
– ureditve javnih površin, postavitev urbane opreme,
ureditev za izobraževanje in prezentacijo narave, postavitve obeležij. |
|
|
12) Površine mineralnih surovin (LN) |
|
|
12.1) Površine mineralnih surovin - sanacija v kmetijske
površine (LNk) |
|
|
12.2) Površine mineralnih surovin - sanacija v
rekreacijske površine (LNr) |
|
|
12a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– sanacija v kmetijske (LNk) ali rekreacijske (LNr)
površine, |
|
|
– izkoriščanje mineralnih surovin za potrebe sanacije
območja; |
|
|
12b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– postavitve objektov in naprav za potrebe sanacije in v
zvezi s planirano namensko rabo, |
|
|
– odstranitve objektov, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov za potrebe sanacije, |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin. |
|
|
13) Območja za rekreacijo (R) v naravnem okolju -
prekrivajoča raba (kjer je osnovna namembnost kmetijska, gozdna ali
vodna): |
|
|
13a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
|
– športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja
osnovne namembnosti površin. |
|
|
Na stavbnih zemljiščih znotraj območij za rekreacijo v
naravnem okolju so dopustne dejavnosti: |
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
– storitve za šport in rekreacijo, |
|
|
– gostinstvo . |
|
|
13b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
– ureditve rekreacijskih površin, |
|
|
– postavitev smučarskih žičnic in vlečnic, |
|
|
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in
energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve javnih površin, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (pomožni infrastrukturni
objekti, vadbeni objekti), |
|
|
– postavitev začasnih objektov za prireditve in turistično
ponudbo, razen v območjih površinskih voda, |
|
|
– gradnja manj zahtevnih in zahtevnih objektov ni
dopustna, razen stebrov žičnic. |
|
|
12. člen |
|
|
(tolerance glede
namenske rabe površin) |
|
|
(1) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od
predpisane namembnosti za posamezno območje (območje urejanja ali
ureditveno enoto), če ima obstoječi objekt tako (drugačno) namembnost
določeno (pridobljeno) z veljavnim lokacijskim ali gradbenim
dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu
s pridobljenim dovoljenjem. |
|
|
(2) Velikost posameznega objekta ali izraba posameznega
zemljišča prav tako lahko presega merila in pogoje za posamezno območje
ali ureditveno enoto, če ima objekt tako velikost in izrabo določeno z
veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. Za te objekte je
dopustna tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta. Širitev
dejavnosti, povečevanje kapacitet in površin objekta iz prejšnjih dveh
stavkov, ki ni v skladu s predpisano pretežno namembnostjo, preko
namembnosti in obsega, določenega v pridobljenem dovoljenju, ni
dopustna. |
|
|
1.3 Varstvo okolja |
|
|
13. člen |
|
|
Varstvo tal in voda |
|
|
(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod,
je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in
na čistilno napravo za njeno čiščenje. |
|
|
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje
odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni
in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaščena organizacija. Na
območjih, kjer ni planirane javne kanalizacije, je dopustna gradnja
manjših bioloških čistilnih naprav. |
|
|
14. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
(1) V čistih stanovanjskih območjih, v območjih
sekundarnih bivališč, za domove za stare, za varstvo otrok in
izobraževanje, rekreacijskih območjih in pokopališčih so dopustni posegi
in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot
jih za II. območje dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju. |
|
|
(2) V območjih mešane rabe, mestnih središčih, na območjih
kmetijskih in gozdnih zemljišč so dopustni posegi in dejavnosti, če
hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje
dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. |
|
|
(3) V območjih za proizvodne dejavnosti, storitve in
servise, trgovino na debelo, gospodarsko infrastrukturo so dopustni
posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa,
kot jih za IV. območje dopuščajo o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju. |
|
|
(4) V IV. območju varstva pred hrupom se vsi obstoječi
stanovanjski objekti v teh območjih varujejo oziroma urejajo pod pogoji
za III. območje varstva pred hrupom. |
|
|
(5) V II. območjih varstva pred hrupom se pas ob državnih
in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva, pas ob
državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob
lokalnih zbirnih cestah znaša 15 m na vsako strah od roba ceste. |
|
|
(6) Posamični objekti, ki so v območjih za proizvodnjo se
varujejo s III. stopnjo varstva pred hrupom, dokler je v njih
stanovanjska namembnost. |
|
|
1.4 Varstvena območja
in rezervati |
|
|
15. člen |
|
|
Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč,
gozdov, območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave,
varstva kulturne dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov
infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih
ali v področnih predpisih, je izvajanje posegov omejeno, skladno z
veljavnimi predpisi za posamezno področje varstva oz. infrastrukture. |
|
|
1.5 Območja,
predvidena za urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava
prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne
naslednje vrste posegov: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje objektov,
odstranitve objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v
okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov, |
|
|
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in
naprav. |
|
|
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali
kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. |
|
|
(3) Na območjih, za katera je predvidena izdelava
prostorskih izvedbenih načrtov, ki imajo posebej določeno ureditveno
enoto »bs«, so izjemoma dopustne vse vrste posegov, ki veljajo za
namembnost »SV« |
|
|
(4) Na območjih, za katera je predvidena izdelava
prostorskih izvedbenih načrtov, ki imajo posebej določeno ureditveno
enoto »v«, so izjemoma dopustne vse vrste posegov, ki veljajo za
namembnost »SK«. |
|
|
2. Merila in pogoji za
oblikovanje posegov v prostor |
|
|
17. člen |
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje so določena: |
|
|
(a) s skupnimi merili in pogoji za urbanistično,
arhitekturno in krajinsko oblikovanje, |
|
|
(b) z merili in pogoji za oblikovanje drugih posegov v
prostor |
|
|
(c) z merili in pogoji za oblikovanje v ureditvenih
enotah. |
|
|
2.1 Skupna merila in
pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Odmiki od parcelne meje naj na ulični strani sledijo
obstoječi gradbeni liniji (če je enovita oz. razpoznavna). |
|
|
(2) Odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od
predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje
objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za
izboljšavo varnosti. |
|
|
19. člen |
|
|
(1) V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v
grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile
kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge
poglede na okolico. |
|
|
(2) Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine
dreves in naravne oblike terena, ki so označeni v grafičnih prikazih, je
treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika oz.
pojavnost v prostoru. |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg
predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi
vertikalni gabarit naselja, dela naselja oz. zaselka, tako da novi
objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, dela naselja
oz. zaselka. |
|
|
(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi
objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so
skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in
razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij
in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni
dopustno. |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Etažnost objektov je določena za posamezne vrste
objektov v ureditvenih enotah. |
|
|
(2) Pri določanju etažnosti objektov je kletnih etaž lahko
več kot ena, ki je navedena pri etažnosti v posameznih ureditvenih
enotah. |
|
|
(3) Površina kleti je lahko večja od zazidane površine
stavbe. |
|
|
(4) Na nagnjenem terenu lahko celotna stranica kletne
etaže sega iz urejenega terena, vendar na tem delu višina objekta ne sme
presegati treh polnih etaž. |
|
|
(5) Podstreha je lahko izkoriščena v dveh etažah, odprtine
spodnje etaže podstrehe so lahko v obliki frčad ali strešnih oken,
odprtine zgornje etaže podstrehe pa so lahko le strešna okna. |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Oblika in naklon strešin je določen za posamezne
ureditvene enote in vrste objektov. Strešine morajo imeti isti naklon.
Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje
v ureditvenih enotah je dopusten na nestanovanjskih objektih: |
|
|
– v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali
strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo
objekta ali |
|
|
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega
15 m. |
|
|
(2) Ravna streha je dopustna: |
|
|
– v primeru ureditve terase za gostinsko dejavnost, |
|
|
– nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali
delno vkopan pod teren. |
|
|
(3) Frčade in druge odprtine na strehi morajo biti skladne
z oblikovanjem in razmerji celotne fasade objekta. Skupna dolžina
odprtin na strehi (v eni vrsti), ki je vidna z javnih površin, ne sme
presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti
višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. |
|
|
(4) Prosto stoječi pomožni objekti morajo imeti simetrično
dvokapnico v naklonu 38° do 45°, enokapnice in ravne strehe niso
dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih
površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta
podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima
osnovna streha, ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
V primeru nizkega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko
streha pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapjo osnovne
strehe in slemenom pomožnega objekta presledek (osnovna streha se ne
podaljša nad pomožni objekt), naklon strešine pomožnega objekta pa mora
biti enak naklonu strešine osnovnega objekta. Vrtne ute imajo lahko
šotorasto streho. |
|
|
23. člen |
|
|
Vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave |
|
|
(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in
nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za
novogradnje objektov. |
|
|
(2) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti skladne s
celotno stavbno maso objekta, njegovim oblikovanjem in gradbenimi
materiali osnovnega objekta |
|
|
(3) Dozidava objekta se šteje do povečanja površine
objekta za 30% zazidane površine, povečanje nad 30% zazidane površine
objekta se po tem odloku obravnava za novogradnjo objekta, ki se
priključi osnovnemu objektu. |
|
|
24. člen |
|
|
Odstranitev objekta |
|
|
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega
poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v
enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti
enaki. |
|
|
25. člen |
|
|
Pomožni objekti |
|
|
(1) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih
ali v neposredni bližini območja naravne vrednote. |
|
|
(2) Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti
pretežno izvedeni v lesu, dopustni so le točkovni temelji in montažni
betonski stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in
oblikovanje tradicionalnih pomožnih objektov, streha mora biti
dvokapnica, strešine pa v naklonu 38 do 45°. |
|
|
(3) Pomožni objekti ne smejo imeti bivalnih prostorov in
ne priključkov na infrastrukturna omrežja in naprave. |
|
|
(4) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene)
garaže niso dopustne. |
|
|
(5) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad
slemenom strehe, razen v ureditvenih enotah delavnice. |
|
|
(6) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho
hleva oz. gospodarskega poslopja. |
|
|
(7) Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer
varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih. |
|
|
2.3 Oblikovanje drugih
posegov |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene
tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in
peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča
normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna
širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa
naj se prilagodi ožini in lokalno zoža. |
|
|
(2) Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez
robov z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za
funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z
materiali oz. površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi
robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno
oviranim osebam. |
|
|
(3) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in
infrastrukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta
zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti
provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti
postavljene tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, pešcev in
drugih udeležencev v prometu, da ne zastirajo kakovostnih pogledov, da
ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega
omrežja. |
|
|
(2) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad
slemenom hiš, razen v ureditvenih enotah dvorane in delavnice (d). |
|
|
(3) Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino
kapa in do površine 1 m2. Njihova postavitev v mestnem jedru Škofje Loke
ni dopustna. |
|
|
(4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in
izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom oz. urejeno pohodno
površino. |
|
|
(5) Lokacije in oblikovanje turističnih oznak, obvestilnih
in reklamnih tabel ter panojev je določeno v Oblikovalskih pogojih za
prometne in neprometne znake občine Škofja Loka. |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Ograje ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene
najmanj 50 cm od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske
steze ali pločnika. Visokodebelna vegetacija mora biti odmaknjena 2 m od
parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali
pločnika, pri čemer je potrebno zagotavljati še svetli profil vozišča,
kolesarske steze in pločnika. |
|
|
(2) Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri
dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m. |
|
|
(3) Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višje ograje so
dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. |
|
|
(4) Protihrupne ograje morajo biti v naseljih oblikovane
kot del mestne/vaške opreme (mestna ali vaška ograja parcele, ne pa kot
protihrupna ograja na avtocesti). Varovalne ograje ob cesti in na
mostovih v naseljih morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen,
les), nosilni del je lahko kovinski. |
|
|
29. člen |
|
|
Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij
naselij morajo biti praviloma izvedene brez ograj, dopustne so le lesene
ograje za omejitev prehoda na kmetijska ali gozdna zemljišča ter za
omejitev prometa. Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih
površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo
(npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne. |
|
|
30. člen |
|
|
(1) Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga
izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti.
V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je
treba uporabiti take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki
omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. |
|
|
(2) Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene
površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno
za ozelenjevanje praviloma uporabljati samonikle vrste. |
|
|
(3) Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z
avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz. krajinsko oblikovani. |
|
|
(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti
prilagojena sosednjemu zemljišču. Ureditve zemljišč na posamezni parceli
morajo biti izvedene tako, da na parcelnih mejah ne bo višinskih razlik
oz. bodo te čim manjše. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z
opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in
drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se
preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele. |
|
|
31. člen |
|
|
Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene z
uporabo naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob
vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati, po izvedbi posega pa
površine sanirati oz. renaturirati. |
|
|
32. člen |
|
|
(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo
kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih
procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka
visokih voda in hudournikov. |
|
|
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba: |
|
|
– ohranjati pasove vegetacije, posamezna debelejša drevesa
in skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo, |
|
|
– ohranjati krajinsko izrazite gozdne robove, nove gozdne
robove pa na novo zasaditi ali okrepiti, |
|
|
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in
posebnosti. |
|
|
33. člen |
|
|
Kamnolome, peskokope in gramoznice je treba po končani
rabi (eksploataciji) sanirati v prvotno rabo prostora (na primer gozd,
kmetijske površine). |
|
|
2.3 Merila in pogoji
za oblikovanje v ureditvenih enotah |
|
|
34. člen |
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje so določeni za naslednje
ureditvene enote: |
|
|
mj
mestno jedro,
v vaška zazidava,
e enodružinska zazidava (zazidava manjšega merila),
dv dvojčki, vrstne hiše (strnjena in urejena zazidava manjšega)
vs velike stavbe (večji objekti ob ulici ali trgu),
bs bloki, stolpiči in stolpnice (zazidava večjega in velikega
merila,
z urejeno razporeditvijo objektov),
h ploščati objekti (večji samostojni ploščati objekti),
d delavnice in dvorane (večji objekti, proizvodne dvorane,
skladišča),
x svojstveno oblikovanje,
t prometne površine (parkirišča),
f infrastrukturni objekti in naprave,
z zelene površine,
zi igrišča,
p parkovne površine. |
|
|
|
|
|
35. člen |
|
|
Mestno jedro - “mj” |
|
|
Za oblikovanje objektov in drugih posegov v ureditveni
enoti »mj - mestno jedro« veljajo naslednja merila in pogoji: |
|
|
(1) Urbanistično oblikovanje: |
|
|
– Novogradnje in nadomestne gradnje objektov se morajo
prilagajati obstoječi gradbeni liniji ob ulici. Odmiki od parcelne meje
so lahko manjši od 4m, objekti se lahko z eno ali več stranicami
postavljeni na parcelno mejo, če se pri tem ohranja značilnost zazidave. |
|
|
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb: |
|
|
– višina: K+P+3+M na ulični strani, |
|
|
– streha: 38°–45°, enak naklon strešin. |
|
|
(3) oblikovanje stavbnih elementov/členov in gradbeni
materiali: |
|
|
– Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad
sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati
vzporedno z ulico. |
|
|
– vetrolovov ni dopustno dodajati na ulične fasade
objektov, |
|
|
– zatrepi morajo biti ometani, |
|
|
– napušči morajo biti ometani z zaokrožitvijo med fasado
in kapjo (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v
vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapi. |
|
|
– Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na
frčadah in sekundarnih strehah čopi niso dopustni. |
|
|
– kritina mora biti rdeče barve, |
|
|
– tekstura kritine: dopustne so kritine z majhnimi
strešniki oz. takšno teksturo, ki ustreza izgledu majhnih strešnikov.
Kritine z močnim odsevom niso dopustne, |
|
|
– enostavnih objektov ni dopustno postavljati na ulični
strani. |
|
|
Vaška zazidava - “v” |
|
|
Za oblikovanje objektov in drugih posegov v ureditveni
enoti »v« - vas veljajo naslednja merila in pogoji: |
|
|
(1) Urbanistično oblikovanje: |
|
|
– indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3. Najmanj 10%
površine gradbene parcele mora biti ozelenjene, |
|
|
– v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna do štiri
stanovanja |
|
|
– Novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti
od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten, če ni
možna drugačna ureditev zaradi ozke parcele ali oblikovanosti terena,.
Odmiki od parcelne meje so lahko manjši v območjih ohranjanja značilne
vaške in mestne zazidave (kulturna dediščina), kjer so objekti lahko z
eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo, če se pri tem
ohranja značilnost zazidave. |
|
|
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb: |
|
|
– stanovanjske stavbe: |
|
|
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4, |
|
|
– višina: največ K+P+1+M, pritličje je pri vhodu lahko
največ 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ
40 cm (pojasnilo: nižje višine so dopustne, vendar niso posebej
predpisane). |
|
|
– streha: 38-45°, enak naklon strešin, sleme v vzdolžni
smeri stavbe |
|
|
– gospodarska poslopja in delavnice: |
|
|
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5, |
|
|
– višina: največ K+P+M, max višina kapa je 10 m , |
|
|
– streha: 38-45°, enak naklon strešin, sleme v vzdolžni
smeri stavbe, |
|
|
– objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
|
|
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,5, |
|
|
– višina: največ K+P+1+M, kolenčni zid je lahko visok
največ 40 cm. |
|
|
– streha: 38-45°, enak naklon strešin, sleme v vzdolžni
smeri stavbe. |
|
|
(3) oblikovanje stavbnih elementov/členov in gradbeni
materiali: |
|
|
– Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad
sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v
smeri daljše stranice. |
|
|
– Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov
krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin. |
|
|
– Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z
lesom, mora biti delitev med oblogo (lesom) in ometanim delom stavbe
izvedena vodoravno. |
|
|
– Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi
konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med
fasado in kapjo (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z
opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina
kapi. |
|
|
– Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na
frčadah in sekundarnih strehah čopi niso dopustni. |
|
|
– Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih
objektov so dopustni na zatrepu in v prvem nadstropju. Balkoni oz. ganki
na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so
dopustni v nadstropju, izjemoma pa tudi v pritlični etaži, kadar klet na
spodnji strani nagnjenega terena sega izven terena. |
|
|
– Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v
lesenem opažu, ki je položen vertikalno. |
|
|
– Tekstura kritine: dopustne so kritine z majhnimi
strešniki oz. takšno teksturo, ki ustreza izgledu majhnih strešnikov.
Kritine z močnim odsevom niso dopustne. |
|
|
Enodružinska zazidava (zazidava manjšega merila) – “e” |
|
|
Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »e« - zazidava
manjšega merila, veljajo naslednja merila in pogoji: |
|
|
(1) Urbanistično oblikovanje: |
|
|
– indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 20%
zemljišča mora biti ozelenjenega, |
|
|
– v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna do štiri
stanovanja, |
|
|
– novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti
od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten, če ni
možna drugačna ureditev zaradi ozke parcele ali oblikovanosti terena, |
|
|
– dopustna je postavitev enega samostojnega pomožnega
objekta na gradbeni parceli do površine 30m2. |
|
|
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb: |
|
|
– stanovanjske stavbe: |
|
|
– višina: največ K+VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme
biti višja od 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid ne sme biti
višji od 100 cm. |
|
|
– stavbe za terciarne in kvartarne dejavnosti: |
|
|
– višina: do K+VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme
biti višja od 100 cm nad terenom. |
|
|
Dvojčki in vrstne hiše (strnjena in urejena zazidava
manjšega merila) – »dv« |
|
|
Z določbami za ureditveno enoto »dv - dvojčki in vrstne
hiše« se urejajo območja s strnjeno zazidavo manjšega merila, večinoma
so ta območja zgrajena na podlagi zazidalnih načrtov ali skupinskih
lokacijskih dokumentacij, obsegajo pa urejeno, pravilno razporejeno in
strnjeno enodružinsko zazidavo, dvojčke, vrstne hiše, zazidavo atrijskih
hiš v nizu ali tepihu; za to ureditveno enoto veljajo naslednja merila
in pogoji: |
|
|
(1) Urbanistično oblikovanje: |
|
|
– na posamični parceli je dopusten po en objekt, |
|
|
– v posamezni stanovanjski stavbi sta dopustni do dve
stanovanji |
|
|
– stavbe dvojčki se morajo z eno fasado stikati, vrstne
stavbe v sredini niza pa se morajo stikati z dvema fasadama, odmiki od
parcelne meje na drugih robovih morajo biti najmanj 4 m. |
|
|
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb: |
|
|
– dozidave niso dopustne v smeri proti ulici, dopustne so
dozidave na vrtno stran oz. tako, da se pri tem ne spreminja gradbena
linija ob ulici, dopustna je dozidava med dvojčki do zapolnitve v vrstno
zazidavo, vendar z ohranjanjem skupnih značilnosti zazidave in skladnim
oblikovanjem oken, fasade, balkonov ter uporabljenih materialov. |
|
|
– višina objektov: nadzidave niso dopustne, |
|
|
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno podstreho
urediti v bivalne prostore, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da
je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oz. skupino
objektov v nizu, |
|
|
– novogradnje so dopustne kot dopolnitve obstoječe
zazidave in zapolnitve vrzeli, vertikalni gabariti in ulična gradbena
meja se z novogradnjami ne sme spreminjati, vertikalni gabariti in
oblikovanje mora biti enako zazidavi na sosednjih parcelah. |
|
|
(3) oblikovanje stavbnih elementov/členov in gradbeni
materiali: |
|
|
– Tekstura kritine: dopustne so kritine z enako barvo,
majhnimi strešniki oz. takšno teksturo, ki ustreza izgledu majhnih
strešnikov. Kritine z močnim odsevom niso dopustne. |
|
|
– Pomožnih objektov ni dopustno postavljati na ulično
stran gradbene parcele. |
|
|
Velike stavbe (večji objekti ob ulici ali trgu) – “vs” |
|
|
Ureditvena enota »vs - velike stavbe« ureja zazidavo
večinoma posamičnih objektov večjega in velikega merila, postavljenih
vzdolž ulice ali trga; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in
pogoji: |
|
|
(1) Urbanistično oblikovanje: |
|
|
– novogradnje in nadomestne gradnje objektov se morajo
prilagajati obstoječi ulični gradbeni liniji, odmiki objekta od parcelne
meje morajo biti na drugih straneh objekta najmanj 4 m, da se zagotovi
nemoteno vzdrževanje in raba objekta; na delih ulice, kjer gradbena
linija ni razpoznavna ali določena, mora biti odmik objektov od pločnika
min. 3 m, |
|
|
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb: |
|
|
– tloris objekta: podolgovat tloris, daljša stranica
vzporedna z ulico, |
|
|
– višina: K+P+3+M na ulični strani, razen v SKL-SE 09,
SKL-MS 14, SKL-SK 08 kjer je dopustna višina K+P+1+M |
|
|
– streha: sleme vzporedno z ulico v primeru dvokapnice, |
|
|
(3) oblikovanje stavbnih elementov/členov in gradbeni
materiali: |
|
|
– vetrolovov ni dopustno dodajati na ulične fasade
objektov, |
|
|
– enostavnih objektov ni dopustno postavljati na ulični
strani. |
|
|
Bloki, stolpnice, stolpiči (zazidava večjega in velikega
merila, z urejeno razporeditvijo objektov) – »bs« |
|
|
Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »bs« - bloki,
stolpiči in stolpnice«, to je zazidava večjega in velikega merila, z
urejeno obliko razporeditve objektov; v ureditveni enoti veljajo
naslednja merila in pogoji: |
|
|
(1) Urbanistično oblikovanje: |
|
|
– odmik stavb od parcelne meje mora biti za nižje dele
stavb (do 8 m do kapi) najmanj 4 m, za višje in visoke stavbe pa več
(4.5 m in več), |
|
|
– s prenovo objektov se gostota nastanitve ne sme
povečevati, |
|
|
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb: |
|
|
– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo
biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt, dozidave vhodov so
dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z
nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); |
|
|
– nadzidave niso dopustne, |
|
|
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno podstrešne
prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena
tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt, |
|
|
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel
objekt, dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove,
ki morajo biti oblikovane enotno za celoten objekt, |
|
|
– postavitve pomožnih objektov ali druge ureditve površin
za individualne potrebe niso dopustne. |
|
|
Ploščate stavbe (večji samostojni ploščati objekti) – “h” |
|
|
Ureditvena enota »h - ploščate stavbe« ureja zazidavo
večinoma posamičnih ploščatih objektov večjega in velikega merila; v
ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji: |
|
|
(1) Urbanistično oblikovanje: |
|
|
– odmiki objekta od parcelne meje morajo biti najmanj 4 m,
da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in raba objekta; |
|
|
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb: |
|
|
– višina: dopustne so nadzidave objekta do P+2 |
|
|
Dvorane in delavnice (večji objekti, proizvodne dvorane,
skladišča) – “d” |
|
|
V ureditveni enoti dvorane in delavnice (d) so dopustne
postavitve delavnic, dvoran in njim sorodnih objektov, za oblikovanje
objektov velja: |
|
|
(1) Urbanistično oblikovanje: |
|
|
– novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti
od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Za visoke objekte (nad P+1+M
oz. višine kapi 8 m in več nad urejenim/raščenim terenom) morajo biti
odmiki večji (4.5 m in več), da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in raba
objektov, |
|
|
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb: |
|
|
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na
tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene
stavbne mase, |
|
|
– poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici
ali odprtim javnim površinam, |
|
|
– max. vertikalni gabarit znaša: K+P+M |
|
|
Objekti s svojstvenim oblikovanjem (cerkev, šola,
zdravstveni dom, kopališče, samostan, grad ...) – “x” |
|
|
(1) Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim
oblikovanjem je svobodno – svojstveno in ni nujno pogojeno z
zgledovanjem po kvalitetnih značilnostih območja. |
|
|
(2) Novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti
od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten v
območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali
več stranicami postavljeni na parcelno mejo. |
|
|
(3) Za visoke objekte (nad P+1+M) morajo biti odmiki
večji, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in raba objektov. |
|
|
(4) V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim
oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih z elementi
dediščine upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih
objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati. |
|
|
(5) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno
(posebno) vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z
merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov
značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja. |
|
|
(6) Naklon strešin je lahko drugačen od naklona strešin v
sosednjih ureditvenih enotah. |
|
|
Prometne površine (parkirišča) – »t« |
|
|
(1) Ureditvena enota »t – prometne površine« ureja
prometne površine izven cest, večinoma parkirišča, kjer ni dopustno
postavljanje objektov; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in
pogoji: |
|
|
– parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v
vmesnih pasovih zasadijo žive meje ali druge oblike visoke vegetacije, |
|
|
– parkirišča, ki po površini presegajo 500 m2, je treba
členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami
tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna
parkirišča v času prireditev. |
|
|
Infrastrukturni objekti in naprave – »f« |
|
|
Ureditvena enota »f – infrastrukturni objekti in naprave«
ureja območja z objekti in napravami za infrastrukturo (RTP, HE,
ČN....), ki imajo svojstven izgled (za ureditveno enoto ni meril in
pogojev za oblikovanje). |
|
|
Zelene površine – »z« |
|
|
Ureditvena enota »z – zelene površine« ureja območja
mestnih javnih zelenih površin; v ureditveni enoti veljajo naslednja
merila in pogoji: |
|
|
– dopustne so ureditve zelenih površin in ureditve površin
za potrebe rekreacije, |
|
|
– dopustne so postavitve začasnih objektov, |
|
|
– gradnja objektov ni dopustna; postavitve objektov
visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko
rabo niso dopustne. |
|
|
Igrišča – »zi« |
|
|
Ureditvena enota »zi – igrišča« ureja območja zelenih
površin z igrišči; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in
pogoji: |
|
|
– dopustne so ureditve rekreacijskih in športnih igrišč
ter ureditve zelenih površin, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov za potrebe igrišč in
rekreacije, |
|
|
– gradnja objektov ni dopustna; postavitve objektov
visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko
rabo niso dopustne. |
|
|
Parkovne površine – »p« |
|
|
Ureditvena enota »p – parkovne površine« ureja območja
parkov; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji: |
|
|
– parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve
otroških igrišč, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za
počitek, |
|
|
– postavitve enostavnih objektov (urbana oprema,
obeležja...), |
|
|
– gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov
visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in
trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne, |
|
|
– odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot
sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve, v primeru odstranitve
dreves je potrebna njihova nadomestitev. |
|
|
3. Pogoji za določanje
gradbenih parcel |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in
vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami,
vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi
priključki. |
|
|
(2) Velikost gradbene parcele se določi glede na: |
|
|
– namembnost in velikost objekta, pomožne objekte,
oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov, obstoječih parcelnih
mej in lastništva, |
|
|
– dostope in dovoze z javne ceste, interventne poti,
parkirna mesta, funkcionalno zelenje, poteka komunalnih in energetskih
vodov, |
|
|
– sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje,
hrup). |
|
|
(3) Na območju za stanovanja (SE in SK) se velikost
gradbene parcele določi tako, da je indeks zazidanosti med 0,1 in 0,3.
Na strmih in reliefno razgibanih legah je velikost gradbene parcele za
stanovanjske objekte lahko tudi do 50 % večja. |
|
|
(4) Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva
tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske
proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko
mehanizacijo. |
|
|
(5) Pri določanju gradbene parcele za proizvodne
dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta
proizvodnje in potrebni manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo
mehanizacijo in za deponije. |
|
|
(6) Za objekte sekundarnih, terciarnih in kvartarnih
dejavnosti mora biti dovoz na gradbeno parcelo širok najmanj 6 m. |
|
|
(7) Za stanovanjska območja višje gostote ter druga
območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov, je potrebno pri
določanju gradbene parcele upoštevati potrebne površine za obstoječo ali
predvideno gostoto poselitve, povečano število avtomobilov, potrebe po
kakovostnih skupnih oz. odprtih prostorih. |
|
|
(8) Parcele skupnih parkirnih, zelenih površin ali odprte
površine v območjih višje gostote, stanovanjskih sosesk in stanovanjske
zazidave (bivši zazidalni načrti) ni možno razdeliti na manjše gradbene
parcele za interese posameznikov. |
|
|
4. Pogoji za prometno
urejanje |
|
|
37. člen |
|
|
(1) V rezervatih planirane prometne infrastrukture ni
dopustna gradnja novih objektov in naprav. Dozidave in nadzidave,
rekonstrukcije obstoječih objektov so dopustne s soglasjem upravljavca
prometne infrastrukture. V varstvenih pasovih obstoječe infrastrukture
se posegi izvajajo pod pogoji predpisov in pogojev upravljalcev
infrastrukture. |
|
|
(2) Rezervati za lokalne ceste znašajo: |
|
|
30 m za dvopasovno cesto z dvostranskima kolesarskima
stezama, hodnikoma za pešce in s postajališči za javni potniški promet
izven vozišča, |
|
|
10 m za dvopasovno cesto z enostranskim hodnikom za pešce, |
|
|
6 m za lokalne dovoze. (2) Pri rekonstrukcijah cest in
preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti
z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti
izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost. |
|
|
(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno
zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste
priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo
zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve. |
|
|
(3) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki
so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila
izven površine državne oz.lokalne ceste in kolesarske steze. |
|
|
(4) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje
posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in
stabilnosti državnih cest. |
|
|
(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na
parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da
meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz
lokalnih cest ali iz parcel ne smejo biti odvajane v meteorno
kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne
razmere na državni cesti. |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Parkirišča za dejavnosti je potrebno praviloma
zagotoviti na lastnem zemljišču. |
|
|
(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na
individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi,
delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so
potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma
deponije na gradbeni parceli objekta, na skupnem funkcionalnem zemljišču
za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev
parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le
izjemoma, in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Škofja
Loka. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da javne parkirne
površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi
sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin. |
|
|
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za
njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. |
|
|
(4) Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično
ločena od državnih cest. |
|
|
(5) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena
s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih
kombijev. |
|
|
40. člen |
|
|
Za izračun potrebnega števila parkirišč veljajo naslednja
merila: |
|
|
–
stanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje
– večstanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje
– dom za stare 1PM/5-8 ležišč
– študentski dom 1 PM/2 ležišči
– poslovni prostori, uprava (pisarne) 1 PM/ 30 m2 neto
površine
– poslovni prostori, uprava delo s strankami 1 PM/ 20 m2 neto
površine
– trgovina 1 PM/20 m2
koristne/prodajne
površine oziroma min. 2
PM
na posamezen
lokal/trgovino
v primeru posamične
lokacije
– gostinstvo 1 PM/ 4 sedeže in
1PM/m1 točilnega pulta
oziroma najmanj 5 PM
na posamezen lokal
– kino, kulturni dom, gledališče 1 PM/5-10 sedežev
– cerkev 1 PM/10-20 sedežev
– športno rekreacijska igrišča 1 PM/250 m2 in
1PM/10-15 obiskovalcev
– športno rekreacijske dvorane 1 PM/50 m2 in
1PM/10-15 obiskovalcev
– otroški vrtci, 1 PM/15-20
otrok/učencev
– obrt, storitve, proizvodnja 1 PM/40-50 m2 neto
Površine
ali 1PM/3 zaposlene
– skladišča 1 PM/80-100m2 neto
površine
ali 1PM/3 zaposlene
– servis motornih vozil 3 PM/1 popravljalno
mesto
– avtopralnice 3 PM/1 pralno mesto |
|
|
|
|
|
Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj
5% parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM
v primeru posamične lokacije parkirišča. |
|
|
5. Pogoji za komunalno
in energetsko opremljanje |
|
|
41. člen |
|
|
(1) V rezervatih planiranih komunalnih in energetskih
vodov in naprav ni dopustna gradnja novih objektov in naprav. Dozidave
in nadzidave, rekonstrukcije obstoječih objektov so dopustne s soglasjem
upravljavca posameznega voda. V varstvenih pasovih obstoječe
infrastrukture se posegi izvajajo pod pogoji predpisov in pogojev
upravljalcev infrastrukture. |
|
|
(2) Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti
na obstoječe javno omrežje za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje in
čiščenje odpadnih vod in oskrbo z električno energijo. Pri načrtovanju
in graditvi komunalnih in energetskih vodov morajo biti njihove trase
medsebojno usklajene. |
|
|
(3) Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih in
energetskih vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično
usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge
vode in naprave na isti trasi ter na ureditev prometnih površin. |
|
|
(4) Komunalna in energetska infrastruktura poteka do
sekundarnega omrežja praviloma po javnih površinah. Na odsekih, kjer
zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen,
se primarna infrastruktura lahko izvaja tudi na zasebnih zemljiščih, v
teh primerih je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave
vzdržujejo. |
|
|
(5) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene
na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in
zaščite. |
|
|
(6) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v
teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po
izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren
pa vzpostavi v prvotno stanje oz. drugače uredi. |
|
|
(7) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba
postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja
(vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti
arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih ohranjanja
narave in varstva kulturne dediščine niso dopustne. |
|
|
(8) Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi
rastlinski čistilni sistemi. |
|
|
42. člen |
|
|
V območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si mora
investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti
potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke
analize vodnega vira. |
|
|
43. člen |
|
|
Odvajanje odpadnih
voda |
|
|
Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo
odvajati površinsko ali v ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč je
potrebno odvajati preko lovilcev olj. |
|
|
(Op.: Priključevanje na kanalizacijo je opredeljeno v 11.
členu) |
|
|
44. člen |
|
|
Energetska oskrba |
|
|
(1) Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri
kakovostnih pogledov z javnih površin na naravne in prostorske
dominanate. |
|
|
(2) Elektro omrežje naj se v naseljih izvaja v čim večji
meri pod nivojem terena (kabelsko). |
|
|
45. člen |
|
|
Telekomunikacijsko
omrežje |
|
|
(1) Novo telefonsko omrežje in druga telekomunikacijska
kabelska omrežja naj se izvedejo z zemeljskimi kabli. |
|
|
(2) Oddajnike za potrebe mobilnih komunikacij je treba
locirati na vizualno manj izpostavljenih in ne-dominantnih lokacijah,
prav tako ne v smeri kakovostnih pogledov na naravne ali ustvarjene
kakovostne dominante. |
|
|
46. člen |
|
|
Odstranjevanje
odpadkov |
|
|
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih
morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo
utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. |
|
|
6. Pogoji za varstvo
pred požarom |
|
|
47. člen |
|
|
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa
zagotavljati: |
|
|
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja |
|
|
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno
ločitev |
|
|
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila |
|
|
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
|
(2) Za zagotavljanje varnosti pred požarom je potrebno na
območjih brez hidrantnega omrežja zagotoviti požarne bazene ali druge
ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost. |
|
|
(3) Z gradnjo in ureditvami v prostoru se ne sme omejiti
ali preprečiti dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
|
|
7. Pogoji za varstvo
voda |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred
onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za
požarno varnost . |
|
|
(2) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti
ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna
institucija. |
|
|
49. člen |
|
|
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem
prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo: |
|
|
– za Poljansko Soro, Selško Soro in Soro v širini 15 m od
zgornjega roba brežine, |
|
|
– za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine. |
|
|
(2) V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje
vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna. Za mline, žage
in male hidroelektrarne je odmik od vodotoka lahko manjši. |
|
|
(3) Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in
ogroženih območjih ni dopustna. Graditev objektov prav tako ni dopustna
na zemljiščih, ki so bila nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih
dovoljenj. |
|
|
(4) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo
zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Za uravnavanje
odtočnega režima so planirani suhi zadrževalniki, ki se podrobneje
opredelijo v fazi izvedbe posameznega zadrževalnika. Posegi v območjih
planiranih zadrževalnikov so omejeni, niso dopustni posegi, ki bi
ovirali ali onemogočali njihovo kasnejšo izvedbo. |
|
|
(5) Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in
vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in
drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr.
malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme
ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve
življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen
prehod rib. |
|
|
(2) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče
pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni
odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega
odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala
je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso
dopustne vidne betonske površine. |
|
|
(3) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena
nevpadljivo, velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje
tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad
nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to
lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami.
Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali
intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom
38 do 45°. |
|
|
8. Pogoji za
ohranjanje narave |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili
naravne vrednote, niso dopustni. |
|
|
(2) V območjih urejanja, kjer so evidentirane pričakovane
naravne vrednote je potrebno pri vseh zemeljskih delih ravnati v skladu
s predpisi o ohranjanju narave. |
|
|
(3) V območjih urejanja z evidentiranimi ekološko
pomembnimi območji je potrebno pri izvajanju posegov ravnati v skladu s
predpisi o ohranjanju narave. |
|
|
(4) Območja ohranjanja narave se varujejo na podlagi
veljavnih predpisov za ohranjanje narave. Evidenca območij ohranjanja
narave je priloga PUP (glej tabelo 2) in prikazana v grafičnih prikazih
v merilu 1:5.000. |
|
|
9. Pogoji za varstvo
kulturne dediščine |
|
|
52. člen |
|
|
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili
kulturni spomenik ali kulturno dediščino, niso dopustni. Za posege na
kulturnih spomenikih ali kulturni dediščini je potrebno pridobiti
soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine in Odbora za
prenovo starih mestnih in vaških jeder. |
|
|
(2) Za objekte, ki so kulturna dediščina, odstranitev
objekta praviloma ni dopustna, razen izjemoma s soglasjem pristojne
službe za varstvo kulturne dediščine je dopustna nadomestitev, pod
pogojem, da se ohranijo značilnosti prvotne stavbe. |
|
|
(3) Območja varstva kulturne dediščine se varujejo na
podlagi veljavnih predpisov za varstvo kulturne dediščine. Evidenca
območij varstva kulturne dediščine je priloga PUP (glej tabelo 3) in
prikazana v grafičnih prikazih v merilu 1:5.000. |
|
|
10. Merila za
odstopanje od PUP (Tolerance) |
|
|
53. člen |
|
|
(1) Z navedenimi merili so dopustna odstopanja od odloka o
PUP in grafičnih prikazov PUP in določen način presojanja posegov v
prostor v takih območjih. Odstopanja se dopuščajo le zaradi nepopolnih,
ne dovolj natančnih in medsebojno neskladnih podatkov o dejanskem stanju
v prostoru, zaradi česar ni bila možna natančna in dokončna razmejitev
nekaterih površin. |
|
|
(2) Tolerance glede posameznih grafičnih prikazov
(razmejitev...) veljajo za: |
|
|
– vodotoki (razen vseh treh Sor) so v PUP prikazani
linearno; v območjih (parcelah), ki mejijo na vodotoke je pri poseganju
v prostor potrebno vključevati pristojne inštitucije za upravljanje z
vodami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o
sprejemljivosti posameznih posegov v prostor, |
|
|
– ceste (razen državnih cest in železnice) so v PUP
prikazane linearno; v območjih (parcelah), ki mejijo na ceste je pri
poseganju v prostor potrebno vključevati pristojne inštitucije za
upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru
presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor, |
|
|
– glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša
odstopanja od grafično določenih meja: |
|
|
– za določitev. gradbene parcele k obstoječemu objektu, |
|
|
– za dozidavo k obstoječemu objektu, če ta ne presega 30%
obstoječe zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi
razširitev gradbene parcele, |
|
|
– v območjih razpršene gradnje s tradicionalnim
poselitvenim vzorcem razloženih naselij in samostojnih kmetij, je
dopustna širitev kmetij za kmetijsko dejavnost ne glede na velikost ali
obliko stavbnega zemljišča, določenega v prostorskem planu in PUP,
širitev kmetije za kmetijsko dejavnost mora biti utemeljena z razvojnim
programom, mnenjem kmetijske svetovalne službe in prikazom funkcionalne
zasnove kmetije; širitev kmetije je možna, če ne posega na varovana
območja, določena s PUP, |
|
|
– za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967 se lahko
določi gradbena parcela, čeprav v prostorskem planu in PUP ni prikazano
stavbno zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo. |
|
|
IV. POSEBNE DOLOČBE |
|
|
54. člen |
|
|
V območjih urejanja za SE: TRN-SE 01, TRN-SE 02, BIN-SE
01, STL-SE 01(e), STL-SE 02, VIN-SE 01, PUS-SE 01 so poleg dejavnosti,
navedenih v skupnih določbah dopustne še proizvodne dejavnosti, ki po
površini ne presegajo 60 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje,
locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta. |
|
|
55. člen |
|
|
V območjih urejanja SKL- DK 01, SKL-MS 13, SKL-SK 03,
SKL-DC 02 mora biti kritina rdeče barve. |
|
|
56. člen |
|
|
Za večja območja novogradenj je potrebno predhodno
izdelati podrobne strokovne podlage urbanističnega, krajinskega,
arhitekturnega in komunalnega urejanja celotnega območja. |
|
|
57. člen |
|
|
V območju urejanja SKL-SK 09 je za objekte z veljavnim
gradbenim dovoljenjem dopustna sprememba namembnosti v stanovanja ob
nespremenjenih višinskih in tlorisnih gabaritih in zagotavljanju
zadostnih parkirnih prostorov, ki se jih lahko izvede z izgradnjo kletne
etaže v celotnem tlorisu. |
|
|
58. člen |
|
|
V območju SKL-ZD 05 so dopustne ureditve parkirišč, tako
da je najmanj polovica zelenih površin, ki so lahko travnate in zasajene
z visoko vegetacijo. |
|
|
59. člen |
|
|
Na območju SKL SV 08, za katerega je predvidena izdelava
prostorskega izvedbenega načrta, so za posebej določeno ureditveno enoto
»bs«, ki je določena v grafičnem prikazu, izjemoma dopustne vse vrste
posegov, ki veljajo za namembnost »SV« in za ureditveno enoto »v«
izjemoma dopustne vse vrste posegov, ki veljajo za namembnost »SK«. |
|
|
60. člen |
|
|
V območju urejanja SKL SV 02 se poleg dejavnosti,
navedenih v skupnih določbah dopustne še proizvodne dejavnosti, ki po
površini ne presegajo 200 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje. |
|
|
61. člen |
|
|
V območju urejanja SKL SK 06 se zemljišča parcelne
številke 1089/3, 1090/9 in 1090/0 k.o. Škofja Loka urejajo z merili in
pogoji za ureditveno enoto »bs« (bloki, stolpiči, stolpnice). |
|
|
V. KONČNE DOLOČBE |
|
|
62. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati: |
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
ureditvenih pogojev v Občini Škofja Loka za območje Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 67/99, 115/00, 28/01, 43/03. |
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
ureditvenih pogojev za območje mikrocelot Dorfarje, Forme, Sv. Duh,
Virmaše in Grenc (Uradni list RS, št. 24/92, 115/00, 28/01, 43/03. |
|
|
63. člen |
|
|
(1) Prostorski izvedbeni akt “PUP za mesto” je občanom,
organizacijam in skupnosti stalno na vpogled pri upravnem organu Občine
Škofja Loka, pristojnem za urejanje prostora. |
|
|
(2) Izpisek iz prostorskega izvedbenega akta se imenuje
“lokacijska informacija”. Na podlagi lokacijske informacije se
pripravljajo projekti graditve za pridobitev gradbenega dovoljenja oz.
izvaja graditev enostavnih objektov za katere v skladu s pravilnikom
gradbeno dovoljenje ni potrebno. |
|
|
64. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni
inšpektorat. |
|
|
65. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 300-008/2004 |
|
|
Škofja Loka, dne 13. julija 2005. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Škofja Loka |
|
|
Igor Draksler l. r. |
|