Na podlagi 45. člena
Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka, Uradni list RS, št. 45/12 , Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 50/2017 in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka
- uradno prečiščeno besedilo (UPB-3), Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 23/2022, je Občinski svet Občine Škofja Loka na 8. redni seji dne
26. 10. 2023 sprejel |
|
TEHNIČNI PRAVILNIK |
O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA
OBMOČJU OBČINE ŠKOFJA LOKA |
|
I. Splošna določila |
|
1. člen |
(1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju
občine Škofja Loka (v nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) skladno z
določbo 45. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne
gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Škofja
Loka (v nadaljevanju: »Odlok«), obsega: |
1. Tehnologijo ravnanja z odpadki; |
2. Tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; |
3. Tipizacijo predpisanih posod in tipiziranih vreč za odpadke in
merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov; |
4. Minimalne standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic,
vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje; |
5. Pogoje prepuščanja odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah
ločenih frakcij in v zbirnih centrih; |
6. Pogoje prevzemanja kosovnih, nevarnih, bioloških odpadkov in
zelenega odreza; |
7. Vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in
zbirnih centrov; |
8. Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so
potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno
opravljanje javne službe. |
(2) Določbe Tehničnega pravilnika se nanašajo pretežno na storitve
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. |
(3) Izrazi, uporabljeni v Tehničnemu pravilniku, imajo naslednji pomen: |
·
izvajalec je izvajalec storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov; |
·
uporabnik je vsak uporabnik iz gospodinjstva; |
·
drugi uporabnik je vsak uporabnik, razen gospodinjstva; |
·
občina je Občina Škofja Loka; |
·
staro mestno jedro je ožje območje starega mestnega jedra, kot je
določeno v Odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za
kulturni spomenik in o razglasitvi naravnih znamenitosti na njegovem
območju. |
|
2. člen |
Storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so: |
·
prevzem mešanih komunalnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih, |
·
prevzem ločeno zbranih frakcij (embalaža, papir, steklena embalaža) od
uporabnikov na prevzemnih mestih, |
·
prevzem frakcij komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij, |
·
prevzem kosovnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih, |
·
prevzem bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki
bioloških odpadkov ne kompostirajo sami, |
·
prevzem odpadkov s premično zbiralnico v akcijah, |
·
zbiranje in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih in določenih
nekomunalnih odpadkov v zbirnih centrih, |
·
transport do zbirnega centra (razen, če je slednji prevzemno mesto), |
·
tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava
predpisane spremne dokumentacije, |
·
vizualna kontrola in odbiranje odpadkov, |
·
predhodno razvrščanje, skladiščenje in manipuliranje z odpadki, |
·
začasno skladiščenje odpadkov, |
·
prevoz odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov, |
·
predaja odpadkov zbiralcu, obdelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov in |
·
obveščanje in ozaveščanje uporabnikov. |
|
II. Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov |
|
1. Tehnologija ravnanja z odpadki |
|
3. člen |
(tehnologije zbiranja komunalnih
odpadkov) |
(1) V občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij,
odvisno od značilnosti naselij, vrste odpadka, gostote odpadka in
načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. Z enim vozilom
se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka. Uporabniki obvezno
ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s
tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo
odpadki. |
(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna
tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. V občini se z zbiranjem
»od vrat do vrat« zbira mešane komunalne odpadke, embalažo, papir,
stekleno embalažo, kosovne odpadke in biološke odpadke. |
(3) Pri določitvi tehnologije za zbiranje odpadkov je potrebno
upoštevati sledeče: |
·
ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo, ali morajo
ostati nepoškodovani v razsutem stanju; |
·
ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več
drugih uporabnikov in |
·
gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične
kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega
vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika. |
(4) Zbiranje – prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma
izvaja s: |
·
specialnim tovornim vozilom – smetarjem, za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov embalaže in odpadnega papirja za prevzemanje v posodah volumna
od 60 do 1.100 litrov pri uporabnikih iz gospodinjstev in pri drugih
uporabnikih, |
·
specialnim tovornim vozilom – smetarjem, za zbiranje bioloških odpadkov
za prevzemanje v posodah volumna od 60 do 770 litrov in sicer pri
uporabnikih iz gospodinjstev in pri drugih uporabnikih. |
·
specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
kontejnerjih volumna od 5 do 10 m³ pri uporabnikih iz gospodinjstev, pri
več stanovanjskih stavbah in pri drugih uporabnikih. |
(5) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna
tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih
skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za
ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice
ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih
frakcij komunalnih odpadkov. Zbiranje – prevzem odpadkov v zbiralnicah
ločenih frakcij se izvaja v odvisnosti od tipa zabojnikov s: |
·
specialnim tovornim vozilom – nakladalcem, opremljenim z mehansko roko
in hidro motorjem (zvonaste posode volumna 1,2 do 3,3 m³ in polpotopne
zbiralnice volumna 3 do 5 m3 s katerimi so opremljene zbiralnice ločenih
frakcij) in |
·
specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v
klasičnih zabojnikih volumna od 770 do 1.100 litrov. |
(6) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja
odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali
premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na klic
ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje.
Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje določenih
komunalnih odpadkov s premično zbiralnico. |
(7) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst
komunalnih odpadkov in nekomunalnih odpadkov, za katere je izvajalec
vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov. Uporabnik sam pripelje odpadke v
zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike, skladno z
navodili upravljavca. |
(8) Način zbiranja komunalnih odpadkov na območju starega mestnega jedra
se lahko prilagaja specifičnim zahtevam in potrebam. Izvajalec za
zbiranje in odvoz odpadkov uporablja vozila z manjšimi negativnimi
vplivi na okolje (vozila z motorji najmanj EURO 5, vozila na električni
pogon ali na obnovljive vire energije). |
|
2. Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov |
|
4. člen |
(tehnologije, pogoji in načini
ločenega zbiranja odpadkov) |
(1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje
odpadkov na izvoru. Uporabniki in drugi uporabniki so dolžni odpadke
ločevati skladno z navodili in abecednikom odpadkov izvajalca. |
(2) V okviru javne službe, se na območju občine zagotavljajo naslednji
načini ločevanja odpadkov: |
·
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih, |
·
zbiranje embalaže pri uporabnikih, |
·
zbiranje papirja pri uporabnikih, |
·
zbiranje steklene embalaže pri drugih uporabnikih, |
·
zbiranje bioloških odpadkov pri uporabnikih, |
·
zbiranje steklene embalaže in papirja v zbiralnicah ločenih frakcij, |
·
zbiranje nevarnih odpadkov v akciji zbiranja odpadkov, |
·
zbiranje zelenega odreza v akciji zbiranja odpadkov, |
·
zbiranje odpadne električne in elektronske opreme v akciji zbiranja
odpadkov, |
·
zbiranje kosovnih odpadkov po naročilu z »E-dopisnico«, |
·
zbiranje komunalnih in nekomunalnih odpadkov v zbirnih centrih. |
(3) Če odpadki na prevzemnem mestu niso ločeni skladno z navodili
izvajalca, izvajalec izda opozorilo. V primeru ponovnega neustreznega
ločevanja izvajalec odpadkov ne pobere z rednim odvozom, temveč izvede
izredni odvoz odpadkov in uporabniku obračuna storitev izrednega odvoza,
po veljavnem ceniku izvajalca. |
|
5. člen |
(dinamika zbiranj po posameznih
kategorijah odpadkov) |
(1) Dinamika zbiranja odpadkov se določa na letnem nivoju v programu
zbiranja odpadkov. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v
preteklem letu in rezultati ocene odpadkov oziroma sortirnih analiz
mešanih komunalnih odpadkov v preteklem letu, ki jih v skladu s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izdeluje zunanji akreditiran
laboratorij. |
(2) Dinamika zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah
odpadkov je sledeča: |
·
13-krat letno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, odpadne embalaže,
papirja in steklene embalaže. |
·
52-krat letno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, odpadne embalaže in
papirja za večstanovanjske objekte, ki imajo 8 ali več stanovanj, v
strnjenjem delu Škofje Loke. |
·
52-krat letno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke v
spomladanskem, poletnem in jesenskem času, od meseca marca do oktobra,
in 26-krat letno v zimskem času, od novembra do februarja. |
(3) Minimalna dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je 13-krat
letno. Izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je dolžan
prilagajati dinamiko praznjenja zabojnikov ali volumna posod na
zbiralnicah dejanskim potrebam. |
(4) Minimalno število akcij zbiranja odpadkov je 1-krat letno. |
(5) Obratovanje zbirnega centra je 40 ur tedensko, kar vključuje en dan
v tednu tudi v popoldanskem času in ob sobotah v dopoldanskem času. |
|
3. Tipizacija predpisanih posod in tipiziranih vreč za odpadke in
merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov |
|
6. člen |
(uporaba posod in tipiziranih vreč) |
(1) Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih posodah
izvajalca. |
(2) Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme pri izvajalcu
prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
(3) Kjer so uporabniki od transportne poti specialnega tovornega vozila
– smetarja oddaljeni več kot 100 m se uporabnike vključi v sistem
zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, odpadne embalaže in papirja z
namenskimi tipiziranimi vrečami izvajalca. Uporabniki lahko odpadke
zbirajo tudi v posodah izvajalca, ki pa jih morajo na dan odvoza
pripraviti ob transportno pot specialnega tovornega vozila. |
(4) Izvajalec uporabniku iz 3. odstavka enkrat letno zagotovi ustrezen
skupni razpoložljivi volumen tipiziranih vreč, ki je enak skupnemu
izpraznjenemu volumnu zabojnika(ov). |
|
7. člen |
(standardizacija predpisane opreme
za odpadke) |
(1) Standardne velikosti posod za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov
so: |
·
60 litrov, |
·
80 litrov, |
·
120 litrov, |
·
240 litrov, |
·
770 litrov in |
·
1.100 litrov. |
(2) Standardne velikosti posod za zbiranje embalaže so: |
·
80 litrov, |
·
120 litrov, |
·
240 litrov, |
·
770 litrov in |
·
1.100 litrov. |
(3) Standardne velikosti posod za zbiranje papirja so: |
·
120 litrov, |
·
240 litrov, |
·
770 litrov in |
·
1.100 litrov. |
(4) Standardne velikosti posod za zbiranje steklene embalaže so: |
·
240 litrov, |
·
770 litrov in |
·
1.100 litrov. |
(5) Standardne velikosti posod za zbiranje bioloških odpadkov so: |
·
60 litrov, |
·
80 litrov, |
·
120 litrov, |
·
240 litrov in |
·
770 litrov. |
770-litrski zabojniki
za biološke odpadke se smejo uporabljati samo za zbiranje bioloških
odpadkov z manjšo specifično težo, to je za zeleni vrtni odpad in
higienski papir. Primernost za zbiranje v 770-litrskem zabojniku določi
izvajalec. |
(6) Uporabnik je upravičen do ene menjave volumna za posamezno posodo na
leto, ki pa mora biti v skladu z 9. členom. |
(7) Standardne velikosti tipiziranih vreč za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov, embalaže in odpadnega papirja so: |
·
60 litrov in |
·
80 litrov. |
|
8. člen |
(označevanje predpisane opreme za
zbiranje odpadkov) |
(1) Posode in tipizirane vreče izvajalca, ki se uporabljajo za zbiranje
odpadkov od vrat do vrat, so opremljeni z logotipom izvajalca,
kontaktnimi podatki izvajalca in napisom o vrsti odpadka, ki se zbira v
posamezni posodi ali tipizirani vreči. |
(2) Barve za označevanje skupin posod za sistem zbiranja »od vrat do
vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem,
so sledeče: |
·
za mešane komunalne odpadke: v celoti sivo-črne barve, |
·
za biološko odpadke: v celoti rjave barve, |
·
za embalažo: telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov rumene barve, |
·
za papir: telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov rdeče barve, |
·
za stekleno embalažo: telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov zelene
barve. |
(3) Barve za označevanje posameznih skupin tipiziranih vreč za sistem
zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega
odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: |
·
za mešane komunalne odpadke: zelene barve, |
·
za embalažo: rumene barve, |
·
za papir: rdeče barve. |
(4) Označevanje posod izvajalca, zaradi identifikacije uporabnika, se
izvede na enega od načinov: |
·
elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta
namen, |
·
črtna koda s podatki o odjemnem mestu, volumnu posode in vrsti odpadka. |
|
9. člen |
(merila za določanje izhodiščnega
volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) |
(1) Pri določanju vrste, števila in volumna opreme, ki jo uporablja
posamezni uporabnik, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta
odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. |
(2) Velikost opreme se določi glede na število oseb, ki bivajo v
gospodinjstvu. Pri tem se upošteva osebe, ki imajo na naslovu stalno in
začasno prebivališče. Podatke se pridobiva iz uradnih evidenc
centralnega registra prebivalstva (CRP). |
(3) Velikosti opreme glede na število oseb v gospodinjstvu: |
·
Mešani komunalni odpadki: |
|
Število stalno in začasno prijavljenih oseb |
Najmanjša možna velikost opreme pri praznjenju 13x letno |
1 |
60 |
2 – 3 |
80 |
4 – 6 |
120 |
7 – 12 |
240 |
13 – 38 |
770 |
39 ali več |
5 litrov na osebo na teden |
|
·
Embalaža: |
|
Število stalno in začasno prijavljenih oseb |
Najmanjša možna velikost opreme pri praznjenju 13x letno |
1 - 3 |
80 |
4 - 6 |
120 |
7 - 12 |
240 |
13 - 38 |
770 |
39 ali več |
5 litrov na osebo na teden |
|
Volumen opreme za odpadno embalažo, ne glede na število oseb, je lahko
največ 2x večji od zabojnika za mešane komunalne odpadke (MKO). |
|
·
Papir: |
Za zbiranje papirja
(papir, karton, papirna in kartonska embalaža) je za individualno
gospodinjstvo minimalna možna velikost opreme 120 litrov. V
večstanovanjskih objektih s štirimi ali več stanovanjskimi enotami, kjer
uporabniki uporabljajo skupno opremo, je velikost posode enaka ali večja
kot 3,00 litre razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
(4) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena, lahko
gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov, embalaže in papirja uporablja individualno opremo, če z
objektom ne upravlja upravnik in če je to v skladu z medsebojno pogodbo
med lastniki – uporabniki več stanovanjskega objekta. |
(5) Pri individualnih stanovanjskih objektih z eno do vključno tremi
stanovanjskimi enotami, ima lahko vsaka stanovanjska enota individualno
opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže in papirja ali
uporabljajo skupno opremo, z upoštevanjem gornjih meril. |
|
10. člen |
(merila za določanje izhodiščnega
volumna opreme za odpadke v objektih za občasno bivanje) |
(1) Objekt za občasno bivanje je objekt, v katerem lahko ni stalno ali
začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena
oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška hiša). |
(2) V sistem zbiranja odpadkov je vključen z minimalno 400 litri opreme
na leto za zbiranje embalaže, mešanih komunalnih odpadkov in papirja. |
(3) Oprema, ki se uporablja za zbiranje odpadkov, so tipizirane vreče
izvajalca. |
|
11. člen |
(merila za določanje izhodiščne
opreme za druge uporabnike) |
(1) Drugi uporabniki so se dolžni vključiti v redni odvoz mešanih
komunalnih odpadkov, v 30 dneh od začetka opravljanja dejavnosti. |
(2) Za določitev najmanjše velikosti opreme za zbiranje komunalnih
odpadkov pri drugih uporabnikih se upošteva število zaposlenih na
lokaciji izvajanja dejavnosti. Izvajalec podatke pridobi iz uradno
dostopnih evidenc. |
(3) Velikosti opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, glede na
število zaposlenih oseb: |
|
Število zaposlenih oseb |
Najmanjša možna velikost opreme, pri praznjenju 13x letno |
1 |
60 |
2 - 3 |
80 |
4 – 6 |
120 |
7 – 12 |
240 |
13 – 38 |
770 |
39 ali več |
1100* |
|
*Glede na število zaposlenih in vrsto dejavnosti se izvajalec ter drug
uporabnik dogovorita o načinu zbiranja in vrsti prevoza. |
|
(4) Za druge uporabnike, ki nimajo zaposlenih, oziroma je zaposlen samo
eden, je minimalni volumen opreme za mešane komunalne odpadke 60 litrov.
V primeru, da odpadki pri drugih uporabnikih, ki nimajo zaposlenih,
oziroma imajo enega zaposlenega, ne nastajajo, je potrebno podati pisno
Vlogo za nevključitev v zbiranje odpadkov s priloženimi ustreznimi
dokazili. Izvajalec na podlagi dokazil ter kontrole na terenu vlogo
odobri ali zavrne, za naslednji dve leti. Po preteku obdobja mora drug
uporabnik ponovno podati vlogo. |
(5) Velikost opreme za zbiranje ločeno zbranih frakcij (embalaže,
papirja, steklene embalaže in bioloških odpadkov) se določi glede na
dejanske potrebe drugega uporabnika. Oprema za ločeno zbrane frakcije je
obvezna pri uporabnikih, kjer te surovine nastajajo redno. Za občasno
nastajajoče količine surovin lahko uporabniki koristijo oddajo v zbirnem
centru. |
(6) Za druge uporabnike iz gostinsko nastanitvene dejavnosti in
dejavnosti strežbe jedi in pijač je obvezna tudi vključitev v sistem
zbiranja steklene embalaže od vrat do vrat. Minimalna velikost opreme za
zbiranje steklene embalaže je določena glede na število zaposlenih: |
|
Število oseb |
Najmanjša možna velikost opreme pri praznjenju 13x letno |
1 – 3 |
240 |
3 ali več |
770** |
|
**Glede na število zaposlenih in obseg dejavnosti se izvajalec in drug
uporabnik dogovorita o načinu zbiranja in vrsti prevoza steklene
embalaže. |
|
(7) Oprema za zbiranje odpadkov je lahko tudi skupna z drugimi
uporabniki ali z gospodinjstvom, vendar se za vsakega uporabnika iz
gospodinjstva upošteva minimalno navedeno velikost, ki je navedena v 9.
členu. Za drugega uporabnika pa minimalna velikost opreme, ki je
navedena v 3. in 6. odstavku tega člena. |
(8) V primeru, da izvajalec ugotovi, da se dejansko število zaposlenih
ne ujema z uradno evidenco, se primer, skladno z Odlokom o načinu
opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki v občini Škofja Loka, preda v reševanje pristojnim
organom. |
|
12. člen |
(merila za določanje izhodiščne
opreme pogodbene uporabnike) |
(1) Pogodbeni uporabniki so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila
opreme volumna 1.100 litrov iz prejšnjega člena. |
(2) Pogodbeni uporabniki se z izvajalcem dogovorijo način zbiranja in
odvoza odpadkov in opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. |
|
13. člen |
(spremenjene količine odpadkov) |
(1) Če količine mešanih komunalnih odpadkov, embalaže, papirja in
steklene embalaže občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki
jo uporablja uporabnik, je uporabnik manjkajoči volumen za mešane
komunalne odpadke in embalažo dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu
kupi tipizirane vreče za odpadke. Večje količine papirja in steklene
embalaže pa pripelje v zbirni center. |
(2) Če količine odpadkov presegajo volumen opreme, izvajalec lahko
odpadkov ne pobere z rednim odvozom, temveč izvede izredni odvoz
odpadkov in uporabniku obračuna storitev izrednega odvoza, po veljavnem
ceniku izvajalca. |
(3) Če količine odpadkov redno presegajo volumen obstoječe opreme za
zbiranje odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, izvajalec na podlagi
rezultata izvajanja kontrole na terenu, po predhodnem pisnem obvestilu
uporabniku, zamenja obstoječo opremo za ustrezno. |
|
4. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic,
vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje |
|
14. člen |
(minimalni standard za zbirna
mesta) |
(1) Individualno zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na
pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema
odpadkov zbirajo mešane komunalne odpadke, embalažo, biološko
razgradljive odpadke, papir in stekleno embalažo v za to namensko
določenih posodah ali v tipiziranih vrečah. |
(2) Zbirno mesto oziroma individualna zbiralnica je tudi ustrezno urejen
prostor, kjer pogodbeni uporabniki iz 12. člena, v času do prevzema,
poleg odpadkov iz prejšnjega odstavka, zbirajo tudi nekomunalne odpadke. |
|
15. člen |
(prevzemno mesto za odpadke) |
(1) Prevzemno mesto je prostor ob transportni poti specialnega tovornega
vozila - smetarja, na katerega uporabniki postavijo opremo za zbiranje
odpadkov za namen praznjenja oziroma odvoz. |
(2) Izvajalec posod ne izprazni, oziroma ne pobere tipiziranih vreč, če
na dan odvoza niso postavljene skladno z zgornjim določilom. |
|
16. člen |
(določanje prevzemnih mest za
odpadke) |
(1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v
vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti vidna, ob
transportni poti specialnega tovornega vozila - smetarja. |
(2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati
funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene
predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali
ogrožati prometa na javnih površinah. |
(3) Prevzemna mesta za območje Mestnega trga in Klobovsove ulice so tik
za vhodnimi vrati posameznega objekta, ki mejijo na javno površino. V
času prenove območja Mestnega trga in Klobovsove ulice izvajalec
prevzemna mesta določa skladno z določbo 18. člena in v dogovoru z
izvajalcem obnove. Po zaključeni obnovi območja se prevzemna mesta
določijo z dodatkom oziroma s spremembo tega Tehničnega pravilnika. |
|
17. člen |
(skupna prevzemna mesta za odpadke
za odročna in nedostopna območja) |
(1) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za
komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s krajevnimi skupnostmi in občino
določi skupna prevzemna mesta za mešane komunalne odpadke, embalažo in
papir, ki se zbirajo v določenih tipiziranih vrečah izvajalca. Ta
prevzemna mesta izvajalec zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov uredi
tako, da so funkcionalna, estetska, higiensko-tehnična in požarno varna,
skladno z veljavnimi predpisi. |
(2) Uporabniki skupnih prevzemnih mest pravilno ločene odpadke, zbrane v
tipiziranih vrečah, na ta prevzemna mesta dostavijo največ 5 dni pred
predvidenim rednim odvozom. |
(3) Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in
sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
|
|
18. člen |
(začasna prevzemna mesta) |
(1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno
oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v
soglasju z izvajalcem na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na
primernem začasnem prevzemnem mestu. |
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec dolžan uporabnike na
lokalno običajen način obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. |
|
19. člen |
(načrtovanje prevzemnih mest za
odpadke) |
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in
poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov
naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi
določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in
odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. |
|
20. člen |
(zbiralnice ločenih frakcij) |
(1) Ločeno zbiranje odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij komunalnih
odpadkov se izvaja, kjer zbiranje frakcij še ni urejeno po sistemu od
vrat do vrat. |
(2) Na zbiralnicah ločenih frakcij je nameščena oprema za ločeno
zbiranje naslednjih ločenih frakcij: |
·
Papir, kot je pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti, papirnate
vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte,
zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna in kartonska embalaža.
|
·
Steklena embalaža, kot so prazne in čiste steklenice in kozarci brez
pokrovčkov. |
(3) Ločeno zbiranje odpadkov na zbiralnicah poteka po vrstah odpadkov,
ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. |
(4) Zbiralnice za papir se, kljub zbiranju od vrat do vrat, nahajajo
tudi na območjih goste poselitve po določbah 21. člena. |
|
21. člen |
(minimalni standard zbiralnic
ločenih frakcij) |
(1) Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih
območjih, ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških
jeder tako, da je na vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena
zbiralnica. |
(2) Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno
skupnostjo in občino. |
(3) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki
so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali
fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov. |
(4) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in
ustrezno označena. Na opremi mora biti jasno razvidna vrsta ločene
frakcije, ki jo povzročitelj sme odložiti v zabojnik. |
(5) Oprema posod, ki se uporablja na zbiralnicah je sledeča: |
·
posoda na štirih kolesih, volumna 770 do 1.100 litrov, |
·
zvon, volumna od 1,20 do 3,30 m³, |
·
polpotopna zbiralnica, od 3.000 do 5.000 litrov. |
(6) Zbiralnice ali pokrovi opreme so glede na vrsto odpadka v sledečih
barvah: |
·
rdeča barva – papir, |
·
zelena barva – steklena embalaža. |
|
5. Pogoji prepuščanja odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah
ločenih frakcij in v zbirnih centrih |
|
22. člen |
(relacija zbirno–prevzemno mesto) |
(1) Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni
opremo z odpadki na dan odvoza prestaviti z zbirnega na prevzemno mesto. |
(2) Uporabniki so dolžni opremo z odpadki z zbirnega na prevzemno mesto
postaviti pravočasno, to je najkasneje do 7. ure na dan odvoza.
Izpraznjenje posode za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan
vrniti nazaj na zbirno mesto. |
(3) V primerih poletnega delovnega časa (od 1. maja do 31. avgusta),
višje sile ali drugih izrednih okoliščinah (dalj časa trajajoča vročina,
zapora cest itd.) lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki
ga objavi na svoji spletni strani in na krajevno običajen način, pozove,
da opremo z odpadki postavijo na odjemno mesto najkasneje do 6. ure na
dan odvoza ali določi druge termine odvoza odpadkov. |
|
23. člen |
(relacija prevzemno
mesto–transportna pot) |
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec
odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so
locirana ob uvozih k objektom. |
(2) Profil transportne poti mora biti širok vsaj 3 m in imeti vsaj 3,60
m svetle višine, za kar morajo poskrbeti lastniki parcel ob smetarski
transportni poti. |
(3) Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah z
zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za
prevoz 3-osnega kamiona, ob kateri so najmanj trije uporabniki. Slepe
ulice in ceste, pri katerih krožna povezava predstavlja bistveno daljšo
pot vozila, morajo imeti možnost obračanja kamiona na javni površini. |
(4) Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je
prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer
izvajalec izprazni posode z odpadki oziroma prevzame odpadke v
tipiziranih vrečah. |
|
24. člen |
(vzdrževanje reda in čistoče na
zbirnih in prevzemnih mestih) |
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter
skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do
prevzemnih mest. |
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v posode
ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali
prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa
zavezane s trakom. |
(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti
nemoten dostop do prevzemnih mest. |
(4) Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati
tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za
opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta
praznjenja ter ne poškoduje posode za odpadke kot tudi ne okolice, kjer
se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali
mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. |
(5) Uporabnik je dolžan z opremo ravnati kot dober gospodar ter skrbeti
za njihovo čistočo. |
|
25. člen |
(zbirni center) |
(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom iz gospodinjstev in
trgovsko storitvene dejavnosti, ki so vključeni v sistem ravnanja z
odpadki na območju občine. |
(2) Uporabnik vključenost v sistem ravnanja z odpadki na vhodu v zbirni
center izkaže z rednim mesečnim računom izvajalca ali osebnim
dokumentom, preko katerega izvajalec lahko preveri vključenost v sistem
zbiranja odpadkov. |
(3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec. |
(4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki
urejajo zbiranje odpadkov. |
(5) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca,
usposobljena za ločeno zbiranje. |
(6) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki
nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno
frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke
usposobljeni osebi iz četrtega odstavka tega člena. |
(7) Izvajalec mora zagotavljati redno oddajo zbranih odpadkov skladno s
predpisi. |
(8) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke
razvrstiti v ustrezne zabojnike. |
(9) V zbirnem centru se zbirajo komunalni in nekomunalni odpadki.
|
(10) Uporabniki iz gospodinjstev imajo možnost oddaje naslednjih vrst
odpadkov: |
·
Embalažna folija (15 01 02), |
·
Plastična embalaža (15 01 02), |
·
Kovinska embalaža (15 01 04), |
·
Mešana embalaža (15 01 06), |
·
Hladilno zamrzovalna oprema (20 01 23*), |
·
Izolacijski materiali (17 06 04), |
·
Izrabljene gume (16 01 03), |
·
Kosovni komunalni odpadki (20 03 07), |
·
Kovine (20 10 40), |
·
Les in lesna embalaža (15 01 03, 17 02 01 in 20 01 38), |
·
Mešani gradbeni odpadki (17 01 01, 17 01 07, 17 09 04), |
·
Nevarni odpadki, kot so: |
·
embalaža, ki se vsebuje ostanek nevarnih snovi ali je onesnažena z
nevarnimi snovmi – 15 01 10* |
·
kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklop (npr. iz
azbesta), vključno s praznimi tlačnimi posodami - 15 01 11* |
·
topila (sem spada tudi bencin) - 20 01 13* |
·
kisline – 12 01 14* |
·
alkalije – 20 01 15* |
·
fotokemikalije – 20 01 17* |
·
pesticidi (sem spadajo vsa odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki
vsebujejo nevarne snovi) – 20 01 19* |
·
jedilno olje in masti – 20 01 25 |
·
olja in maščobe (motorna, hidravlična, mazalna olja), ki niso navedene
pod 20 01 25 – 20 01 26* |
·
barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (sem
spadajo tudi kartuše iz tiskalnikov) – 20 01 27* |
·
čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi – 20 01 29* |
·
citotoksična in citostatična zdravila – 20 01 31* |
·
baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16
06 03 in nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije
in akumulatorje – 20 01 33*. |
·
Odpadki, ki vsebujejo trdno vezan azbest (17 06 05*), |
·
Odpadna električna in elektronska oprema, kot so: |
·
Mali gospodinjski aparati (MGA) (20 01 36), |
·
Odpadni TV sprejemniki, zasloni in slikovne cevi (20 01 35*),
|
·
Odpadne sijalke (20 01 27*). |
·
Mešani komunalni odpadki (20 03 01), |
·
Papir in papirna embalaža (15 01 01 in 20 01 01), |
·
Ravno steklo (17 02 02), |
·
Silažna folija (19 12 04), |
·
Steklena embalaža (15 01 07), |
·
Oblačila, obutev in tekstil (15 01 09in 20 01 10), |
·
Zeleni odrez (20 02 01). |
Možnosti oddaje
odpadkov in dopustne količine za posamezno vrsto odpadka opredeli
izvajalec glede na zakonodajo in na zmogljivosti zbirnega centra. O tem
gospodinjstva obvesti po lokalno običajnem načinu. |
(10) Drugi uporabniki, ki imajo trgovsko in storitveno dejavnost in so
hkrati vključeni v redni odvoz odpadkov, imajo možnost oddaje naslednjih
vrst odpadkov: |
·
Embalažna folija (15 01 02), |
·
Plastična embalaža (15 01 02), |
·
Kovinska embalaža (15 01 04), |
·
Mešana embalaža (15 01 06), |
·
Izolacijski materiali (17 06 04), |
·
Kosovni komunalni odpadki (20 03 07), |
·
Kovine (20 10 40), |
·
Les in lesna embalaža (15 01 03, 17 02 01 in 20 01 38), |
·
Odpadki, ki vsebujejo trdno vezan azbest 817 06 05*), |
·
Mešani komunalni odpadki (20 03 01), |
·
Papir in papirna embalaža (15 01 01 in 20 01 01), |
·
Ravno steklo (17 02 02), |
·
Silažna folija (19 12 04), |
·
Steklena embalaža (15 01 07), |
·
Oblačila, obutev in tekstil (15 01 09in 20 01 10), |
·
Zeleni odrez (20 02 01). |
Možnosti oddaje
odpadkov in dopustne količine za posamezno vrsto odpadka opredeli
izvajalec glede na zakonodajo in na zmogljivosti zbirnega centra. O tem
druge uporabnike obvesti po lokalno običajnem načinu. |
|
6. Pogoji prevzemanja kosovnih, nevarnih, bioloških odpadkov in
zelenega odreza |
|
26. člen |
(zbiranje kosovnih odpadkov) |
(1) Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na podlagi
naročila uporabnika v aplikacijo na spletni strani izvajalca, t.i
»E-dopisnica«, po sistemu »od vrat do vrat«. Vsako gospodinjstvo, ki je
vključeno v reden odvoz mešanih komunalnih odpadkov lahko letno uporabi
dve E-dopisnici. Uporabnik lahko uporabi obe E-dopisnici naenkrat ali
vsako posebej. Na eno E-dopisnico lahko odda en kosovni odpadek oziroma
kosovne odpadke v skupni količini do 1 m³. Pri več stanovanjskih
objektih, kjer uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov, uporabniki na E-dopisnice lahko oddajo kosovne odpadke v
skupni količini do 1 m³ na stanovanjsko enoto. |
(2) Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti dan pred dogovorjenim
terminom odvoza na svojem prevzemnem mestu, zunaj objekta, razen na
Mestnem trgu, kjer jih pripravi tik za vhodnimi vrati posameznega
objekta, ki mejijo na Mestni trg. Upravnik večstanovanjskega objekta in
izvajalec se lahko dogovorita tudi za drugačen način priprave kosovnih
odpadkov za odvoz. |
(3) Uporabnik mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso
kosovni odpadki in jih zato izvajalec v času odvoza ni bil dolžan
odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan. |
(4) Namesto uporabe E-dopisnice uporabniki iz gospodinjstev lahko
kosovne odpadke oddajo tudi v zbirnem centru. V tem primeru je letna
brezplačna količina do 3m3. Uporaba storitve po tem odstavku in storitve
po prvem odstavku tega člena se izključujeta. |
(5) Odvoz kosovnih odpadkov, ki so količinsko večji od količin iz prvega
odstavka tega člena in kosovnih odpadkov od drugih uporabnikov, se
izvaja kot odvoz odpadkov po naročilu in zato obračuna skladno s cenikom
izvajalca. |
|
27. člen |
(zbiranje nevarnih odpadkov) |
(1) Izvajalec najmanj enkrat letno organizira akcijo zbiranja nevarnih
odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno premično
zbiralnico. |
(2) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim
planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora
izvajalec uporabnike obvestiti na krajevno običajen način, najmanj 14
dni pred zbiranjem. |
(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v
zbirnem centru. |
(4) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati usposobljenim
prevzemnikom, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo, uničenje oziroma
odstranjevanje. |
(5) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in
pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo. Zaradi nevarnih
sestavin se ne smejo odlagati med ostale ločene frakcije komunalnih
odpadkov. |
(6) Drugi uporabniki morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
skleniti posebno pogodbo z usposobljenim prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
|
28. člen |
(zbiranje bioloških odpadkov) |
(1) Za biološke odpadke, povzročitelji prvenstveno sami zagotavljajo
kompostiranje na lastnem vrtu. Način kompostiranja, uporaba komposta ali
njegova odstranitev ni predmet javne službe. Lokacija kompostnika mora
biti na primernem zračnem mestu, da je v največji možni meri onemogočeno
širjenje neprijetnih vonjav v okolico. |
(2) Povzročitelji, ki ne kompostirajo bioloških odpadkov, lahko le te
zbirajo v posodah izvajalca. Izvajalec pa zagotavlja reden odvoz na
skupno kompostarno skladno z določili Tehničnega pravilnika. |
|
29. člen |
(akcija zbiranja zelenega odreza) |
(1) Izvajalec vsaj enkrat letno izpelje brezplačno akcijo zbiranja
zelenega odreza pri uporabnikih iz gospodinjstev. Uporabniki iz
gospodinjstev lahko enkratno oddajo do največ 2 m3 zelenega odreza na
akcijo. |
(2) Zbiranje zelenega odreza poteka na način in v skladu s terminskim
planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora
izvajalec uporabnike obvestiti na krajevno običajen način, najmanj 14
dni pred zbiranjem. |
(3) Akcijo zbiranja zelenega odreza se izvaja pri predhodno prijavljenih
uporabnikih, ki se na akcijo lahko prijavijo samo enkrat. Prijava na
odvoz zelenega odreza je mogoča preko spletne strani izvajalca. |
(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko zeleni odrez oddajo tudi v zbirnem
centru. |
|
7. Vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in
zbirnih centrov |
|
30. člen |
(podrobnejše vsebine katastrov) |
(1) Izvajalec vodi, v obliki elektronske baze podatkov, kataster zbirnih
in prevzemnih mest, ki vsebuje sledeče podatke: |
·
ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika
gospodinjstva) oziroma ime in sedež drugega uporabnika, |
·
ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu
drugega uporabnika, |
·
število uporabnikov, ki gravitira na zbirno mesto (pri gospodinjstvu
število članov gospodinjstva, pri drugih uporabnikih število
zaposlenih), |
·
vrste odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo na zbirnem mestu, |
·
velikost opreme po vrstah odpadkov, |
·
podatek o tem ali uporabniki, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto,
kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni
odpad v hišnem kompostniku, |
·
podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta
(stanovanjski, poslovni, industrijski …) in |
·
naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po
vrstah odpadkov (trajno, občasno itd.). |
(2) Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: |
·
številko zbiralnice ločenih frakcij, |
·
naziv zbiralnice ločenih frakcij, |
·
vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij, |
·
velikost zabojnikov po vrstah odpadkov in |
·
lokacijo zbiralnice ločenih frakcij v koordinatah državnega
koordinatnega sistema (D96/TM(ESRS)). |
|
8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so
potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno
opravljanje javne službe |
|
31. člen |
(javne prireditve, čistilne akcije
in začasna prodajna mesta) |
(1) Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti
organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo
najmanj 14 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri
prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora,
v katerem je razvidno, da bo zagotovil opremo za ločeno zbiranje
odpadkov, ki bo obiskovalcem omogočala ločeno zbiranje vseh nastalih
odpadkov na prireditvi. Hkrati mora zagotoviti skupno prevzemno mesto
vseh odpadkov po končani prireditvi skladno s Tehničnim pravilnikom. |
(2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi
izvajalec glede na vrsto prireditve in na pričakovano število
udeležencev. Ne glede na to, je minimalna količina odpadkov, za katere
izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno vrsto odpadka, ki
jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s
Tehničnim pravilnikom. Opremo za ločeno zbiranje odpadkov, proti
plačilu, nudi izvajalec. |
(3) Organizator prireditve mora na prireditvi uporabljati pralne
kozarčke, ki jih lahko dobi v najem tudi pri izvajalcu. Pogoje in višino
najemnine pralnih kozarčkov določi izvajalec. |
(4) Za prireditve s strežbo hrane in pijače mora organizator poskrbeti
za ustrezno ravnanje z biološkimi odpadki iz dejavnosti gostinstva,
skladno s predpisi, ki urejajo to vrsto odpadka. |
(5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke,
razen bioloških odpadkov, predati izvajalcu. |
(6) Stroške odvoza in nadaljnje obdelave odpadkov nosi organizator
prireditve. |
(7) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji
čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi
čistilne akcije, najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem
skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja
odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne
akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja
ravnanja z odpadki. |
(8) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo 14 dni
pred pričetkom izvajanja dejavnosti pri izvajalcu javne službe
zagotoviti opremo za ločeno zbiranje. Po končanem izvajanju dejavnosti
morajo odpadke predati izvajalcu. |
(9) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi izvajalec
dejavnosti na začasnih prodajnih mestih. |
|
32. člen |
(postopek izdajanja projektnih in
drugih pogojev in mnenj) |
(1) Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja
graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za izdajanje
projektnih in drugih pogojev in mnenj. |
(2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: |
·
podatke o vlagatelju, |
·
podatke o investitorju, |
·
podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, |
·
podatke o projektantu in projektu in |
·
predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu
in dostopni poti. |
(3) Obvezna vsebina mnenja obsega: |
·
podatke o vlagatelju, |
·
podatke o investitorju, |
·
podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in |
·
mnenje glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja s predpisi iz svoje pristojnosti. |
|
33. člen |
(gradbišča) |
(1) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so uporabniki,
kar pomeni, da izvajalec za potrebe delovanja gradbišča preskrbi
potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma
izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu pred pričetkom izvajanja
del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. |
(2) Investitorji oziroma njihovi izvajalci novogradenj ali obnov morajo
poskrbeti, da se odpadki zbirajo ločeno. |
(3) Stroške ravnanja z odpadki nosijo investitorji oziroma njihovi
izvajalci novogradenj ali obnov. |
|
34. člen |
(obveščanje in ozaveščanje
uporabnikov) |
(1) Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z
izvajanjem storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti
na večanju ozaveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja
komunalnih odpadkov. |
(2) Minimalni standard obveščanja in ozaveščanja je sledeči: |
·
spletna stran izvajalca, |
·
lokalni časopisi in radii, |
·
stalno osebno informiranje uporabnikov na terenu in v zbirnem centru, |
·
pisno in telefonsko komuniciranje s posameznimi uporabniki. |
(3) Izvajalec sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij ozaveščanja v
povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, občino in
ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki,…). |
|
35. člen |
(tehnologije, pogoji in pogostost
pranja predpisanih posod za odpadke) |
(1) V skladu s predpisi o ravnanju z biološkimi odpadki, izvajalec
izvaja pranje posod za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe,
minimalno 2-krat letno, in sicer z opremo, ki omogoča pranje in
dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne
vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu,
mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. |
(2) Na zbiralnicah ločenih frakcij izvajalec zagotavlja redno pranje in
čiščenje opreme minimalno 1-krat letno, oziroma skladno z dejanskimi
potrebami. |
|
36. člen |
(letni program ravnanja s
komunalnimi odpadki) |
(1) Potek zbiranja komunalnih odpadkov izvajalec določi na letnem nivoju
s programom zbiranja komunalnih odpadkov, ki mora vsebovati: |
·
izhodišča za pripravo programa zbiranja komunalnih odpadkov, |
·
koledar zbiranja mešanih komunalnih odpadkov po naseljih, |
·
koledar zbiranja embalaže po naseljih, |
·
koledar zbiranja bioloških odpadkov po naseljih, |
·
koledar zbiranja papirja po naseljih, |
·
koledar zbiranja steklene embalaže, |
·
koledar zbiranja ločenih frakcij odpadkov po zbiralnicah ločenih
frakcij, |
·
podatke o zbiranju kosovnih odpadkov, |
·
koledar akcije zbiranja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično
zbiralnico, |
·
koledar akcije zbiranja zelenega odreza, |
·
koledar zbiranja odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih, |
·
postopek razdeljevanja namenskih tipiziranih vreč in |
·
plan obratovanja zbirnega centra. |
(2) Letni program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in
Tehničnega pravilnika. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji
spletni strani. |
|
37. člen |
(osnove za obračun storitev) |
(1) Osnove za obračun storitev pri uporabnikih iz gospodinjstev so:
veljavne cene za storitve posamezne javne službe, za kar je podlaga
frekvenca odvoza, volumen opreme za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov, volumen opreme za zbiranje bioloških odpadkov ter dajatve,
vezane na ravnanje z odpadki. |
(2) Pri drugih uporabnikih so osnove za obračun: veljavne cene za
storitve posamezne javne službe, za kar je podlaga volumen opreme za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, volumen opreme za zbiranje odpadne
embalaže, papirja, steklene embalaže, volumen opreme za zbiranje
bioloških odpadkov ter dajatve, vezane na ravnanje z odpadki. |
(3) Pri vseh uporabnikih je oprema za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov izhodiščna in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja vseh
ločenih frakcij odpadkov na zbiralnicah in v zbirnem centru. |
(4) Teža na obdelavo odpeljanih mešanih komunalnih odpadkov in teža
odloženih komunalnih odpadkov se na uporabnike razdeli na podlagi
povprečne specifične teže odpadkov glede na volumen vse evidentirane
opreme po vrsti odpadka, z upoštevanjem dinamike zbiranja odpadkov v
obračunskem obdobju. |
(5) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20
03 01 v zbirnem centru ni vključeno v izhodiščno posodo in je dodatno
plačljiva storitev. |
(6) Za druge uporabnike se pri obračunu upošteva, da niso vključeni v
odvoz kosovnih odpadkov in akcije zbiranja nevarnih odpadkov in zelenega
odreza. |
(7) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje občasno povečanih količin
mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže, je v ceno tipizirane
vreče že vključen celoten strošek storitev za odvoz in končno oskrbo
odpadkov. |
|
38. člen |
(reklamacije) |
(1) Uporabnik storitev zbiranja in prevoza odpadkov se lahko pritoži na
izvajanje storitve, in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost
opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali
osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako
lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali
elektronski pošti. |
(2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek
v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali
sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma
povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na
njegovo izrecno zahtevo. V primeru obojestransko ustrezne rešitve
pritožbe posreduje strokovni delavec ustrezni delovni nalog delavcu, ki
izvede dogovorjeno rešitev. |
(3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila
ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu
pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku
15 dni od prejema reklamacije. |
(4) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija
računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na
zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in
izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen,
izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost
utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so
podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,
izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih
komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
|
39. člen |
(izvajanje kontrole) |
(1) Izvajalec izvaja redno kontrolo nad določili v Tehničnem pravilniku,
kot so: |
·
pravilno ločevanje odpadkov, |
·
ustreznost opreme za zbiranje odpadkov, |
·
vključenost odjemnih mest v redni odvoz, |
·
red in čistočo na prevzemnih mestih, |
·
in ostalimi določili v Tehničnem pravilniku. |
(2) V primeru ugotovljenih neskladnosti o tem obvesti povzročitelja. |
|
III. Prehodne in končne določbe |
|
40. člen |
(prehodno obdobje) |
Izvajalec mora izvajanje določb tega Tehničnega pravilnika, ki se
nanašajo na: |
·
prilagoditev dinamike zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat«
(5. člen), |
·
vključitev uporabnikov in drugih uporabnikov (9., 10. in 11. člen) in |
·
prilagoditev izhodiščne opreme (9., 10. in 11. člen). |
·
zagotoviti najkasneje do 31. 12. 2025. |
|
41. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega Tehničnega pravilnika preneha veljati Tehnični
pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Škofja
Loka, Uradni list Republike Slovenije, št. 51/2013 in Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 5/2023. |
|
42. člen |
(začetek veljavnosti) |
Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne
veljati petnajsti dan po objavi. |
|
Številka: 354-39/2023 |
Datum: 26. 10. 2023 |
|
|
Občina Škofja Loka |
|
Tine Radinja, župan |
|