Na podlagi
29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni list RS, št. 98/00, 05/03, 57/06, 47/10 901/11 in 27/14) in 26.
člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Krško
(Uradni
list RS, št. 73/09, 84/13 in 11/15) je Občinski svet Občine Krško na 12.
seji dne 4. 2. 2016 sprejel |
|
T E H N I
Č N I P R A V I L N I K |
o izvedbi,
delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov |
|
1 SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
S
Tehničnim pravilnikom o izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav
javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) se ureja
projektiranje, tehnična izvedba, uporaba in upravljanje javnega
vodovodnega omrežja in vodovodnih objektov ter naprav na območju občine
Krško, v upravljanju koncesionarja, ter podaja podrobnejša navodila in
tehnične pogoje za izvajanje javne službe. |
2. člen |
(1) Določila tega pravilnika se morajo obvezno upoštevati (tudi) pri
upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji),
upravljanju in uporabi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem,
delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javni
vodovod. |
(2) Poleg
določil tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi: |
– vse
veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost, |
– veljavne
slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN), mednarodne (ISO) in
nemške (DIN in DVGW) standarde, ki so navedeni v posameznih poglavjih
tega pravilnika, |
– navodila
proizvajalcev vgrajene vodovodne opreme. |
(3) Za vsa
področja, ki jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo določila Slovenskega
standarda SIST EN 805. |
|
Definicija
pojmov |
3. člen |
Sistem za
oskrbo s pitno vodo (javni vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so
cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga
pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot
samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega
upravljavca; priključki so del vodovoda. |
|
4. člen |
(sestavni
deli vodovodnih sistemov) |
Sestavni
deli vodovodnih sistemov so: |
– objekti
in naprave za pridobivanje in pripravo vode (zajetja, vodnjaki, črpalke,
filtri, ipd.), |
– objekti
in naprave za hranjenje, transport in razdeljevanje vode (vodohrani,
razbremenilniki, črpališča, hidroforji, vodovodno omrežje, vodovodni
priključki, merilniki), |
– naprave
za prenos in zbiranje podatkov (radijske postaje, GSM/GPRS postaje,
krmilniki, CNC – centralni nadzorni center). |
|
5. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1) V tem
pravilniku imajo uporabljeni izrazi in pojmi naslednji pomen: |
1) pitna
voda je definirana v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, |
2)
vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, |
3) zajetje
za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz
vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo, |
4)
črpališče je objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode v
višje ležeči vodohran, |
5)
hidrofor je črpališče s funkcijo dvigovanja tlaka v omrežju, |
6) naprava
za pripravo pitne vode je naprava za obdelavo vode, s katero se zagotovi
njena skladnost in zdravstvena ustreznost, skladno s predpisi, ki
urejajo pitno vodo, |
7)
vodohran je zbiralnik pitne vode, ki zadržuje rezervo vode, stabilizira
tlačne razmere in izenačuje nihanje porabe, |
8)
razbremenilnik je objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu, |
9)
reducirna postaja je objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in
služi za znižanje tlaka, |
10)
cevovod so ustrezno vgrajene, med seboj povezane cevi, ki služijo za
transport vode, |
11)
vodovodno omrežje je del sistema za oskrbo s pitno vodo. Je sistem
cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno, sekundarno omrežje,
vodovodne priključke porabnika, hidrantni vod, |
12)
magistralno omrežje in naprave: |
– cevovodi
in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin, |
– cevovodi
in objekti od zajetja do primarnega omrežja, |
– transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov
neposrednih uporabnikov in je namenjen za transport vode na večje
razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda, |
13)
primarno omrežje in naprave: |
– cevovodi
in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi in
objekti od zajetja do sekundarnega omrežja, |
– cevovodi
in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjim
stanovanjskimi ali drugimi območji, |
14)
sekundarno omrežje in naprave, služijo za neposredno priključevanje
uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, |
15)
zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je definirano v skladu s
predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje
požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno
obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje
požarov, |
16) izpust
(blatnik) je element, ki služi za odvajanje vode pri izpiranju ali
praznjenju vodovodnega omrežja, |
17)
priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
(v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod oziroma vodovodni
priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova
oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne
infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in
obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.
Vodovodni priključek oziroma priključek stavbe je sestavljen iz: |
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje, |
– dovodne
cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, v kolikor
je vodomerno mesto zunanji jašek, sicer pa do prve zunanje stene
objekta, |
– ventila
pred obračunskim vodomerom, |
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno
demontažnega kosa, |
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom, |
18)
zračnik je element za (odzračevanje) odvajanje, sesanje zraka v / iz
cevovoda, |
19) zasun
(ventil) je zaporni element na cevovodu, |
20)
hidrant je element, ki služi za odvzem vode iz vodovodnega sistema pri
gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante), |
21) jašek
je objekt na cevovodu, ki služi za namestitev armatur, merilne opreme in
ostale opreme, |
22)
vodomerni jašek je jašek v katerem je nameščen vodomer, |
23)
obračunski vodomer – naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega
vodovoda in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe ter se
praviloma nahaja v zunanjem talnem jašku, |
24)
odštevalni vodomer je naprava na merjenje porabe pitne vode na delu
interne instalacije, |
25)
interno vodovodno omrežje je omrežje v lasti uporabnika, ki ga od
javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto, |
26)
zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni
oskrbi s pitno vodo, |
27)
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture, |
28) zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih
in objektih gospodarske infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava
Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, |
29) HACCP
(Hazard Analysis Critical Control Point) je preventivni sistem, ki
omogoča prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno
prisotnostjo dejavnikov tveganja v živilih (pitni vodi), ki lahko
ogrožajo zdravje ljudi, |
30)
upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki ga v skladu s predpisi,
ki urejajo javno službo, določi Občina ali izbere za izvajalca javne
službe (v nadaljevanju: upravljavec), |
31)
nadzornik je pooblaščena oseba izvajalca javne službe. |
(2) Izrazi, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku tega člena imajo
pomen, kot je določen v odloku, ki ureja oskrbo s pitno vodo v občini
Krško oziroma v veljavnih predpisih, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. |
|
2 TEHNIČNI
NORMATIVI ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO SISTEMOV ZA OSKRBO S PITNO
VODO |
|
6. člen |
(splošno) |
Tehnični
normativi predpisujejo pogoje za projektiranje, gradnjo in obnovo
sistemov oskrbe s pitno vodo. |
|
7. člen |
(projektiranje) |
(1) Pri
projektiranju je potrebno upoštevati razvojne usmeritve stroke ter
usklajenost z občinskimi in državnimi prostorskimi načrti. |
(2) Osnova
za projektiranje je obstoječe stanje, geodetski načrti, karte, katastri
vodovodnega sistema, razvojne usmeritve upravljavca in občinski ter
državni planski in prostorski dokumenti. |
(3) Cilji
postopka projektiranja so določiti karakteristike vodovodnega sistema
skladno z zahtevami tega pravilnika, ob upoštevanju vseh obratovalnih
pogojev in ekonomskih presoj. |
|
8. člen |
(projektna
dokumentacija) |
(1) Pri
projektiranju se morajo upoštevati smernice za projektiranje, vsi
veljavni predpisi, standardi, vključno z zahtevami, pogoji in navodili
tega pravilnika. |
(2) Kadar
je projektna dokumentacija sestavljena iz več vrst načrtov, ki jih
izdelajo posamezni odgovorni projektanti, mora odgovorni vodja projekta
potrditi njihovo medsebojno usklajenost s posebno izjavo. |
|
9. člen |
(smernice
za projektiranje) |
Smernice
za projektiranje morajo v besedilu poleg opisa vsebovati še: |
– navedbo
opreme in naprav, ki jo upravljavec vodovoda že uporablja, |
– zahtevo
o usklajenosti projektirane opreme in naprav z obstoječo opremo
upravljavca, |
– zahtevo
o obvezni reviziji projektne dokumentacije s strani upravljavca. |
|
10. člen |
(gradnja) |
Izvajanje
gradnje mora biti v skladu z veljavno zakonodajo in projektno
dokumentacijo, ob upoštevanju tega pravilnika. Upoštevati je treba tudi
zahteve upravljavca vodovoda, določene s tem pravilnikom, kot tudi
specifična navodila izdelovalcev elementov vodovodov. |
|
11. člen |
(kakovost
pitne vode) |
Kakovost
pitne vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo mora ustrezati vsem
veljavnim zahtevam predpisov v RS, z upoštevanimi smernicami EU. |
|
12. člen |
(zavarovanje proti povratnemu toku vode) |
(1) Vodovodni sistemi za oskrbo s pitno vodo morajo biti projektirani,
opremljeni in izvedeni tako, da je izključena možnost povratnega vpliva
okolice in vode iz internih vodovodnih omrežij na vodovod. |
(2) Določitev lokacije in delovanje zračnikov ter blatnikov mora biti
izvedeno tako, da je preprečeno vstopanje vode iz okolice v vodovod. |
(3) Varovanje pitne vode pred onesnaženjem v napeljavah in splošne
zahteve varovala proti onesnaževanju zaradi povratnega toka, ter oprema,
ki se s tem namenom vgrajuje v vodovodno omrežje, so opisane v standardu
SIST EN 1717. |
(4) V
objektih živilske industrije, industrije s proizvodnjo nevarnih snovi in
nevarnih odpadkov ter požarni bazeni morajo imeti na priključnem mestu
na javni vodovod montiran dvojni nepovratni ventil s 100 % tesnjenjem. |
|
13. člen |
(povezave
vodovoda z drugim sistemom) |
(1) Povezovanje vodovodnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je dopustno
samo v primeru, ko kemične in fizikalne lastnosti pitnih vod dopuščajo
mešanje in iz tega ne sledi poslabšanje kakovosti pitne vode. |
(2) Povezave vodovodnega sistema s pitno vodo s sistemom za oskrbo z
vodo, ki ni pitna, ali s sistemi za druge tekočine ali pline ni
dopustna, razen z uporabo primernih rešitev z vgrajeno fizično
ločitvijo. |
|
14. člen |
(staranje
pitne vode) |
(1) Vodovodni sistemi za oskrbo s pitno vodo morajo biti projektirani,
izvedeni in delovati v takih pogojih obratovanja, da je preprečena
možnost zadrževanja vode v sistemu, ki bi povzročila poslabšanje
kakovosti pitne vode. |
(2) Skladno s prejšnjim odstavkom je potrebno proučiti naslednje
dejavnike, ki vplivajo na zadrževanje vode: |
– slepi
cevovodi, |
– odcepi
za hidrante, |
– neizolirane cevi vgrajene vnaprej (pred trajno uporabo), |
– odseki s
trajno nizkim pretokom vode, |
– povečane
dimenzije vodovodov zaradi požarne varnosti in ostalih občasnih zahtev. |
(3) Po
potrebi mora biti predvideno občasno izpiranje, ki ga določi projektant. |
|
15. člen |
(notranji
zdravstveni nadzor pitne vode – HACCP) |
(1) Upravljavec javnega vodovoda izvaja in vzdržuje interni nadzor po
načelih sistema HACCP, da bi zagotavljal in varoval zdravstveno
ustreznost pitne vode. |
(2) Upravljavec v ta namen izvaja spremljajoče higienske programe kot
preventivne aktivnosti v vseh fazah in procesih, kjer obstaja neposreden
stik s pitno vodo ali le morebitni posredni vpliv na zdravstveno
ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo. |
|
16. člen |
(obstoječa
poraba vode) |
Obstoječa
poraba vode je poraba vode obstoječih uporabnikov vseh vrst
(gospodinjskih, industrijskih, javnih, obrtnih, itd.), priključenih na
obstoječi vodovodni sistem. |
|
17. člen |
(predvidena poraba vode) |
(1) Predvidena poraba je pričakovana poraba glede na spremembe strukture
uporabnikov, gostote prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora itd.
na oskrbovanem območju za obdobje do 50 let. |
(2) Za
planiranje in projektiranje se uporabljajo naslednji normativi: |
– gospodinjstvo 150–250 litrov na prebivalca, na dan, |
– turizem
200 litrov na posteljo, na dan, |
– gostinstvo 15 litrov na gosta, na dan, |
– javni
uradi 15 litrov na zaposlenega, na dan, |
– vojašnice 100 litrov na vojaka, na dan, |
– šole 10
litrov na dijaka, na dan, |
– javni
bazeni 300 litrov na kopalca, na dan, |
– pekarne
150 litrov na zaposlenega, na dan, |
– frizerski salon 100 litrov na zaposlenega, na dan, |
– avtopralnice 200 litrov na avto, |
– mlekarne
4 litre na liter mleka, |
– klavnice
300 litrov na glavo zaklane živine, |
– velika
živina 60 litrov na glavo, na dan, |
– mala
živina 20 litrov na glavo, na dan. |
(3) Največja in srednja dnevna urna poraba se določi na podlagi
faktorjev po standardu EN 805. V primeru, če razpolagamo z merjenimi
podatki, jih uporabimo za predvideno porabo pri projektiranju novega
vodovoda. |
|
18. člen |
(poraba
vode za gašenje požarov) |
Za namene
požarne varnosti se računa (za gašenje in vaje) poraba 0,2 do 0,5 %
celotne porabe, za gašenje posameznega požara je potrebno upoštevati
veljavno zakonodajo. Kjer se zagotavlja požarno varnost iz javnega
vodovodnega sistema, upravljavec javnega vodovoda zagotavlja največ 10
l/s vode za gašenje. V kolikor so potrebne večje količine, si jih mora
investitor objektov zagotoviti iz drugih virov (bazen, vodnjaki ...). |
|
19. člen |
(pretočne
hitrosti) |
(1) Pri
določitvi sprejemljivih hitrosti pretoka se mora upoštevati najmanj
sledeče vidike: |
– zastajanje vode, |
– motnost
(skalitev), |
– tlačne
razmere, |
– vodni
udar, |
– črpalne
naprave. |
(2) Priporočljive hitrosti vode so med 0,5 in 2 m/s. |
|
20. člen |
(globina
in širina izkopa ter zasip cevovodov) |
(1) Pred
pričetkom izvajanja izkopa jarka je potrebno izvesti zakoličenje
obstoječih instalacij in naprav ter po možnosti izključiti nevarnosti,
ki izhajajo iz njih. |
(2) Razdalja med temenom cevi in niveleto terena je: |
– v voznih
površinah min. 1,2 m, maks. 2,0 m, |
– v
nevoznih površinah min. 1,0 m, maks. 2,0 m, |
– vodovodni priključki 0,8 m, na izpostavljenih legah 1,0 m. |
Izjemoma
je možno odstopanje ob pogojih in s soglasjem upravljavca. |
(3) Širina
dna jarka za polaganje cevovoda mora biti takšna, da omogoča neovirano
delo delavcev. Po razpiranju mora imeti dno jarka še najmanj 60 cm
prostora za gibanje delavcev. |
(4) Dno
jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s
točnostjo ± 3 cm. Minimalni padec cevovoda je 0,2 % oziroma (1/500). V
jarku, izkopanem v terenu III., IV. in V. kategorije, je za polaganje
cevovoda potrebno obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala –
pesek granulacije 0–3 mm, v minimalni debelini 10 cm. |
(5) Prekrivna cona zasipa v višini 30 cm nad temenom cevi se sme
opraviti izključno iz peska granulacije 0–3 mm. Na koncu prekrivne cone
je potrebno položiti opozorilni trak z inox žico »pozor vodovod«.
Zasipni material za posteljico, prekrivni in glavni zasip določi
projektant. |
(6) Kadar
se ob cevovodu za lastne potrebe polaga energijski ali signalni kabel,
mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu smeri toka vode in ne
sme ovirati vzdrževalnih del, ki se bodo v prihodnje opravljala na
cevovodu. |
(7) Cevovod se mora po vsej dolžini popolnoma prilegati podlagi. Če je
potrebno, se izkopljejo tudi glavične jame. Izdelavo jarka in njegove
mere mora kontrolirati in potrjevati upravljavec javnega vodovoda. |
(8) Izkopani jarki morajo biti suhi. V njih ne sme biti deževnice ali
podtalnice. Način odvodnjavanja (vzdolžne drenaže pod temeljnimi tlemi,
črpanje s črpalkami iz za to narejenih jam) mora biti izdelan tako, da
ne poruši nosilnosti temeljnih tal in da prepreči izpiranje drobnih
frakcij. |
(9) V
jarek se morajo vgrajevati samo nepoškodovane cevi. Preveriti je treba
tudi, če ni v jarku kakšen oster predmet, ki bi cev pri polaganju lahko
poškodoval. |
(10) Utrjevanje zasipa do 30 cm nad temenom cevi se izvaja ročno oziroma
z lahkimi komprimacijskimi sredstvi (vibracijski nabijalnik max. teže
0,3kN ali vibracijska plošča max. teže 1kN). |
|
21. člen |
(izvedba
prekopa v voziščni konstrukciji) |
Izvedba
prekopa voziščne konstrukcije se izvede skladno s pogoji in na podlagi
soglasja upravljavca cest. |
|
Dimenzije,
materiali, značilnosti in transport elementov vodovoda |
22. člen |
Za vse
vodovode, vključno s priključki, se uporabljajo elementi vodovoda za
nazivni tlak min. PN 10 bar. Po potrebi se uporabljajo elementi za višji
nazivni tlak (PN 16, PN 25). |
|
23. člen |
(dimenzije
elementov vodovodov) |
(1) Nazivne mere vseh elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so
izražene z nazivnim premerom DN, in sicer z: |
– DN/ID =
DN, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer, |
– DN/OD =
d, ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer. |
(2) V
vodovodnih sistemih, ki so v upravljanju upravljavca, se uporabljajo
dimenzije: |
DN: 20,
25, 32, 40, 50, 65, 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350 |
d: 15, 20,
25, 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110, 125, 160, 200, 225, 250, 300. |
|
24. člen |
(materiali
elementov vodovodov) |
(1) Materiali, iz katerih so izdelani elementi vodovoda, vključno s
tesnili, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih
ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar mora biti
potrjeno z ustreznimi dokazili. |
(2) Investitor mora zagotoviti spremljanje standardov in usklajevati
kakovost materialov. |
|
25. člen |
(cevi) |
(1) Za
nove cevovode in za obnovo obstoječih cevovodov, ki so enaki ali večji
od DN 125, se smejo uporabljati prednostno elementi vodovodov, izdelani
iz nodularne litine (NL) z natezno trdnostjo, ki ni nižja od 400 N/mm2. |
(2) Cevi
morajo biti izdelane na obojko v skladu z EN 545 (ISO 2531). Na zunanji
strani morajo biti cevi zaščitene z aktivno galvansko zaščito, ki
omogoča vgradnjo cevi tudi v agresivno zemljo (z zlitino Zn + Al,
debeline 400 g/m2), na notranji strani pa s cementno oblogo
po ISO 4179 ter opremljene s tesnilom po ISO 4663. Pri dimenzijah nad DN
500 pa so lahko tudi na zunanji strani vroče pocinkane (minimalna
debelina Zn je 200 g/m2) in premazane z bitumnom v skladu z
EN 545, na notranji strani pa s cementno oblogo. |
(3) Za
priključke in sekundarna omrežja do vključno d 125 se uporabljajo cevi
iz polietilena (PEHD), z minimalno zahtevano trdnostjo PN 12,5 bar
(navadne ali oplaščene) ali plastificirane pocinkane cevi. |
(4) Pri
gradnji vodovoda se smejo uporabljati ustrezne atestirane cevi za
vodovode, ki morajo odgovarjati veljavnim tehničnim predpisom,
standardom in projektnim pogojem upravljavca. |
(5) Vsi
elementi vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu
delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi, vpliv agresivne zemljine
itd.) in pred vplivi vode (inkrustracija). V izjemnih primerih lahko
upravljavec odobri uporabo drugih vrst cevi. |
|
26. člen |
(cevi iz
PEHD) |
(1) Cevi
PEHD se lahko uporabijo predvsem v naslednjih primerih: |
– za
izvedbo priključkov in za sekundarno omrežje, |
– na
terenih z nestabilno nosilnostjo tal, |
– za
vgradnjo v zaščitno cev, |
– v drugih
primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih
materialov, |
– v
bližini greznic ali drugih deponij s škodljivimi vodotopnimi in
agresivnimi snovmi. |
(2) PEHD
cevi za vodo morajo biti v skladu z ISO4427, za PN 12,5 bar in več. |
(3) Največji dovoljen premer PEHD cevi je d 125 mm, za večje premere je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca. |
(4) Pri
gradnji vodovodov se uporabijo cevi iz PEHD materialov, PEHD RC cevi ali
oplaščene PEHD cevi z minimalno debelino zunanjega PP plašča 2 mm. |
|
27. člen |
(plastificirane pocinkane jeklene cevi) |
Plastificirane pocinkane jeklene cevi so namenjene za priključitev
individualnih uporabnikov. Ustrezati morajo standardu DIN 2440, DIN
2441, DIN 2442 in EN 10025, z notranjo in zunanjo zaščito. |
|
28. člen |
(cevi iz
nerjavečega jekla) |
Jeklene
nerjaveče cevi (INOX) se uporabljajo za gradnjo armatur in ostalih delov
v neposrednem stiku z vodo v vodohranih, razbremenilnikih in črpališčih.
Ustrezati morajo kakovosti AISI 304 ali 316. |
|
29. člen |
(varovalni
spoj) |
(1) Cevi z
varovanim spojem se uporabljajo predvsem na geološko nestabilnih
plazovitih terenih, pri večjih tlačnih mehanskih obremenitvah, ter
večjih vzdolžnih naklonih. Potrebno dolžino cevovoda z varovanimi spoji
določi projektant na osnovi izračuna. |
(2) Geološko stabilnost tal se mora ugotoviti z geomehansko raziskavo
ali z geotehničnim poročilom. |
(3) Varovani spoj se lahko uporablja tudi namesto sidrnih blokov. |
|
30. člen |
(spojniki) |
(1) Spojniki za cevi iz NL s standardnim razstavljivim spojem oziroma s
sidrnim razstavljivim spojem morajo biti izdelani iz duktilne litine GGG
400 v skladu z ISO 2531, z zunanjo in notranjo epoksi zaščito min.
debeline 70 µm po postopku kataforeze oziroma min. debeline 250 µm po
klasičnem postopku v skladu z EN 14901, opremljeni z odgovarjajočimi
tesnili EN 681-1 in spojnim materialom. Leteča prirobnica mora biti
izdelana po ISO 2531. |
(2) Za
spajanje dveh ravnih koncev cevi enakih premerov se uporabljajo enojne
oziroma dvojne univerzalne spojke za vse kombinacije materialov brez
izjem. |
Spojka za
univerzalni spoj mora biti izdelana iz litine GGG 400 (z mehansko
razstavljivim spojem), z epoksi zaščitnim premazom minimalnega nanosa
250 μm, pritrdilnim materialom iz nerjavnega jekla in opremljena z
odgovarjajočimi NBR tesnili. Varovanje spoja je izvedeno z nazobčanim
kovinskim obročem. |
(3) Medeninaste tlačne spojke za PEHD morajo ustrezati standardu EN
12165. Spojke morajo imeti dvojno tesnitev (dve gumici) ter morajo biti
hitro montažne izvedbe. |
(4) PP
tlačne spojke morajo ustrezati standardu DIN 8076-3. |
(5) Pocinkani fitingi morajo biti izdelani iz bele temprane litine.
Ustrezati morajo standardu SIST EN 10242/A2. |
|
31. člen |
(armature) |
(1) Vsi
elementi morajo imeti zunanji in notranji zaščitni premaz v skladu z EN
545. |
(2) Telo
krogličnega zasuna (težka izvedba) z vgrajeno možnostjo plombe v kapi je
izdelano iz nikljane prešane medenine MS-58, krogla je izdelana iz
prešane medenine MS-58 s trdo kromirano ovojnico. Tesnila krogle in osi
so izdelane iz PTFE. |
(3) EV-zasun je zaporni element, ki se uporablja za zapiranje vode na
posameznih odsekih vodovodnega omrežja. Ohišje, pokrov in klin EV-zasuna
so izdelani iz litine GGG 400 z zunanjo in notranjo epoxi zaščito
minimalno 250 µm. Vreteno zasuna je izdelano iz nerjavnega jekla,
zgornja in spodnja puša vretena sta iz MS 58, "0" tesnila na vretenu pa
iz NBR-a. Klin zasuna je gumiran z EPDM z vodili iz PTFE za lažje
upravljanje. |
(4) Ohišje
in loputa metuljastega zasuna morata biti izdelana iz duktilne litine SG
500-7 z zunanjo in notranjo epoxi zaščito minimalno 250 µm. Os lopute je
izdelana iz nerjavnega jekla z dvojno ekscentričnostjo. Zamenljivo
tesnilo na loputi je iz EPDM, sedež na ohišju pa iz nerjavnega jekla. |
(5) Telo
nadzemnega hidranta mora biti iz INOX materiala, glava iz nodularne
litine GGG40. Hidrant mora biti opremljen z izpustno odprtino, po kateri
odteče stoječa voda iz hidranta. Ustrezati morajo standardu EN14384.
Stabilna spojka za priključitev gasilskih cevi: DN80 2x stabilna spojka
TIP C, 1x stabilna spojka TIP B; DN 100 2x stabilna spojka TIP B, 1x
stabilna spojka TIP A. |
(6) Telo
podzemnega hidranta mora biti iz duktilne litine GGG 400. Hidrant mora
biti opremljen z izpustno odprtino, po kateri odteče stoječa voda iz
hidranta. Ustrezati morajo standardu DIN 3221. |
|
32. člen |
(transport
in skladiščenje elementov vodovodov) |
Deli
vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, kot predpisuje
proizvajalec. Ne smejo se poškodovati in priti v stik s škodljivimi
snovmi. Odprtine cevi, spojnikov in armatur morajo biti zaprte. Deli
vodovodov ne smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali s
škodljivimi snovmi. Če se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred
vgradnjo očistiti. |
|
Križanja
in prečkanja vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in
objekti |
|
33. člen |
(splošno) |
(1) Pri
križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami vodovod načeloma
poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja morajo načeloma
potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi
druge podzemne inštalacije med 45° in 90°. |
(2) V
izjemnih primerih se teme cevi do DN 200 lahko spusti do globine 1 m pod
drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 2,5 m pod koto dokončno
urejenega nivoja terena, ali pa se dvigne nad njo, vendar največ do
višine 0,8 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena. |
(3) V
vsakem primeru spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri je treba
ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter
predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda. |
(4) V vseh
primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti
izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni
potrebna sila, večja od 8 kN. |
(5) Pri
križanju cevovoda z drugimi komunalnimi vodi, morajo biti cevovodi po
izkopu zaščiteni pred ponovnim zasutjem s pod betoniranjem v dolžini do
raščenega terena. |
|
34. člen |
(vertikalni odmiki) |
(1) Vertikalni odmiki med vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami,
merjeno od medsebojno najbližjih sten vodovoda in drugih komunalnih
napeljav, praviloma ne smejo biti manjši od odmikov, določenih v
naslednjih točkah. |
(2) V
primerih križanja, ko je: |
a) vodovod
pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije
najmanj 2,5 m na vsako stran, |
– v
primeru možnosti kontrole drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko
odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije 0,8 m na vsako stran, |
– v
izjemnih primerih je vodovod lahko zaščiten po dogovoru z upravljavcem
tudi drugače (PVC folija, glinen naboj), |
– vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do dna kanalizacijske cevi)
je najmanj 0,3 m. |
b) vodovod
pod oziroma nad toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda
najmanj 1 m na vsako stran, |
– vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa
toplovodne napeljave) je najmanj 0,3 m. |
c) vodovod
pod in nad plinovodom ali drugimi kabli, morajo biti izpolnjene
naslednje zahteve: |
– plinovod
in vsi kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda
najmanj 0,5 m na vsako stran, |
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m. |
d) vodovod
nad kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve: |
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije
najmanj 2,5 m na vsako stran, |
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m. |
e) vodovod
nad kanalizacijo na območju vodno nepropustnega zemljišča: |
– v tem
primeru vodovoda ni obvezno vgraditi v zaščitno cev, |
– vertikalni odmik je najmanj 0,6 m, |
– v
primeru, da je odmik manjši od 0,6 m, mora biti vodovod vgrajen v
zaščitno cev. |
f) v vseh
primerih križanj je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev
infrastrukture, s katero pride do križanja. |
|
35. člen |
(obešanje
cevovodov na nadzemno gradbeno konstrukcijo) |
(1) Potek
vodovoda mora biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in vozišča.
Padec oziroma vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom drugega dela
vodovodne instalacije pred mostom in za njim. Najvišji del vodovoda naj
bo lociran na eni od brežin, tam kjer se vodovod spet spusti v zemljino.
Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje
in prezračevanje (preprečitev nastanka vakuuma). Le v izjemnih primerih,
ko ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi
odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v kateremkoli
primeru izvedbe ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje.
Do jaška mora biti vzdrževalni službi zagotovljen neoviran dostop. Jašek
mora imeti drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v
mostni konstrukciji). Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na
zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev,
prilagojeno tem zahtevam. |
(2) Predvideti je treba pritrjevanje (obešanje) vodovoda na mostno
konstrukcijo. Pri izbiri trase in načina pritrjevanja je treba
upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh straneh
vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip konstrukcije mostu je treba
predvideti fiksno točko in drsne podpore (konzole) vodovoda ter
upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike mostne konstrukcije v
odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije.
Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi
drugih inštalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne pomike, ki jih
povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati.
Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike vodovoda. |
(3) Predvideti je treba tipske montažne elemente za pritrjevanje
vodovoda na mostno konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo
na dokončno zgrajen objekt mostu ter časovno ne ovirajo izvajanja
gradbenih del. |
(4) Vodovod, ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno
izoliran. Predvidijo naj se cevi z zaščitnim plaščem. |
(5) Posebej je treba obdelati prehoda vodovoda v zemljo. Pri novih
mostovih naj bo praviloma predvideno polaganje vodovoda v kineto. |
|
36. člen |
(podzemno
prečkanje železnice) |
Poleg
pogojev, določenih v tem pravilniku, je treba izpolniti še naslednje
zahteve: |
– prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali v
kolektorju, |
– ustji
zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izven območja železniške trase, |
– na obeh
koncih zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izdelana revizijska
jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami. Položaj in oblika revizijskih
jaškov morata biti takšna, da omogočata izvlek cevi, |
– v
revizijskem jašku, ki ima dno na nižjem nivoju, mora biti izveden odtok,
ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 100 % količine vode
med sekcijskima zasunoma, |
– os
vodovoda mora biti v revizijskih jaških z ustreznimi spojniki zamaknjena
najmanj za dve velikosti nazivnega premera vodovoda, |
– izvedena
mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi, |
– kadar
prečkanje v zaščitni cevi zaradi velikosti (DN) in dolžine vodovoda ni
izvedljivo, se izvede prečkanje v kolektorju (v pohodni kineti).
Prečkanje v zaščitni cevi se priporoča do velikosti vodovoda največ DN
300. |
|
37. člen |
(prečkanje
vodotokov) |
(1) Prečkanje vodotokov se izvaja pod strugo vodotoka, izjemoma se
izvede nadzemno, s samonosilno konstrukcijo s toplotno predizoliranimi
cevmi. |
(2) Pri
podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v zaščitno cev, v primerno
izkopan jarek v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje vodovoda in zasip
so odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, velikost pretoka, itd.)
in oblike ter vrste terena brežin (strmi, položni, raščen teren,
plazovit teren itd.). |
(3) Vsako
podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je
treba upoštevati navodila proizvajalcev cevi in izkušnje podjetij, ki ta
dela opravljajo. |
|
38. člen |
(podzemno
prečkanje cest) |
Podzemno
prečkanje cest se izvaja v zaščitni cevi in skladno s soglasjem
upravljavca. |
|
Horizontalni odmiki (svetli) vodovodov od drugih komunalnih napeljav in
objektov |
|
39. člen |
(splošno) |
(1) Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih
objektov praviloma ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni
kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom cevi v osi
vodovoda in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta,
kot 35°. |
(2) Minimalni odmik od greznic ali drugih deponij s škodljivimi
vodotopnimi snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom
in virom onesnaževanja na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v
stik z onesnaženo izcedno vodo, je: |
– na
vodoprepustnem terenu 3 m, |
– na vodo
nepropustnem terenu 3 m. |
Minimalni
odmik od dreves in okrasnega grmičevja je: |
– od
dreves 2 m, |
– od
okrasnega grmičevja 1 m. |
(3) V
primeru, ko navedenih odmikov ni mogoče doseči, so odmiki lahko manjši v
soglasju z upravljavcem vodovoda. |
(4) V
primeru, ko se vodovod vgrajuje v kolektor, se načeloma vgrajuje v
spodnji polovici kolektorja. Vodovod mora biti zaščiten proti nastajanju
kondenzata. |
(5) Kolektor mora imeti izveden odtok vode, ki je dimenzioniran tako, da
lahko odvede najmanj 50 % količine povprečnega pretoka vode v vodovodu. |
(6) Kolektor mora imeti rešilne izhode, ki v primeru poplav omogočajo
rešitev eventualno prisotnih oseb v kolektorju. |
(7) Druge
instalacije, ki so nameščene v kolektorju, morajo biti zaščitene proti
vplivu vode pri eventualni poplavi kolektorja. |
|
40. člen |
(odmiki
napeljav, ki potekajo vzporedno z vodovodom) |
(1) Horizontalni odmiki morajo biti večji ali enaki kot jih določa
standard EN 805. |
(2) Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost
obstoječih naprav in podzemnih napeljav. |
|
Zaščita
vodovodnih cevi |
|
41. člen |
(toplotna
zaščita nadzemnih vodovodov) |
(1) Pod
pojmom toplotna zaščita vodovodov razumemo zaščito proti segrevanju in
ohlajanju. |
(2) Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se
temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C. |
(3) Vodovodi, ki potekajo v kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti
pojavu kondenzacije. |
|
42. člen |
(zaščita
vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem) |
(1) Vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako,
da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih
obremenitev. |
(2) Na
mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda
tako, da je možen strojni izkop, se vodovod položi v zaščitno cev.
Praviloma naj bo zaščitna cev dolga do 30 m, za večje razdalje se
priporoča izdelava kolektorja. |
(3) Trasa
vodovoda pred vstopom v zaščitno cev in za izstopom iz nje mora biti
zamaknjena tako, da je možen izvlek cevi. |
(4) Projektant mora oceniti možne škodljive vplive zaradi lastnosti
zemljin in prisotnih škodljivih snovi. Ob upoštevanju proizvodnih
standardov mora proučiti ustrezne ukrepe za zaščito cevovodov pred
neželenimi vplivi zaradi agresivnega okolja in vode v cevovodu.
Projektant mora določiti tudi način popravil vseh zaščitnih slojev in
premazov in vse dodatne zaščite spojev. Zaščitni ukrepi lahko
vključujejo: |
– zunanje
zaščitne obloge za kovinske sestavne dele cevovoda, ki so primerne za
različne kategorije agresivnih tal, |
– zaščitne
cevi ali metalne zaščite za elemente cevovoda iz plastičnega materiala v
kontaminiranih tleh, |
– prevleke
ali primerne mešanice za elemente cevovoda iz materialov s cementno
osnovo glede na vrsto in stopnjo agresivnih vplivov, |
– različne
gradbene postopke, |
– katodno
zaščito. |
(5) Kontaminacija tal z organskimi snovmi, kot npr. z ogljikovodiki in
kloroogljikovodiki, ima lahko neugodne vplive na: |
– kakovost
pitne vode (zaradi penetracije organskih snovi skozi steno cevi), |
– lastnosti plastičnih cevovodov, |
– prepustnost in trajnost spojev cevi iz elastomerov, |
– korozijsko odpornost kovinskih cevovodov in elementov cevovodov. |
(6) Če
pregled tal kaže na tovrstno kontaminacijo, mora projektant proučiti: |
– zamenjavo z manj občutljivimi materiali na prizadetih območjih, |
– vgraditev cevi v zaščitne kinete glede na njihovo propustnost, |
– uporabo
primernih elastomerov za spoje, |
– uporabo
primernih protikorozijskih zaščit za kovinske materiale, |
– odkop in
zamenjavo materiala terena, |
– spremembo trase cevovoda. |
|
Vgradnja
armatur, spojnih elementov in merilno regulacijske opreme ter njihovo
označevanje |
|
43. člen |
(vgradnja
vodovodnih armatur) |
(1) Armatura je del cevovoda za zapiranje, regulacijo pretoka ali tlaka,
regulacijo nivoja, odzračevanje, varovanje pred previsokimi tlaki,
varovanje povratnega toka, itd. |
(2) V
vodovodni cevni sistem se lahko vgrajujejo samo armature in spojni
elementi (v nadaljevanju spojniki), ki so izdelani in preizkušeni po
ustreznih standardih in imajo za to ustrezno dokazilo. |
(3) V
kolikor je zaradi razmer na terenu nujna vgradnja posebnega delavniškega
kosa, se ta izdela iz nerjavnih cevi, ki morajo odgovarjati min. tlaku
16 barov. Tako material kot tehnične rešitve morajo odgovarjati
ustreznemu standardu. |
(4) Vodovodna armatura naj se v prvi vrsti vgrajuje na lahko dostopnih
mestih, kar omogoča stalno hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in po
potrebi zamenjavo. |
(5) Spojniki (loki, odcepni kosi itd.) morajo imeti betonski sidrni
blok. Velikost tega je odvisna od aksialne (osne) sile in je določena v
projektu. V stene jaškov se smejo vgrajevati samo FF kosi, izdelani iz
nodularne litine z natezno trdnostjo najmanj 400 N/mm2. |
|
44. člen |
(zračniki) |
(1) Na
mestih vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba
namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju
vodovoda in sesanje pri praznjenju vodovoda. Glede na funkcijo, ki naj
jo opravlja zračnik, se vgrajujejo: odzračevalni, sesalni in
sesalno-odzračevalni zračniki, kar je določeno s projektom. |
(2) Zračniki se praviloma vgrajujejo v revizijske jaške, kar je odvisno
od konstrukcijske izvedbe zračnika ali direktno na cevovodu, kjer morajo
biti varovani pred zmrzovanjem. Pred zračnikom mora biti vgrajen zaporni
element. |
|
45. člen |
(blatniki) |
(1) Na
najnižjih mestih vodovoda, kjer se lahko nabirajo usedline, mora biti
vodovod opremljen z izpustom oziroma blatnikom ter na koncu slepih
vodov, večjih od DN 50. Izpuste je potrebno oblikovati tako, da je
izločen vsak neprimeren vpliv na kakovost vode. Blatniki se praviloma
vgrajujejo v ustrezne jaške, ki morajo imeti omogočen izpust vode v
drenažo ali možnost izčrpavanja iz jaška. Odprtina na koncu izpusta mora
biti opremljena z žabjim pokrovom. |
(2) Kjer
ni možna izvedba blatnika z zasunom in cevjo, se namesto tega uporabi
podzemni hidrant DN 50 pri cevovodih do DN 80 oziroma podzemni hidrant
DN 80 pri cevovodih do velikosti DN 200. |
(3) Blatniki morajo imeti najmanj tolikšen premer, da se v vodovodu
doseže hitrost izpiranja nad 1,5 m/s. |
|
46. člen |
(regulator
tlaka) |
Naprave za
zmanjševanje tlaka (regulator) se vgrajujejo vedno skupaj s čistilnim
kosom, ki je lociran na dovodni strani. Kjer se zahteva maksimalen
dopustni pretok, se vgrajuje hidravlične reduktorje (z membrano). V
primeru manjših pretokov in potrebe po požarni varnosti pa se vgrajuje
hidravlične regulatorje z obtočnim regulatorjem (by-pass z mehanskim
regulatorjem). Pri velikih razlikah v tlakih, kjer obstaja nevarnost
velikih poškodb na sistemu v primeru okvare regulatorja, se vgrajujeta
dva regulatorja zapored in varnostni ventil. Jašek je potrebno izvesti
tako, da odvede zadostne količine vode. |
|
47. člen |
(kovinski
elementi) |
Vijaki,
ograje, vrata, stopnice, obešala, mrežice za preprečevanje vstopa
insektov in malih živali in drugi ključavničarski izdelki, ki se
vgrajujejo v objekta na vodovodnem sistemu, morajo biti izdelani iz
nerjavečega jekla ali vroče cinkanih materialov. |
|
48. člen |
(zaporni
elementi – zasuni) |
(1) Za
zaporne armature do vključno DN 250 se uporabljajo zasuni z mehkim
tesnjenjem – gumijastim tesnilom (EV zasun), za zaporne armature, večje
od DN 250, pa prirobnične lopute z ekscentričnim zapiranjem (metuljasti
ventil). V posebnih primerih se lahko uporablja tudi medprirobnične
metuljaste lopute. |
(2) Metuljasti ventil se zapira z direktnim ali pri večjih profilih s
polžastim prenosom, ki ima ročni, motorni ali pnevmatski pogon in mora
zagotavljati tesnjenje v obe smeri. V primeru motorne ali pnevmatske
regulacije mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije. |
(3) Elektromotorni pogoni za armature, ki so nameščene v jaških z
električno napeljavo, so lahko opremljeni z eno ali tri-faznim
elektromotorjem, odvisno od vrste NN priključka. |
(4) Elektromotorni pogoni za armature, ki so nameščene v jaških brez
električne napeljave, morajo biti opremljeni z enofaznim
elektromotorjem, z možnostjo priključka na prenosni (mobilni) električni
agregat. |
(5) Kroglični zasun (težka izvedba) z vgrajeno možnostjo plombe v kapi
je zaporni element, ki se uporablja na priključkih in je nameščen pred
vodomerom v vodomernem jašku. |
(6) Kroglični zasun (težka izvedba) s proti povratno loputo in izpustom
je zaporni element, ki se uporablja na priključkih in je nameščen za
vodomerom v vodomernem jašku. V zasunu je vgrajena nepovratna loputa, ki
preprečuje povratni tok vode. Zasun omogoča praznjenje vode skozi
izpustno pipico pred loputo in po njej. |
|
49. člen |
(nepovratni ventil) |
Je
element, ki se uporablja povsod, kjer obstaja možnost povratnega toka
vode iz internih instalacij v vodovodno omrežje in posledično povratnega
vpliva na kakovost pitne vode. Vgrajuje se v merilni sklop priključka in
je nameščen za vodomerom. Konstrukcijsko sta v prekinjevalcu povratnega
toka dva nepovratna ventila z vmesnim izpustnim ventilom. |
|
50. člen |
(navrtalna
garnitura) |
Navrtalna
garnitura je element, ki je namenjen spojitvi priključka z oskrbovalnim
cevovodom. |
|
51. člen |
(kontrolna
merilna mesta) |
Pri
načrtovanju vodovodnih objektov, naprav in omrežja je potrebno
predvideti in kasneje v okviru izgradnje izvesti: |
– merilna
mesta za obvladovanje vodne bilance, skladno z določili predpisov, ki
urejajo oskrbo s pitno vodo (meritve črpane, prečrpane, dobavljene
količine vode, meritve na mejah občin, meritve tlaka itd.). Zagotoviti
je potrebno daljinski prenos podatkov o merjenih količinah v CNC
upravljavca. Način izvedbe je potrebno določiti v sodelovanju z
upravljavcem, |
– vzorčna
mesta za odvzem vzorcev pitne vode. |
|
52. člen |
(način
vgradnje armatur) |
(1) Zasuni
se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z
montažno-demontažnim spojem. Spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano
v smeri toka vode. |
(2) Vse
armature nad vključno DN 125 se obvezno vgrajujejo v jaške. Armature
manjših dimenzij se vgrajujejo v jaške ali z zasutjem. Regulacija teh
armatur se opravlja s pomočjo vgradne garniture, ki se zaključuje s
cestno kapo. |
(3) V
primeru, ko sta na enem mestu vgrajeni dve ali več armatur, morajo biti
vse vgrajene v jašek, ne glede na to, po kakšnem zemljišču poteka
vodovod in ne glede na dimenzijo vodovoda. |
(4) Zaporne armature morajo biti obvezno vgrajene: |
– na
odcepu vodovoda, |
– na
odcepu za hidrant ali v primerni razdalji pred hidrantom, |
– na
priključku za zračnik, |
– na
priključku blatnika, |
– pred
čistilnim kosom in za njim, |
– za
odcepom za vodovodni priključek in kadar priključek ni izveden z
navrtnim zasunom, |
– neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih manjših
delov omrežja pri rednem oziroma intervencijskem vzdrževanju omrežja na
razdalji največ do 500 m. |
(5) Cestne
kape v utrjenih povoznih površinah morajo biti teleskopske (možnost
prilagoditve po višini), imeti morajo zaporni pokrov na zaklep ali
navoj, podložene morajo biti z betonskimi ali polipropilenskimi
podložnimi ploščami. |
|
Označevanje elementov vodovoda |
|
53. člen |
(označevanje hidrantov) |
(1) Podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo biti
označeni z označevalnimi tablicami. |
(2) Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu v bližini
hidranta. |
(3) Označevalne tablice morajo biti pritrjene na fiksne objekte.
Oddaljenost tablice od podzemnega hidranta naj bo do 3 m. |
(4) Označevalne tablice nameščamo: |
– na zid
zgradbe, |
– na drog
javne razsvetljave ali na drog električne napeljave, s soglasjem
lastnika, |
– na
samostojen drog, ki je namenjen samo namestitvi označevalne tablice za
vodovod. |
(5) Na
označevalnih tablicah je poleg koordinat oddaljenosti podzemnega
hidranta od označevalne tablice navedeno še eno polje, ki je namenjeno
vpisu podatkov o napravi, ki lahko služi za evidenco po katastru ali se
uporabi za kodiranje (šifriranje) armatur v vodovodnem sistemu. |
(6) Za
označevanje podzemnih hidrantov in mest se uporabljajo označevalne
tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo
označevalne tablice. |
(7) Za
označevanje podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po
SIST 1007, »Označevalne tablice za protipožarno zaščito, tablice za
označevanje podzemnih hidrantov«. |
|
54. člen |
(označevanje vodovoda) |
Trasa
cevovoda se označuje s tipskim opozorilnim trakom z napisom POZOR
VODOVOD, z vgrajenim indikatorjem, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm
nad temenom cevi). Pri polaganju opozorilnega traku mora biti indikator
spojen po celotni trasi vodovoda. Začetek in konec opozorilnega traku se
mora končati v jaških ali objektih vodovoda (min. 10 cm). Neprekinjenost
indikatorja mora izvajalec dokazati z meritvijo ohmske upornosti, ki se
izvede ob prisotnosti upravljavca. |
|
Tlak v
omrežju |
55. člen |
(1) Dobavni tlak je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode.
Minimalni tlak v omrežju je 2,0 bara. V izrednih razmerah je minimalni
tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara). Priporočljiv maksimalni
tlak v omrežju je 6,0 barov. |
(2) V
primeru, da tlak v omrežju na merilnem mestu ne dosega minimalno
določenega tlaka, mora uporabnik na lastne stroške vgraditi napravo za
dvig tlaka, za obračunskim vodomerom. |
(3) V
primeru, da tlak v omrežju na merilnem mestu presega maksimalno določen
tlak, mora uporabnik na lastne stroške vgraditi napravo za znižanje
tlaka, za obračunskim vodomerom. |
|
Objekti in
naprave |
56. člen |
(vodni
viri) |
(1) Vodni
vir je izvor vode, ki je na zemeljski površini ali pod njo dosegljiv kot
pitna voda. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo izviri in podzemne
vode. |
(2) Pred
vključitvijo vodnega vira v vodovodni sistem mora upravljavec delovati v
skladu z veljavnimi predpisi in vodnim dovoljenjem. |
(3) Nosilec vodnega dovoljenja mora zagotoviti ustrezno opremo za
izvajanje vodne pravice in zaščito objektov ter naprav za odvzem vode. |
|
57. člen |
(zajetje) |
(1) Zajetje je inženirski gradbeni objekt za zajem vode za oskrbo
prebivalstva s pitno vodo. Glede na tip vodnega vira ločimo kraška
zajetja, kjer se zajema voda iz posameznih vodonosnih slojev, vodnjake,
ki so lahko kopani ali cevljeni in služijo za direktno dostopanje do
vodnih količin podtalnice ter vrtine, ki se izvrtajo v vodonosno
kamnino. |
(2) Zajetje mora biti v najožjem pasu, ki predstavlja območje z
najstrožjim režimom varovanja in zajema površino najmanj 10 × 10 m,
ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. |
(3) Dostop
do zajetja imajo lahko le pooblaščene osebe upravljavca in druge z
zakonom pooblaščene osebe. Vsako novo zajetje pitne vode mora biti pred
uporabo pregledano, voda za zajem pa analizirana skladno s predpisi o
pitni vodi. |
(4) Na
zajetjih je potrebno zagotoviti namestitev merilne naprave za
ugotavljanje dejansko odvzete količine vode ter nezajetega dela vode. |
(5) V
vodnjakih in vrtinah je potrebno zagotoviti namestitev merilne naprave
za merjenje odvzete količine vode. Izvajati je potrebno monitoring
nivojev podzemne vode na črpalnem vodnjaku in na opazovalnih vrtinah. |
|
Vodohrani |
|
58. člen |
(splošno) |
Vodohrani
morajo biti konstruirani tako, da zagotavljajo zahtevano varnost oskrbe
s pitno vodo in ohranjajo sprejemljivo stopnjo vplivov na kakovost vode.
Izvedejo se kot vkopan objekt. Oblika, prostornina in način gradnje mora
omogočati kroženje vode v vodnih celicah in zmanjšati zadrževanje vode v
vodohranu na minimum, ob upoštevanju požarne varnosti. |
|
59. člen |
(izvedbene
zahteve za vodohrane) |
Pri
vodohranu morajo biti izpolnjene in določene naslednje zahteve: |
– vodohran
mora imeti minimalno dve ločeni vodni celici, |
– vodne
celice morajo biti vodotesne, kar se dokazuje preizkus vodotesnosti, |
– v vsako
vodno celico mora biti vgrajena lestev za dostop, narejena iz
nerjavečega jekla (inox), |
– vodne
celice morajo biti fizično ločene od armaturnega dela vodohrana. Ločene
morajo biti z zatesnjenimi vrati ali okni iz PVC materiala bele barve,
odpornega na vlago in agresivno atmosfero, zastekljenega s toplotno
izoliranim (termopan) steklom. Velikost vstopnih odprtin mora omogočati
neoviran dostop in vnos opreme v vodne celice. Okna morajo biti vgrajena
na notranjem robu vodne celice. Na zunanji strani vstopne odprtine se
izvede gladka kamnita polica (brez izstopajočih robov) pod minimalnim
kotom, ki preprečuje zastajanje vode. Vsaka vodna celica mora imeti
lasten dotočni, odtočni in izpustni cevovod z zapornim elementom in
prelivni cevovod. Merilec pretoka mora biti vgrajen na vseh ceveh, |
– plovni
ventili na dotočnih ceveh morajo biti nameščeni čim bolj stran od
vstopne odprtine, |
– na
dotočni cevi pred zapornim elementom dotoka, mora biti izveden
priključek z zapornim elementom, ki omogoča pranje in čiščenje, vodnih
celic, |
– premazi
vodnih celic morajo biti primerni za pitno vodo, z njimi mora biti
dosežena maksimalna gladkost sten, stropa in dna vodne celice, |
– izpustni
oziroma prelivni vod mora biti speljan v meteorno kanalizacijo ali
hudourniški izpust, zaključen z žabjim pokrovom. Prelivi morajo
dopuščati iztekanje količine vode, ki je enaka največji količini vtoka
vode v vodohran. Zagotovljen mora biti odvod vode brez nevarnosti za
okolje. |
– stiki
sten in dna vodne celice morajo biti izvedeni z zaokrožitvijo zaradi
lažjega in učinkovitejšega izpiranja usedlin, |
– talna
plošča vodne celice mora biti izvedena s 3-odstotnim nagibom proti
odtočnemu cevovodu in mora omogočati izpraznitev celotnega volumna
vodohrana, |
– nasutje
vodohrana mora biti min. 60 cm nad hidroizolacijo vodohrana, stropna
plošča vodohrana mora biti toplotno izolirana, |
– talne in
stenske površine armaturne celice morajo biti izdelane z zaokrožitvijo,
neprepustne, ne smejo vpijati in drseti, pralne, izdelane iz materialov,
ki niso toksični, ter morajo omogočati učinkovito čiščenje in po potrebi
razkuževanje, |
– dovod
električne energije mora biti izveden v skladu s predpisi, ki veljajo za
vlažne in mokre prostore, |
– preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in
armaturnih celic, |
– zračniki
morajo biti izvedeni oziroma projektirani tako, da je onemogočen vnos
škodljivih snovi v vodne celice in da omogočajo učinkovito zračenje,
naravno ali prisilno in so ločeni za armaturno in vodno celico, |
– vse
odprtine (razen vhodnih vrat in oken na vodnih celicah) morajo biti
zaprte z mrežico iz nerjavečega materiala (za preprečevanje vstopa
insektov in malih živali), na iztokih pa montirani žabji poklopci, |
– vhodna
vrata morajo imeti na spodnji strani izvedeno primerno odprtino za
zračenje, zaščiteno s kovinsko rešetko, |
– cevovodi
v objektu morajo biti izvedeni iz nerjavečega jekla kakovosti ANSI 316, |
– vse
poglobitve talne plošče armaturne celice in preboji skozi pohodne
podeste morajo biti zavarovani s pohodnimi rešetkami iz nerjavečega
jekla (inox) ali vroče cinkane, |
– izvedena
mora biti razsvetljava vodnih celic (praviloma se svetilo namesti nad
vstopno odprtino vodne celice) in armaturnih celic ter ostalih
prostorov, primerne IP zaščite, |
– izvedena
mora biti zunanja razsvetljava, nameščena nad vhodnimi vrati, ki mora
biti opremljena s senzorjem svetlobe in gibanja, |
– izveden
mora biti način (protokol) obratovanja vodohrana oziroma črpališča
(regulacija gladine, prenos podatkov o gladini vode) in določena ostala
vgrajena merilno regulacijska oprema, v skladu z zahtevami upravljavca
(pretok, temperatura vode, motnost, klor, itd.) in predviden prenos
podatkov za nadzor in upravljanje v CNC, |
– vgrajena
oprema v vodohranu mora biti skladna s SIST EN 1508:2000, |
– predvideti je potrebno poseben prostor za namestitev klorinatorja,
prostora za hranjenje embalaže ter ustrezno zaščitno opremo, |
– izveden
mora biti dostop do vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje
dostopa pred nepooblaščenimi osebami. Ograjen mora biti z žično ograjo,
ki se zaklepa. |
|
60. člen |
(določitev
prostornine vodohrana) |
Prostornino vodohrana se določi na podlagi: |
– fluktuacije vode v dnevu največje porabe vode, |
– 20 %
dodatka za nujno potrošnjo (motnje pri obratovanju), |
– minimalne požarne rezerve. |
|
61. člen |
(naprave v
vodohranih) |
(1) V
vodohrane se vgradi ultrazvočni merilnik nivoja, za vsako vodno celico
posebej. |
(2) Na
višini prelivnih cevi se vgradi nivojsko presostat-stikalo za detekcijo
preliva. |
(3) Vodohrani na magistralnem, primarnem in sekundarnem omrežju, morajo
imeti na vseh ceveh vgrajen magnetno induktivni merilnik (MID) pretoka
ločene izvedbe, ustrezne dimenzije (min./max. pretok) in IP zaščite. |
(4) V
objektu mora biti izvedeno krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni
sistem upravljavca. |
(5) Za
namen vzorčenja pitne vode se na vtoku in iztoku iz vodohrana namesti
pipe, ki so narejene iz inox materiala brez elementov (mrežice, čistilne
naprave, idr.), ki lahko vplivajo na kakovost vode. |
(6) Tipe
merilnikov kakovosti vode določi upravljavec (UV, temperatura, motnost,
meritev prostega klora, itd.). |
|
Črpališča
in hidroforji |
|
62. člen |
(splošno) |
(1) Črpališče mora biti najmanj minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za
vgradnjo potrebne opreme in za njeno vzdrževanje. Objekt naj bo, v
kolikor je mogoče, nadzemne izvedbe, zidan ali izdelan iz lahkih
montažnih elementov, toplotno in zvočno izoliran, postavljen na betonski
temelj, tla obložena s keramiko in zaključena z obstensko keramično
obrobo. Vgrajen mora biti talni sifon za odvod vode. Iztok mora biti
speljan v odvodni kanal, zaključen z žabjim pokrovom. |
(2) Objekt
mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim pogojem glede vključitve v
prostor. Če ni možno pridobiti soglasja za izgradnjo nadzemnega objekta,
se lahko izvede podzemni objekt enakih dimenzij. |
(3) Pri
podzemni izvedbi je potrebno zagotoviti vodotesnost objekta, toplotno
zaščito, gretje in prisilno prezračevanje. Predvideti je potrebno
minimalno vstopno odprtino za čim lažji transport in montažo opreme,
zagotoviti je treba transportno pot za vnos agregata, drenažo z iztokom
v odvodni kanal, zaključen z žabjim pokrovom. Če je odvodni kanal više
od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti
drenažno črpalko, ki se vklaplja glede na nivo vode v jašku. Vse
poglobitve in preboji skozi pohodne podeste črpališč morajo biti
zavarovane s pohodnimi rešetkami (inox ali vroče cinkane). Iz enakega
materiala naj bodo tudi stopnice, ograje itd. |
|
63. člen |
(tehnične
zahteve za črpališča) |
(1) Zmogljivost črpališča ali hidroforja mora biti določena na podlagi
srednje urne porabe, maksimalne urne porabe ter požara. V primeru, ko je
požarna varnost zagotovljena iz drugih virov, se zmogljivost črpališča
ustrezno zmanjša. |
(2) Črpališče ali hidrofor naj bo sestavljeno iz ustreznega števila
črpalk (najmanj dve črpalki, od katerih je ena delovna in ena rezervna)
za srednjo in maksimalno porabo in iz dodatne črpalke za potrebe požara.
Zagoni črpalk v črpališčih naj se izvedejo z mehkimi zagoni, v izjemnih
primerih z uporabo frekvenčnega regulatorja. Pri hidroforjih se uporabi
frekvenčno regulacijo, v posebnih primerih majhne porabe pa se vgradi na
tlačno cev tlačno posodo z ustreznim volumnom. Črpalna postaja naj bo
kompaktne izvedbe, predvidena za vgradnjo na inox ali betonski
podstavek, ki je izveden tako, da preprečuje vibracije in je opremljen z
osnovno armaturo (sesalna in tlačna zbiralna cev inox z vsemi
priključki: tlačnim kompenzatorjem, krogličnimi ventili za vsako
črpalko, nepovratnimi ventili, manometri, priključnimi mesti za ostale
merilnike, itd.). Izvedeno mora biti prezračevalno mesto sesalne cevi
agregata. V objektu je treba predvideti vse cevne povezave. Cevne
povezave naj bodo v inox izvedbi. Predvideti je treba vso varovalno
opremo črpalk (zaščita pred suhim tekom, pregretjem, tokovno
preobremenitvijo, nekontroliranimi vklopi črpalk, ipd.), zaporno
armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev
hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in demontažo črpalk in
ostale vgrajene opreme. Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno
ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, nameščeno za črpalnim
agregatom. Izvede se skupna meritev pretoka, praviloma na tlačni strani
črpalk z MID merilnikom pretoka. |
(3) V
objektu je treba predvideti vgradnjo električne opreme za pogon naprav,
razsvetljavo, ogrevanje proti zmrzali, prezračevanje, opreme za nadzor
delovanja in brezžični prenos podatkov v CNC upravljavca. Za
telemetrijsko (radijsko, GPRS ali preko optičnega omrežja) posredovanje
podatkov se predvidi postavitev antene na nadzemni objekt ali na
najbližji primerni lokaciji oziroma izgradnja optičnega omrežja s
pretvorniki. |
(4) Dovod
električne energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z
razpoložljivimi možnostmi električnega distributerja. Izbiro zagona
naprav je treba predvideti v skladu z razmerami električnega omrežja. |
(5) Priključna električna omara z meritvami mora biti predvidena v
ustrezni izvedbi in stopnji zaščite glede na predvideno zasnovo objekta.
Nameščena mora biti izven objekta na mestu dostopnem električnemu
distributerju. Narediti je potrebno izračun smotrnosti dvo-tarifnega
merjenja, v smislu racionalne rabe električne energije. |
(6) Na
lokaciji objekta je treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne
službe in za dovoz/odvoz opreme do objekta. |
(7) V
razdelilni električni omari je potrebno predvideti priklopno mesto s
stikalom za priklop agregata. |
|
64. člen |
(hidravlično dimenzioniranje črpališč) |
Na podlagi
znanih podatkov obstoječe in predvidene porabe je treba: |
– hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo, |
– hidravlično dimenzionirati delovne in maksimalne parametre, preprečiti
kavitacijo, |
– izdelati
diagram karakteristik črpalk v samostojnem in paralelnem delovanju, |
– določiti
zaščitno opremo na podlagi maksimalnih parametrov, |
– izdelati
navodila za predvideno delovanje (min in max pretoki, varnostni
parametri agregata, nivo poplav pri vkopanih jaških). |
|
65. člen |
(tlačni
preizkus črpališča) |
Po
končanih montažnih delih je treba za inštalacije v črpališču izvesti
tlačni preizkus. Izvede se ga lahko z omrežjem ali ločeno. Preizkus se
mora izvesti po določilih SIST EN 805 in SIST EN 1610 ter o tem izdelati
zapisnik. |
|
66. člen |
(poskusni
zagon črpališča) |
(1) Po
končanih montažnih delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se
opravi poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu
in izvede dezinfekcija. Pri poskusnem zagonu se simulirajo vsi pogoji
delovanja (zaustavitve, maksimalne obremenitve, poskusno črpanje ipd.).
Med poskusnim zagonom se kontrolira delovanje vgrajenih naprav. |
(2) Izdelati je potrebno zapisnik, v katerem morajo biti razvidni vsi
izvedeni postopki in rezultati. |
|
67. člen |
(merilna
oprema v črpališču) |
(1) Predvidena oziroma vgrajena mora biti naslednja merilna oprema: |
– merilnik
pretoka z analognim tokovnim (4–20 mA) in impulznim izhodom, |
– hidrostatični merilnik nivoja z analognim tokovnim izhodom (4–20 mA),
odvisno od izvedbe, akumulacija na sesalni strani črpalk, |
– merilnik
tlaka na sesalni strani črpalk z analognim tokovnim izhodom (4–20 mA),
odvisno od izvedbe, direkten priklop na vodovodno omrežje. |
(2) Vgrajena merilna oprema mora omogočati vse zahtevane izhodne podatke
za odčitek (odčitek je skupen na OP panelu na LCD-ju krmilnika) v
objektu in daljinski prenos podatkov v CNC upravljavca, |
(3) Pri
hidroforjih je potreben še merilnik tlaka na tlačni strani črpalk, z
analognim tokovnim izhodom (4–20 mA). |
(4) Krmilna napetost in napajanje vseh vgrajenih merilnikov, naj bo
baterijsko podprta ali podprta z brezprekinitvenim napajanjem UPS. |
|
68. člen |
(električna oprema v črpališču) |
Predvidena
mora biti kovinska električna razdelilna omara – stikalni blok primerne
velikosti in IP zaščite za: |
– napajanje in zaščito črpalnega agregata z vgradnjo odklopnika, mehkega
zagona ali frekvenčnega regulatorja, |
– stikalni
blok mora biti opremljen z razsvetljavo (magnetna neonska luč s servisno
vtičnico 230 V AC), |
– napajanje merilne opreme, opreme za krmilje in prenos podatkov v CNC, |
– napajanje razsvetljave objekta (vodnih celic, armaturnih celic),
prezračevanje in ogrevanje objekta ter napajanje servisnih vtičnic za
potrebe vzdrževalnih del, |
– napajanje elektromotornih pogonov armature in druge pomožne opreme, |
– priključek na rezervni vir napajanja (mobilnega dizel agregata) prek
odklopnika, |
– izenačitev vseh kovinskih mas v objektu na ozemljitveni zbiralki,
galvanske povezave armature izvedene z rebrastimi podložkami na vsakem
vijačnem spoju, označene z rdečo barvo, |
– izvedbo
energetske prenapetostne zaščite in ustrezne prenapetostne zaščite
naprav in merilnih inštrumentov, |
– izvedbo
primerne ozemljitve in strelovoda objekta, |
– stikalo
za priklop agregata. |
|
69. člen |
(krmiljenje in prenos podatkov v centralni nadzorni center upravljavca) |
(1) Predviden mora biti lokalni krmilnik z LCD zaslonom ali OP
(operacijski panel) prikazovalnikom za avtonomno delovanje vseh
vgrajenih krmilno regulacijskih naprav v objektu in oprema za
telemetrijo (radijski, GPRS ali prenos podatkov preko optičnega omrežja
na CNC upravljavca in za daljinsko upravljanje naprav). |
(2) Krmiljenje mora omogočati samostojno lokalno delovanje vgrajenih
naprav, neodvisno od delovanja nadzornega sistema upravljavca. Omogočati
mora tudi lokalni preizkus naprav (npr. ročni vklop/izklop črpalk).
Oprema za krmiljenje in prenos podatkov, krmilni in komunikacijski
protokoli, morajo ustrezati že vzpostavljenem nadzornem sistemu
upravljavca. |
(3) Osnovne meritve in stanje opreme, ki se prenašajo na CNC: |
– izpad
napetosti (omrežje), |
– kontrola
vstopa, |
– vklopi/izklopi črpalk, |
– vse
napake črpalk, |
– nivo
(m), |
– preliv, |
– tlak
(bar), |
– pretok,
trenutna vrednost (l/s) in kumulativa (m3), |
– meritve
kakovosti pitne vode (odvisno od dodatno vgrajene opreme, npr.
temperatura vode, motnost, itd.). |
(4) Vse
meritve in stanje opreme je potrebno uskladiti z upravljavcem. |
|
Zaščita
pred požarom |
70. člen |
(1) Hidranti so namenjeni in potrebni za gašenje požarov. Lahko pa se
jih uporablja tudi za obratovalne namene za potrebe javne službe oskrbe
s pitno vodo: polnjenje, praznjenje, zračenje in izpiranje vodovodnih
sistemov ali njihovih odsekov. |
(2) Hidranti so praviloma nadzemne ali izjemoma podzemne izvedbe. |
(3) Pri
projektiranju in gradnji hidratnega omrežja, je potrebno upoštevati
področno zakonodajo. |
(4) V
hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno potrebno kroženje vode. |
(5) Vsa
izlivna mesta pri hidrantu se plombirajo. |
(6) Za
obstoječe hidrantno omrežje in pri projektiranju novega hidratnega
omrežja na funkcionalno zaokroženih območjih v naseljih in izven njih je
potrebno določiti posebno označeno odjemno mesto za zagotavljanje oskrbe
s pitno vodo v času pomanjkanja le-te. |
(7) Hidranti morajo biti vgrajeni skladno z navodili proizvajalca. |
(8) Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih na utrjenih voznih površinah
morajo imeti pokrov z zaklepom. Kape podzemnih hidrantov morajo biti
podbetonirane, velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora znašati
40 x 50 x 10 cm, z odprtino v sredini za glavo hidranta. Podbetoniran
mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant. |
(9) V
primeru, ko je tik pred hidrantom predviden zasun, mora biti med N kosom
in zasunom montiran vmesni kos dolžine 20–30 cm, zaradi neoviranega
odpiranja zasuna s hidrantnim ključem. |
|
71. člen |
(1) Omrežja, ki služijo le za napajanje hidrantov, so lahko javna ali
interna. Javna hidrantna omrežja so primarni in sekundarni cevovodi z
vgrajeni hidranti in potekajo po javnem zemljišču ali zemljišču v
zasebni lasti ter jih vzdržuje upravljavec z namenom zaščite večje
strnjene skupine hiš. |
(2) Interno hidrantno omrežje velja za interno napeljavo uporabnika in
je ločeno od javnega omrežja z merilnim mestom (vodomerom) in varovalom
proti povratnemu toku. Interno hidrantno omrežje vzdržuje uporabnik. V
internih hidrantnih omrežjih je priporočljivo zagotoviti izmenjavo vode.
Za kvaliteto vode v takem omrežju upravljavec vodovodnega sistema ni
odgovoren. |
(3) Priključek, ki je namenjen samo za požarno zaščito objektov, se
izvede po določilih tega pravilnika in v skladu z veljavnimi predpisi.
Voda iz požarnega voda se sme uporabljati le za gašenje požara. |
|
Jaški |
|
72. člen |
(splošno) |
(1) Za
potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje
vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za
zapiranje, odzračevanje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd. |
(2) Jaške
glede na namen delimo na: |
– jaške za
vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje,
čiščenje, zmanjševanje tlaka itd. (armaturni jaški), |
– jaške za
nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (merilni jaški), |
– jaške za
nameščanje vodomerov (vodomerni jaški). |
|
73. člen |
(zahteve
za jaške) |
(1) Jaški
se lahko izvedejo kot klasični armiranobetonski, iz prefabriciranih
betonskih elementov ali tipski toplotno izolirani jaški, odvisno od
namena. |
(2) Vstopna odprtina je standardnih dimenzij: 600 x 600 mm ali 800 x 800
mm, glede na velikost elementov, ki so vgrajeni v jašku. Velikost
odprtine mora biti pogojena tudi s tem ali je jašek narejen z vstopnim
grlom ali brez, in ali je v jašku nameščen merilec pretoka. Če je v
jašku vgrajen merilec pretoka, mora biti omogočen z vrha, brez vstopa v
jašek. |
(3) V
jaških, globljih od 1 m, mora biti na mestu vstopne odprtine vgrajena
lestev (inox ali vroča cinkana). Vstopna lestev mora biti izvedena tako,
da se lahko podaljša za 0,75 m nad nivo pokrova. |
(4) Pokrovi na jaških so kovinski, z nosilnostjo, ki ustreza
pričakovanim obremenitvam na mestu objekta. |
(5) Litoželezni pokrovi morajo imeti napis VODOVOD. |
(6) Pokrovi na zunanjih vodomernih jaških, talnih vodomernih jaških v
zgradbah oziroma strojnicah morajo biti izdelani iz rebraste pločevine
(nerjavečega materiala), ki je ustrezno ojačana in ima toplotno
izolacijo. Tovrstni pokrovi so lahko eno, dva ali tri delni. Pokrov ali
del pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 10 kg. |
(7) Izvedba in vgradnja pokrovov izven zgradb mora biti takšna, da
pokrovi onemogočajo dostop meteorne vode v jašek. |
(8) Pokrovi za jaške morajo biti izvedeni tako, da se jih lahko odpira
samo z orodjem (kramp, klešče, ipd.) ali posebnim ključem. Na povoznih
površinah se vgrajujejo pokrovi z zaklepom in protihrupnim vložkom. |
(9) Pri
zunanjih jaških, v katerih so vgrajene zaporne armature (zasuni, lopute)
z vertikalnim vretenom oziroma osjo, morajo imeti nad vretenom oziroma
osjo armature vgrajen pokrov cestne kape tako, da je možna regulacija
armature brez vstopa v jašek. |
(10) Vsi
jaški morajo imeti pod vstopno odprtino v dnu izdelano poglobitev, ki
služi za črpanje vode iz jaška. Velikost poglobitve mora biti velikosti
40 x 40 x 30 cm, izdelana mora biti tako, da ne ogroža statike temeljev
jaška. Dno jaška se izvede v naklonu proti poglobitvi v padcu 2 %.
Poglobitev mora biti pokrita s pohodno rešetko (INOX ali vroče cinkana). |
(11) V
primeru, ko velikost vstopne odprtine ne zadošča za zamenjavo največjega
elementa, ki je vgrajen v jašku, se mora stropna konstrukcija jaška
izvesti iz montažnih armiranobetonskih gredic širine največ 50 cm,
izdelanih iz betona C25/30, ki imajo vgrajena najmanj dva elementa za
dviganje. |
(12) V
primeru težjih oziroma večjih armatur se poleg vstopne odprtine nad te
armature vgradi dodatne odprtine ustreznih večjih dimenzij, v kolikor to
izvedba dopušča. |
(13) V
kolikor je le mogoče, se izvaja jaške z urejeno drenažo. Vsi vodotesni
jaški morajo imeti vgrajen tudi vodotesni pokrov. |
(14) Jaški
v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vstopna odprtina jaška
mora biti nad nivojem talne vode. |
(15) Nad
ploščo jaška mora biti najmanj 20 cm nasutja. Prehod vodovoda skozi
steno jaška mora biti izdelan vodotesno. Razdalja med zadnjo prirobnico
in steno jaška, mora biti na obeh straneh najmanj 20 cm. |
(16) Jaški
v terenu z visoko talno vodo morajo biti zavarovani pred premiki zaradi
vzgona. |
(17) Vstopne odprtine jaškov morajo biti izven cestišča (v pločnikih,
zelenicah, itd.). V kolikor to ni mogoče, se lokacija izvede v soglasju
z upravljavcem vodovoda. |
|
74. člen |
(dimenzije
jaškov) |
(1) Dimenzije in lokacije jaškov za vodovodne armature in
kontrolno-merilne namene so določene s projektom, ki mora poleg drugih
pogojev upoštevati še naslednja določila: |
– višina
jaška, merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti
najmanj 1,70 m, ob upoštevanju pogoja, da je zgornji rob najvišjega dela
spojnika ali armature najmanj 30 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj
30 cm nad dnom jaška, |
– širina
jaška mora biti tolikšna, da je razdalja med zunanjim robom največjega
spojnika ali armature in steno jaška na strani vstopne in izstopne
odprtine najmanj 30 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do DN150, 150
cm na cevovodih do DN 250 in 180 cm na cevovodih do DN 600, |
– dolžina
jaška je seštevek dolžin vseh vgrajenih armatur in spojnikov, povečana
za najmanj 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm
na cevovodih do DN 250 in 180 cm na cevovodih do DN 600. |
(2) Vodomerni jaški so obdelani v poglavju 4 Priključitev objektov na
vodovodno omrežje in merilna mesta. |
|
Preizkušanje vodovodov |
|
75. člen |
(splošno) |
(1) Tlačni
preizkus se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu po
določilih tega pravilnika. Tlačna preizkusa za sekundarni (razvodni)
cevovod in priključke se izvedeta ločeno. |
(2) Po
opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
nadzorni organ upravljavca ali njegov pooblaščenec, izvajalec tlačnega
preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda. Zapisnik o uspešno
opravljenih tlačnih preizkusih je sestavni del investicijsko-tehnične
dokumentacije. |
|
76. člen |
(tlačni
preizkus vodovodov in vodovodnih priključkov) |
(1) Predpreizkus in tlačni preizkus se morate izvajati po določilih SIST
EN 805 in SIST EN 1610. |
(2) Zapisnik o tlačnem preizkusu mora biti napisan na obrazec
upravljavca vodovoda. |
(3) Pri
izvedbi tlačnega preizkusa vodovoda in vodovodnih priključkov mora biti
prisoten upravljavec vodovodov. |
|
77. člen |
(merila za
izvedbo preizkusa) |
Merila za
izvedbo tlačnega preizkusa morajo biti umerjena in atestirana. Merilno
območje mora biti izbrano glede na sistemski preizkusni tlak (STP). |
|
Dezinfekcija |
78. člen |
(1) Po
zaključku gradnje je treba vodovode in objekte dezinficirati.
Dezinfekcija se mora izvajati po določilih standarda SIST EN 805. |
(2) Dezinfekcija pitne vode je končna stopnja priprave vode pred
distribucijo. Postopek pomeni eliminacijo oziroma redukcijo patogenih
mikroorganizmov v vodi do tiste stopnje, da vsebnost teh organizmov ne
predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje uporabnikov pitne vode. |
(3) Dezinfekcijska sredstva so kemične snovi z večjim ali manjšim
razkužilnim učinkom, običajno na osnovi klora, ki se uporabljajo pri
dezinfekciji pitne vode, vodovodnega omrežja in vodovodnih objektov in
naprav. |
(4) Nevtralizacija je postopek dodajanja sredstva za nevtralizacijo v
vodo, ki vsebuje izredno visoko koncentracijo dezinfekcijskega sredstva
z namenom, da se zagotovi pH vrednost vode med 6,5 in 9. |
|
79. člen |
(splošne
zahteve) |
(1) Dezinfekcija se izvede po vsaki izgradnji vodovodnega sistema
(cevovoda ali objektov) ali pri zamenjavi cevovoda ali dela razdelilnega
sistema oskrbe z vodo. |
(2) Dezinfekcijo vodovoda lahko opravlja le strokovno usposobljen
izvajalec (ob prisotnosti upravljavca vodovoda). |
(3) Dezinfekcijo vodovodnega omrežja se izvede šele po uspešno
opravljenem tlačnem preizkusu vodovodnih cevi in ko je montirana vsa
potrebna armaturna oprema. Dezinfekcijo vodovodnih objektov (vodohranov,
razbremenilnikov) se izvede po uspešno opravljenem preizkusu
vodotesnosti teh objektov in ko so v objektih montirani vsi potrebni
spojniki, končana vsa gradbena in montažna dela ter ko je vodna celica
zaščitena in fizično ločena od ostalih prostorov objekta. |
(4) Upravljavec vodovoda in izvajalec dezinfekcije pripravita načrt
izvedbe dezinfekcije. |
(5) Glede
na obseg in izvedbo po fazah novogradnje ali obnove, se dezinfekcija
vodovodnega omrežja lahko izvede po odsekih. Za dezinfekcijo predvideni
odsek se mora ločiti od delov sistema za oskrbo z vodo, ki so v
obratovanju. Dezinfekcija novo zgrajenih cevovodov se izvede vsakič, ne
glede na dolžino in premer cevi, razen pri izvedbi priključkov in
popravilih, kjer tehnično to ni izvedljivo. V vseh teh primerih se
zagotovi zdravstvena ustreznost pitne vode z izpiranjem. |
|
80. člen |
(pripomočki za dezinfekcijo in dezinfekcijska sredstva) |
(1) Pripomočki in oprema, ki se uporabljajo za izvedbo dezinfekcije,
morajo biti primerni za uporabo na javnem sistemu za oskrbo s pitno
vodo, ustrezno vzdrževani in hranjeni ter po potrebi zamenjani.
Ustrezati morajo zahtevam veljavne zakonodaje. |
(2) Vsa
dezinfekcijska sredstva se mora uporabljati skladno z navodili
proizvajalca. Izbira dezinfekcijskega sredstva mora ustrezati zahtevam
veljavne zakonodaje. Lastnosti, ki narekujejo izbor dezinfekcijskega
sredstva, so sledeče: |
– imeti
mora močan baktericidni učinek in dolg zadrževalni čas, |
– enostaven mora biti za uporabo in obstojen pri skladiščenju, |
– potrebne
so nizke koncentracije za dosego maksimalnega učinka, |
– razpoložljiv kontaktni čas. |
(3) Priporočena so sledeča dezinfekcijska sredstva: |
– plinski
klor (Cl2), |
– natrijev
hipoklorit (NaCIO), |
– vodikov
peroksid (H2O2), |
– klordioksid (CIO2). |
|
81. člen |
(postopek
dezinfekcije) |
(1) Zdravstveno ustreznost vodovodnega omrežja in vodovodnih objektov,
kjer pitna voda prihaja v neposreden stik s površino, se zagotovi
izključno z dezinfekcijo – uporabo dezinfekcijskih sredstev. |
(2) Postopek dezinfekcije se izvede tako, da se v predvideni odsek
vodovodnega omrežja enakomerno dozira raztopina dezinfekcijskega
sredstva, ki zapolni vodovodno omrežje. Ko dezinfekcijsko sredstvo
doseže drugi konec vodovodne cevi, se odsek, ki je popolnoma napolnjen
in fizično ločen od ostalega vodovodnega sistema, zapre. Voda z dodatkom
dezinfekcijskega sredstva ne sme zaiti v sistem za oskrbo s pitno vodo,
ki obratuje. Raztopina dezinfekcijskega sredstva se enakomerno razporedi
po vsej dolžini vodovodnega omrežja. Koncentracijo in minimalni
kontaktni čas dezinfekcijskega sredstva določi izvajalec dezinfekcije,
ob upoštevanju premera, dolžine, materiala, pogojev pri polaganju in
izvedbi cevovoda v odseku, ki se dezinficira. |
|
82. člen |
(postopek
praznjenja oziroma izpiranja in nevtralizacija po izvedeni
dezinfekciji) |
(1) Po
zagotovljenih minimalnih kontaktnih časih dezinfekcijskega sredstva se
dezinficirani odsek vodovodnega omrežja izprazni. Izpira se ga z
zdravstveno ustrezno pitno vodo. Glede na kontaktni čas dezinfekcijskega
sredstva naj se odsek cevovoda izpira tako dolgo, da se zagotovi
vsebnost dezinfekcijskega sredstva v vodi pod mejno vrednostjo, ki jo
določa veljavna zakonodaja. Hitrost in najkrajši čas izpiranja določi
izvajalec dezinfekcije. |
(2) Končna
dispozicija izpranega dezinfekcijskega sredstva ne sme škodljivo
vplivati in obremenjevati okolja. Če ni mogoč izpust v meteorno
kanalizacijo, je potrebno dezinfekcijsko sredstvo pred izpustom v okolje
predhodno nevtralizirati. Nevtralizacija se izvede z uporabo
nevtralizacijskega sredstva. |
|
83. člen |
(uspešnost
dezinfekcije) |
(1) Po
opravljeni dezinfekciji se odvzame vzorec vode za izvedbo analize
kemijskih in mikrobioloških parametrov pitne vode, skladno z veljavno
zakonodajo. Uspešnost opravljene dezinfekcije se dokaže s poročilom. Če
so dobljeni rezultati o zdravstveni ustreznosti pitne vode skladni z
zahtevami veljavne zakonodaje, so izpolnjeni vsi zdravstveno-tehnični in
higienski pogoji za priključitev novega vodovodnega omrežja v
obratovanje. |
(2) Če
dobljeni rezultati analize pitne vode ne ustrezajo zahtevam veljavne
zakonodaje, se postopek dezinfekcije ponovi tolikokrat, da se doseže
zdravstveno ustreznost pitne vode. Vodovodno omrežje se lahko vključi v
obratovanje le z zdravstveno ustreznim odvzetim vzorcem vode. Čas od
zaključka analize do priključitve v obratovanje mora biti krajši od 14
dni, sicer je potrebna ponovna dezinfekcija. |
|
Varovanje
objektov |
|
84. člen |
(splošno) |
(1) Izvajanje varne javne oskrbe s pitno vodo zahteva varovanje objektov
in naprav vodovodnega sistema pred poseganjem nepooblaščenih oseb in
drugimi nezakonitimi aktivnostmi. Zato mora biti varovanje izvedeno
tako, da ni možen pristop do vodovodnih objektov in opreme ali kakršno
koli škodljivo delovanje živali ali nepooblaščenih oseb. |
(2) V
splošnem se podzemni sistem šteje kot varen, posebno pozornost pa
zahtevajo njegovi nadzemni deli in oprema. Možnost onesnaženja pitne
vode mora biti zmanjšana na minimalno stopnjo. Varovanje vseh
pomembnejših objektov mora biti obdelano s projektno dokumentacijo. |
|
85. člen |
(varovanje
vodovodnega omrežja in objektov) |
(1) Objekti vodovoda morajo biti varovani in nadzorovani v skladu z
veljavnimi predpisi za tovrstne objekte. |
(2) Tehnično se varujejo vsa zajetja, črpališča, hidroforji, vodohrani
in razbremenilniki tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje.
Vse naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki,
itd.) se varujejo tehnično in samo v posebnih primerih tudi fizično, kar
je treba posebej določiti. |
(3) Pokrovi za jaške morajo biti izvedeni tako, da se jih lahko odpira
samo z orodjem (kramp, klešče, …) ali posebnim ključem. |
(4) Okolica objekta mora biti ograjena z žično ograjo višine 2 m, ki
nepooblaščenim osebam onemogoča vstop. |
(5) Izvedba tehničnega varovanja in alarmiranja vstopa v objekt mora
ustrezati že vzpostavljenemu sistemu daljinskega nadzora upravljavca. |
(6) Na
vhodnih vratih v vodovodni objekt mora biti opozorilna tabla z napisom
»prepovedan vstop nepooblaščenim osebam«. V kolikor se v objektu
nahajajo nevarne snovi kot so klor, natrijev hipoklorit pa na objektu še
tabla z napisom »klorna postaja« z opozorilnimi simboli za te snovi. |
|
Varovanje
vodovarstvenih pasov |
86. člen |
(1) Varovanje vodovarstvenega območja posameznega vodnega vira se izvaja
v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Za
zagotavljanje zadostnih količin zdravstveno ustrezne pitne vode je
potrebno vodne vire zaščititi pred onesnaževanjem. Zaščita se dosega z
ukrepi varovanja v varstvenih pasovih, skladno z veljavnimi predpisi. |
|
3 IZDAJA
SMERNIC, MNENJ, PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ |
|
87. člen |
(splošno) |
(1) Upravljavec, kot nosilec javnega pooblastila, izdaja smernice in
mnenja k prostorskim aktom ter projektne pogoje, soglasja k projektnim
rešitvam ter soglasja za priključitev, skladno z določili veljavnih
predpisov s področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja,
graditve objektov, razvrščanja objektov glede na zahtevnost gradnje,
projektne dokumentacije ter oskrbe z vodo in varovanja obstoječih
vodovodnih objektov in opreme. |
(2) Če
nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasa vodovoda, je treba k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje
upravljavca. |
(3) Pred
začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se
pridobi projektne pogoje upravljavca. |
(4) Če se
nameravana gradnja priključi na objekte, ki zagotavljajo minimalno
komunalno oskrbo, oziroma če se zaradi gradnje spremeni kapaciteta
obstoječih priključkov, je treba pridobiti soglasje za priključitev na
podlagi idejne zasnove ali idejnega projekta. Namesto soglasja za
priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(5) Smernice in mnenja ter projektne pogoje in soglasja izdaja
upravljavec na podlagi pisne vloge. |
|
88. člen |
(vsebina
pisne vloge za pridobitev smernic, mnenja in projektnih pogojev) |
(1) Projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega
prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z
zakonom ali drugim veljavnimi predpisi in na podlagi izvedbenega
prostorskega akta, določi upravljavec. |
(2) Upravljavec izdaja projektne pogoje, če nameravana gradnja leži v
varovalnem pasu vodovoda, ki znaša 3 m merjeno od osi voda. |
(3) Vlogi
za izdajo projektnih pogojev je potrebno predložiti idejno zasnovo ali
projekt, ki je obdelan na višji ravni. Lokacijski podatki v vodilni mapi
idejne zasnove morajo vsebovati: |
– popis
zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja, |
– navedbo
veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za
gradnjo, |
– opis
obstoječega in predvidenega stanja, |
– popis
varovanih območij in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev, |
– popis
predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij
oziroma predvideno potrošnjo, |
– navedbo
upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, |
– grafični
prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna
velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter
varovanih območji in varovalnih pasov, |
– grafični
prikaz značilnih prerezov (profilov). |
(4) Idejna
zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz
priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. |
(5) Idejna
zasnova za gradbeno inženirske objekte mora vsebovati tiste vrste
načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih
priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. |
(6) Risbe
v načrtih stavb morajo vsebovati najmanj tloris in en značilen prerez iz
katerega je razvidna maksimalna globina in višina objekta. Za
podrobnejšo vsebino in obseg risb – načrtov za gradbene inženirske
objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže enako raven kot
za stavbe. |
(7) Prikazi priključkov na infrastrukturo morajo vsebovati shemo
predvidenega poteka priključka od mesta priključitve na obstoječo
infrastrukturo do objekta, z navedbo potrebne dimenzije oziroma
kapacitete priključka. |
(8) Upravljavec mora izdati projektne pogoje pri zahtevnem objektu v 15
dneh, pri manj zahtevnem objektu pa v 10 dneh od prejema zahteve in
prilog iz tretjega odstavka tega člena. |
(9) Če
upravljavec projektnih pogojev ne izda v predpisanem roku, se šteje, da
je soglasje dano. Dokaz o vložitvi zahteve za izdajo projektnih pogojev
je potrdilo o oddani popolni pisni vlogi s prilogami. |
(10) Če
upravljavec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi,
da je poseg sprejemljiv in da projektni pogoji niso potrebni, se zahteva
za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja in se
izda soglasje. |
(11) Če
upravljavec ugotovi, da gradnja po tem pravilniku ni dopustna ali
mogoča, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za
izdajo soglasja in se zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo. |
(12) Upravljavec v projektnih pogojih določi: |
– minimalni odmik objekta od vodovodnih naprav in pogoje za zaščito
vodovoda, |
– tehnične
pogoje za križanje vodovoda z drugimi podzemnimi napravami, |
– ostale
pogoje. |
|
89. člen |
(soglasje
k projektni rešitvi PGD) |
(1) K
vlogi za izdajo soglasja k PGD (projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja) mora uporabnik predložiti del projektne dokumentacije, ki je
v zvezi s predmetom soglašanja ter projektne pogoje k idejni zasnovi, v
kolikor so bili dani. K vlogi za pridobitev soglasja se lahko priloži
tudi projekt, ki je obdelan na višji ravni. |
(2) Upravljavec mora izdati soglasje k PGD ali soglasje za priključitev
pri zahtevnem objektu v 30 dneh, pri manj zahtevnem objektu v 15 dneh,
pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in enostavnem objektu pa v 10
dneh od prejema popolne pisne vloge in prilog iz prejšnjega odstavka
tega člena. |
(3) Če
upravljavec ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je soglasje dano.
Dokaz o vložitvi zahteve za izdajo soglasja je potrdilo o oddani popolni
pisni vlogi in prilogah. |
(4) Če
upravljavec ugotovi, da projektne rešitve niso izdelane v skladu s tem
pravilnikom, zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo. |
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izdajo soglasja
za priključitev. |
|
90. člen |
(soglasje
za priključitev) |
(1) Podlaga za izdajo soglasja za priključitev je idejna zasnova ali
idejni projekt. Soglasje za priključitev se izdaja pred izdelavo
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Soglasje za priključitev se izdaja, če se bo nameravana gradnja
priključila na javni vodovod, oziroma če se bo zaradi gradnje spremenila
kapaciteta obstoječega vodovodnega priključka. |
(3) K
vlogi za izdajo soglasja za priključitev je potrebno predložiti idejno
zasnovo z vsebino, ki je navedena v poglavju pri izdaji projektnih
pogojev. |
(4) V
kolikor je vodovodni priključek že obstoječ, je potrebno navesti
lastnika vodovodnega priključka in naslov objekta. |
(5) Če
podatki o javnem vodovodu projektantu niso znani, pozove soglasodajalca,
da mu pripravi izsek iz katastra vodovodnih naprav in predpiše mesto
priključitve oziroma opredeli na katerem odseku javnega vodovoda bi bila
možna priključitev. |
(6) V
soglasju za priključitev mora biti navedeno ali je konkretno zemljišče
opremljeno z javnim vodovodom. |
|
91. člen |
(soglasje
k priključitvi) |
(1) Pred
začetkom gradnje vodovodnega priključka si mora uporabnik od upravljavca
pridobiti soglasje k priključitvi na vodovodno omrežje. |
(2) K
vlogi za izdajo Soglasja k priključitvi na javno vodovodno omrežje
upravljavca mora uporabnik predložiti naslednjo dokumentacijo: |
– vlogo za
pridobitev Soglasja k priključitvi, |
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javni
vodovod, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, |
– potrjen
izris iz katastrskega načrta, |
– grafični
prikaz, iz katerega so razvidni lega in tlorisna velikost objekta
(situacija) ter predvideni priključki na gospodarsko javno
infrastrukturo, |
– projekt
vodovodnega priključka, |
– pogodbe
o služnosti z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal vodovodni
priključek, |
– potrdilo
upravljavca odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode, da ima
objekt urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode, |
– točen
naslov uporabnika storitve. |
(3) En
izvod projektne dokumentacije vodovodnih naprav zadrži upravljavec. |
|
92. člen |
(soglasje
k priključitvi – začasni priklop) |
(1) K
vlogi za izdajo Soglasja k priključitvi za začasni priklop na javni
vodovod, za spremembo priključne moči ter spremembo merilnega mesta ali
trase priključka mora uporabnik predložiti: |
– kopijo
katastrskega načrta, |
– gradbeno
dovoljenje – za objekt, ki se bo gradil, |
– situacijo z vrisanim objektom, |
– opis
predvidene porabe vode oziroma predvidene spremembe, |
– pogodbe
o služnosti z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal vodovodni
priključek, |
– projekt
vodovodnega priključka (za gradbiščni priključek v sklopu ureditve
gradbišča). |
(2) Določila prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za obstoječe
objekte. |
|
93. člen |
(soglasje
k priključitvi za rabo vode iz javnega vodovoda za namakanje) |
K vlogi za
izdajo Soglasja k priključitvi za rabo vode iz javnega vodovoda za
namakanje, mora uporabnik predložiti: |
– dokazilo
o lastništvu, |
– kopijo
katastrskega načrta, |
– vodno
dovoljenje, |
– pogodbe
o služnosti z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal vodovodni
priključek, |
– skico
oziroma projekt vodovodnega priključka. |
|
94. člen |
(soglasje
k priključitvi) |
(1) Upravljavec izda soglasje k priključitvi, če so izpolnjeni pogoji iz
91. oziroma 92. ali 93. člena tega pravilnika, in sicer v roku 15 dni od
prejema popolne vloge. |
(2) V
primeru, da pogoji niso izpolnjeni upravljavec zavrne izdajo soglasja z
odločbo. |
|
4
PRIKLJUČITEV OBJEKTOV NA VODOVODNO OMREŽJE IN MERILNA MESTA |
|
95. člen |
Za gradnjo
vodovodnega priključka veljajo enake zahteve kot za gradnjo javnega
vodovoda. Izvajalec montažnih del mora biti usposobljen in registriran
za opravljanje dejavnosti. |
|
Tehnična
izvedba priključka |
|
96. člen |
(splošno) |
(1) Vodovodni priključek je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega
mesta in njegova oprema, ki je v lasti uporabnika, namenjen odvzemu vode
iz javnega vodovodnega sistema za oskrbo stavbe s pitno vodo. |
(2) Meja
med vodovodnim priključkom z vodomerom in interno vodovodno inštalacijo
je spojnica pred vodomerom. |
(3) Uporabniku, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja
javna služba, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. |
|
97. člen |
(vodovodni
priključki po namenu) |
Vodovodni
priključki so po namenu lahko: |
– stalni
priključki, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev,
industrije in javne porabe (pranje cest, zalivanje parkovnih površin,
polnjenje cistern), |
– začasni
priključki, namenjeni za začasne potrebe, kot so: sejmi, krajevne
prireditve, gradbiščni priključki itd. in so po posebni pogodbi časovno
omejeni na 2 leti, |
– namakalni priključki, namenjeni namakanju na kmetijskih površinah, |
– provizorični priključki, namenjeni za dobavo vode stalnim odjemalcem v
času vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju. |
|
98. člen |
(sestavni
deli vodovodnega priključka) |
(1) Sestavni deli vodovodnega priključka so opredeljeni v odloku o
oskrbi s pitno vodo. |
(2) Za
vodomerom ali v vodomer kot vložek se vgradi nepovratni ventili, z
namenom, da se prepreči povratni tok vode iz objekta v javno vodovodno
omrežje. Objekti, ki imajo dva ali več priključkov, morajo imeti na vseh
priključkih vgrajene nepovratne ventile. |
(3) Uporabnik javnega vodovoda je dolžan pri izdelavi interne
inštalacije v objektu predvideti tehnično rešitev, ki bo kompenzirala
višje tlake v internem omrežju, ki nastajajo ob pripravi tople vode. |
|
99. člen |
(tehnična
izvedba priključka) |
(1) Sprememba nivelete priključne cevi do vključno DN 80 mm se, zaradi
poteka drugih komunalnih vodov, lahko spremeni do ± 1 m od osnovne
linije brez vgradnje zračnikov ali blatnikov. Za večje dimenzije
priključnih cevi je v teh primerih obvezna vgradnja armaturnih
elementov. |
(2) Priključna cev naj poteka pravokotno na objekt ali vzporedno z
objektom. Če poteka priključni cevovod vzporedno z objektom naj bo odmik
priključne cevi od objekta v mejah 1–2 m. |
(3) Priključna oziroma zaščitna cev mora biti na območju, kjer je
vgrajena v teren, položena na posteljico debeline 10 cm iz peščenega
agregata 0–4(8) mm ter obsipana in zasuta s tem materialom v višini
najmanj 30 cm nad temenom cevi. |
(4) Na
celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali
zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in
napisom “POZOR VODOVOD”. Priključne cevi v PEHD izvedbi vključno do d 63
mora biti vgrajena v zaščitni cevi. Zaščitna cev mora biti vgrajena od
mesta priključitve na javni vodovod do vodomernega jaška. |
(5) Objekti in naprave, za katere odgovarja uporabnik in ne ustrezajo
zahtevam tega pravilnika, ni pa ogroženo higiensko stanje, so uporabniki
dolžni sanirati v roku, določenem z obvestilom o odpravi
pomanjkljivosti, ki ga izda upravljavec. Neupoštevanje zahteve
upravljavca se sankcionira skladno z določili veljavnega odloka, ki
ureja oskrbo s pitno vodo v občini Krško. |
(6) Rok za
odpravo pomanjkljivosti iz tega člena je 3 mesece od prejema obvestila
iz prvega odstavka tega člena. |
(7) Uporabniki javnega vodovoda so ob rekonstrukciji javnega vodovoda
ali v drugih utemeljenih razlogih (kot na primer: dotrajanost
priključka, neustrezno nameščen vodomer, ipd.) na zahtevo upravljavca
dolžni izvesti prestavitev merilnega mesta iz objektov v vodomerne jaške
izven objekta. Novo lokacijo merilnega mesta, ki mora biti čim bližje
sekundarnem cevovodu, določita skupaj uporabnik in predstavnik
upravljavca. Neupoštevanje zahtev upravljavca se sankcionira skladno z
določili veljavnega odloka, ki ureja oskrbo s pitno vodo v občini Krško. |
|
100. člen |
(potek
priključka v zaščitni cevi) |
(1) Material zaščitne cevi je PVC, PE ali pregibna cev. |
(2) Tlačna
stopnja zaščitne cevi je najmanj PN 6 barov. |
(3) Velikost zaščitne cevi: |
– za
priključne cevi do DN 32 (d 40) je velikost zaščitne cevi najmanj d 90, |
– za
priključne cevi do DN 50 (d 63) je velikost zaščitne cevi najmanj d 110. |
(4) Zaščitno cev je glede na vrsto materiala priključne cevi možno
vgrajevati tudi v največ treh krivinah, katerih polmer je določen s
pogojem proizvajalca cevi. |
(5) Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne
cevi mora biti elastično zatesnjen zaradi preprečitve vdora vode v
merilno mesto. |
(6) Prehodi zaščitne cevi med stenami objekta in pri vstopu v merilno
mesto morajo biti trajno elastično zatesnjeni. |
|
101. člen |
(dimenzioniranje priključkov in vodomerov) |
(1) Dimenzije priključnega vodovoda in vodomera določi projektant
interne vodovodne inštalacije, na podlagi izračuna pretoka vode po
obremenilnih vrednostih (OV), v okviru standardnih dimenzij, navedenih v
prejšnjih poglavjih tega pravilnika. |
(2) Ne
glede na izračun je najmanjša velikost notranjega premera priključne
cevi DN 20. |
|
102. člen |
(naprava
za zvišanje tlaka v internih inštalacijah) |
(1) Naprava za zvišanje tlaka v objektih so del interne inštalacije in
se lahko vgradi le s posebnim soglasjem upravljavca. Naprava ne sme
povzročati motenj v javnem vodovodnem omrežju. |
(2) Zagotoviti je potrebno preprečevanje nasprotnega pretoka vode. |
|
Merilno
mesto |
|
103. člen |
(lokacija
merilnega mesta) |
(1) Merilno mesto je praviloma v vodomernem jašku izven objekta, čim
bližje oskrbovalnemu cevovodu, na robu parcele lastnika in ne v
cestišču. |
(2) Meritev porabe vode za stanovanjski in poslovni del objekta morata
biti ločena. |
(3) Največja oddaljenost merilnega mesta od sekundarnega omrežja je 50
m. |
|
104. člen |
(oprema
merilnega mesta) |
(1) Merilna mesta so namenjena vgradnji merilnih naprav za dobavo vode
porabnikom. Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene s projektom.
Vodomeri, armature in fazonski kosi morajo biti v jašku nameščeni tako,
da je možna enostavna montaža oziroma zamenjava. |
(2) V
sklopu merilnega mesta se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s
pripadajočimi spojnimi elementi v smeri dotoka vode: |
– zaporni
element (krogelna pipa ali zasun), |
– vmesni
del pred in za vodomerom (pri vodomerih DN 50 ali večjih vodomerih), |
– nepovratni ventil kot vložek v vodomeru ali samostojni element (pri
večjih vodomerih), |
– vodomer, |
– montažno
demontažni element (pri vodomerih DN 50 ali večjih vodomerih), |
– zaporni
element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom, |
– čistilni
kosi se vgrajujejo med prvim zapornim elementom in vodomerom (pri
vodomerih DN 50 ali večjih vodomerih). |
|
105. člen |
(vodomerni
jaški) |
(1) Vodomerni jaški so tipski termo jaški ali betonski jaški, opisani v
poglavju Jaški tega pravilnika. Vgradnja tipskega vodomernega jaška se
lahko izvede, če jašek omogoča vzdrževanje vodomera in preprečuje
zamrznitev. |
(2) Vodomerni jašek ne sme biti lociran na površinah, ki so namenjene
motornemu prometu. Če temu pogoju ni mogoče zadostiti, je potrebno
zagotoviti povozen pokrov in odčitavanje izven teh površin. |
(3) Vodomerni jaški z betonskim dnom morajo imeti poglobitev za
izčrpavanje vode (pri vodomerih večjih od DN 50). Jaški lahko imajo
iztok v drenažo, priključevanje iztoka na kanalizacijo ni dopustno. |
(4) Pokrovi na vodomernih jaških so praviloma iz rebraste pločevine, ki
je ustrezno ojačana in ima vgrajeno toplotno izolacijo (pokrov oziroma
dodatna montažna toplotna izolacija mora biti izdelana tako, da je
temperatura v jašku nižja od +30 °C in višja od 5 °C). |
(5) Pokrov
ali del pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 10 kg. |
(6) Dimenzije pokrova so: |
– za
vodomere do DN 100 mm: 60 x 60 cm, |
– za
vodomere nad in vključno DN 100 mm: 80 x 80 cm. |
(7) V
zunanjih vodomernih jaških mora biti odmik osi vgrajene vodovodne
opreme: |
– za
velikosti vodomera DN 20 in DN 25: 10 cm od stene jaška in izven
tlorisne projekcije vstopne odprtine, |
– za
velikosti vodomera DN 40: 15 cm od stene jaška in izven tlorisne
projekcije vstopne odprtine, |
– za
velikosti vodomera DN 50, DN 80 in DN 100: 30 cm od stene jaška in izven
tlorisne projekcije vstopne odprtine, |
– za
velikosti vodomera DN 150: 40 cm od stene jaška in izven tlorisne
projekcije vstopne odprtine. |
(8) Notranje dimenzije zunanjih vodomernih jaškov so tipske in odvisne
od velikosti ter števila vgrajenih vodomerov (dolžina, širina, globina)
kot je navedeno: |
Vodomer DN (mm)/
Dimenzije jaška |
Za
en vodomer
dolžina x širina x višina (cm) |
Za
dva vodomera
dolžina x širina x višina (cm) |
25
in manj |
100 x 80 x 100* |
100 x 100 x 100* |
40
|
100 x 100 x 100* |
140 x 100 x 100* |
50 |
240 x 120 x 170* |
250 x 150 x 170* |
80 |
270 x 120 x 170* |
280 x 150 x 170* |
100 |
300 x 120 x 170* |
310 x 150 x 170* |
150 |
350 x 120 x 170* |
360 x 170 x 170* |
*Opomba:
dimenzije so svetle mere. |
|
106. člen |
(tipi in
dimenzije vodomerov) |
(1) Na
vodovodnem sistemu se za obračun porabljene vode uporabnikom vgrajuje
tipske vodomere mehanske izvedbe, in sicer večnatočne in volumetrične
vodomere. Vsi vodomeri morajo ustrezati standardu ISO 4064. |
(2) Vodomeri morajo biti akreditirani (homologirani) ter ožigosani in
imeti tipsko odobritev s strani Urada za meroslovje v Republiki
Sloveniji ali ustrezno EEC ali MID odobritev. Vsi vodomeri morajo imeti
veljavno oznako o overitvi. |
(3) Zagotovljeno mora biti servisiranje novih in testiranje obstoječih
vodomerov. |
(4) Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom do
vključno dimenzije DN 40 so hišni vodomeri. Lahko so: |
– večnatočni, ki delujejo na principu vrtenja krilnega kolesa.
Izpolnjevati morajo meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni
razred točnost B za horizontalno kot tudi za vertikalno montažo in to v
osnovni izvedbi, |
– volumetrični vodomeri modularne zasnove. Izpolnjevati morajo
meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnost B za
horizontalno kot tudi za vertikalno montažo in to v osnovni izvedbi. |
(5) Zaradi
lažjega servisiranja vodomerov, morajo vodomeri od DN15 do DN40 imeti
enako steklo, enaka tesnila, enak drsni obroč, kovinski obroč in pokrov. |
(6) Vodomeri morajo biti izdelani iz MS ohišja, z vgrajeno "filter
mrežico" na vhodni strani dotoka vode. Merilni mehanizem mora biti
zagotovljen tudi kot rezervni del. V vodomere morajo biti vgrajeni
nepovratni ventili oziroma PVC vložek. |
(7) Hišni
vodomer mora imeti pripravljen impulzni izhod in možnost za naknadno
namestitev senzorja brez poškodbe žiga. |
(8) Pri
nadgradnji standardnega vodomera mora nadgrajeni vložek omogočati
uporabo senzorja tip REED DISK. |
(9) Obračunski vodomeri, ki so lahko v uporabi so naslednjih
karakteristik: |
Vodomer
DN
(mm) |
Pretok Qn (m3/h) |
Vgradna dolžina
(mm) |
15
|
1,5 |
160 |
20
|
2,5 |
190 |
25
|
6,0 |
260 |
32
|
6,0 |
260 |
40
|
10,0 |
300 |
50
|
15,0 |
270 |
80
|
40,0 |
300 |
100 |
60,0 |
360 |
150 |
150,0 |
500 |
|
107. člen |
(daljinsko
odčitavanje stanj porabljene pitne vode) |
(1) Za
potrebe daljinskega odčitka so vodomeri praviloma opremljeni s pomožnimi
napravami, ki kot del vodomera opravljajo pomožne funkcije pri izvajanju
meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju rezultata meritve. V ta
namen morajo biti vodomeri opremljeni z impulznim izhodom in nadgrajeni
z dajalnikom impulzov, ki so lahko spojeni z radio moduli oziroma
ožičeni preko M-Bus vodila s krmilno enoto. |
(2) Vgrajena oprema za daljinski odčitek mora biti popolnoma
kompatibilna s strojno in programsko opremo upravljavca. |
(3) V
objektih, kjer je vgrajenih več kot 20 vodomerov, se izvede nadgradnja
vodomerov z elementi za daljinski prenos podatkov porabe vode (M-Bus
sistemom), ki zajema ožičenje vseh vodomerov s krmilno enoto in prenos
podatkov preko telefonske linije oziroma GSM – povezave v obračunsko
službo upravljavca. |
(4) M-Bus
sistem mora imeti nadomestno napajanje za vsaj 36 ur in možnost zapisa
identifikacijske številke vodomera ali odjemnega mesta, začetnega stanja
vodomera in impulzne vrednosti. Če so v okviru objekta merilna mesta
izvedena v več prostorih, morajo biti le-ti medsebojno kabelsko povezani
s centralno krmilno enoto. Za daljinski odčitek mora biti vodomerni
prostor elektrificiran in opremljen s telefonskim priključkom oziroma
GSM-modemom. Če v merilnem prostoru ni zadosten signal, je treba
postaviti zunanjo anteno. |
(5) Investitor po izgradnji M-Bus sistem prenese v upravljanje in
vzdrževanje upravljavcu. |
(6) Vodomer, opremljen z elementi za radijski odčitek, je lahko
kompaktne izvedbe (radio modul, montiran na vodomeru) oziroma je radio
modul kabelsko povezan z dajalnikom impulzov na vodomeru. |
(7) Radio
modul mora zagotavljati delovanje v trajanju najmanj dvakratne zakonsko
predpisane menjave vodomerov (10 let) in v pogojih zalitja merilnega
mesta z vodo. |
Radio
moduli s svojim delovanjem ne smejo povzročat motenj na drugih napravah
in morajo izpolnjevati zakonske zahteve s tega področja. |
|
108. člen |
(plombiranje vodomerov) |
Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji
vodomera izvede na matični privoj (holandec) ali zaporni element pred
vodomerom plombo, da se preprečijo nedovoljeni posegi (kot npr.
prestavitev ali odstranitev vodomera). |
|
109. člen |
(odštevalni vodomer) |
(1) Odjemno mesto se izjemoma lahko izvede kot merilno mesto z
odštevalnim vodomerom. V takih primerih upravljavec obračuna porabo vode
po odštevalnem vodomeru, razliko med glavnim in odštevalnim vodomerom pa
izstavlja uporabniku glavnega vodomera. |
(2) Uporabnik z odštevalnim vodomerom se mora na lastne stroške
priključiti neposredno na sekundarno omrežje takoj, ko so zagotovljeni
pogoji. Upravljavec ne prevzame odgovornosti za prekinitve dobave vode
uporabniku z odštevalnim vodomerom, ki jo povzroči uporabnik glavnega
vodomera. |
(3) Za
odštevalne vodomere veljajo enaka zakonska določila z rokom redne
overitve, kot velja za glavni obračunski vodomer. |
(4) Vsi
vodomeri, ki služijo za obračun oziroma porazdelitev stroškov porabe
pitne vode, morajo biti upravljavcu vedno dostopni za potrebe odčitka in
vzdrževanja. |
|
110. člen |
(hidrantni
nastavek z vodomerom) |
Hidrantni
nastavek z vodomerom ima status začasnega priključka in je namenjen za
začasno oskrbo sejmov, različnih krajevnih prireditev, posebnih
enkratnih odjemov za gradbišča itd. s pitno vodo. Najem in uporaba
hidrantnega nastavka je časovno omejena. Namestitev in kontrolo uporabe
izvaja upravljavec, uporabnik pa mora v vsakem primeru omogočiti
kontrolo namembnosti in pregled nad porabo vode. |
|
111. člen |
(postopek
za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje) |
(1) Vsak
uporabnik ima pravico pridobiti na območju vodovodnega sistema
priključek na javno vodovodno omrežje, če izpolnjuje pogoje določene v
predhodnih členih tega pravilnika. |
(2) Uporabnik (investitor) mora najmanj 15 dni pred začetkom gradnje
vodovodnega priključka prijaviti upravljavcu začetek gradnje. Od
izvajalca javne službe mora pridobiti Soglasje k priključitvi, skladno z
določili tega pravilnika. Pred izvedbo dejanske priključitve mora z
izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o dobavi pitne vode. |
(3) Po
končani montaži je obvezna izvedba: |
– tlačnega
preizkusa, ki ga izvede izvajalec del v prisotnosti predstavnika
upravljavca, |
– kontrola
vgrajenega materiala in elementov vodovoda, v kolikor izvajalec
priključka ni upravljavec, |
– geodetskega posnetka, ki ga izdela pooblaščeno podjetje in ga
uporabnik preda upravljavcu, |
– dezinfekcije priključka. |
(4) Upravljavec javnega vodovoda sme priključiti uporabnika na javni
vodovod potem, ko je preveril, da je uporabnik zgradil vodomerni jašek v
skladu z veljavnimi predpisi za pitno vodo, tehničnim pravilnikom in
prejetju geodetskega posnetka. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer,
mora biti dostopen upravljavcu. |
(5) Na
trasi vodovodnega priključka ni dovoljena gradnja podzemnih in nadzemnih
objektov, sajenje dreves, nasipavanje zemlje ter postavljanje barak,
ograj, drogov javne razsvetljave, cestnih požiralnikov, kanalizacijskih
jaškov in drugih podzemnih inštalacij. |
(6) Za
zmanjšanje priključne moči obračunskega vodomera mora vlagatelj
predložiti tehnično dokumentacijo z izračunom, iz katerega je razvidno,
da bo v primeru menjave obstoječega vodomera z novim (manjše moči)
zagotovljena zadostna količina požarne vode. Tehnično dokumentacijo mora
izdelati strokovno usposobljena organizacija. Dokumentaciji mora biti
priložena Izjava odgovorne osebe, iz katere je razvidno, da ne bo
ogrožena požarna varnost objekta, za katerega je predvidena sprememba
obračunske moči vodomera. |
(7) Priključek se ukine na podlagi pisnega naročila lastnika priključka.
Ukinitev priključka pomeni prekinitev neposredno na odcepu iz
sekundarnega voda. |
|
112. člen |
(vzdrževanje priključkov) |
(1) Redno
kontrolo, vzdrževanje in zamenjavo vodomerov opravlja upravljavec
skladno s področno zakonodajo. |
(2) Popravilo in zamenjava vodomera, poškodovanega zaradi zmrzali ali
mehanskih poškodb, bremeni uporabnika. |
|
5 PREVZEM
V UPRAVLJANJE, VODENJE DOKUMENTACIJE IN KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV |
|
113. člen |
(splošne
zahteve) |
(1) Pred
prevzemom vodovodne infrastrukture v upravljanje je odgovornost
investitorja tudi priprava oziroma zagotovitev vse potrebne
dokumentacije, nastale pri projektiranju in izgradnji objektov in o
vgrajeni opremi in napravah javnega vodovodnega omrežja. |
(2) Kompletna dokumentacija (projektna in tehnična) objektov in naprav
vodovodnega omrežja se vodi in hrani pri upravljavcu, ki je odgovoren za
hrambo, tehnične in projektne dokumentacije. |
|
114. člen |
(predaja
dokumentacije) |
Ob
prevzemu v upravljanje je lastnik oziroma investitor dolžan upravljavcu
predati vso dokumentacijo, vezano na objekte, ki se predajajo: PDG, PZI
in PID dokumentacijo, pridobljena dovoljenja (gradbeno in uporabno) ter
navodila za obratovanje in vzdrževanje objektov in opreme. Ob predaji
mora upravljavcu predati tudi kataster komunalnih naprav, izdelan
skladno veljavno zakonodajo in navodili upravljavca. |
|
115. člen |
(vodenje
katastra komunalnih naprav) |
Osnova za
vzdrževanje katastra vodovodnih naprav, ki obsega spremljanje in
ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah
vodovodnih naprav, ter izvedbo ugotovljenih sprememb v geoinformacijskem
sistemu (GIS-u) upravljavca je elaborat gospodarske javne infrastrukture
in potrebe upravljavca. |
|
116. člen |
(elaborat
gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Izdelan mora biti v analogni in digitalni obliki ter skladno z
navodili upravljavca. |
(2) Vsebina elaborata: |
– izjava
odgovornega geodeta na obrazcu ZKGJI 2, |
– certifikat geodetskega načrta, |
– geodetski načrt M 1:500 ali 1:1000, ki vsebuje geodetski posnetek
terena, objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno vodo z
vsemi pripadajočimi elementi ter označbami lomnih točk, ter pripadajočem
materialu in profilu cevi, |
– *.dwg
format, ki vsebuje našteto iz prejšnje alineje, |
– tabela
dolžin vodov, ločenih po profilu in materialu, |
– tabela
lomnih točk z oznako točke, vrsto točke ter X, Y, Z koordinato v Gaus-
Krugerjevem koordinatnem sistemu (digitalna oblika v Excel formatu), |
– tabela
dolžin vodov ločenih po profilu in materialu. |
(3) Izdelovalec elaborata mora poskrbeti za geodetsko izmero na terenu
in dostavo elaboratov upravljavcu vodovoda. Oblika posnetka in elaborata
mora ustrezati internim navodilom upravljavca. |
(4) Pri
gradnji z več odseki je potrebno Geodetske posnetke izvedenih stanj
dostaviti tekoče (po posnetih odsekih) upravljavcu v pregled. |
(5) Elaborati morajo biti dostavljeni najkasneje v roku 14 dni po
izvedenem zaključnem priklopu na javno vodovodno omrežje. |
(6) Po
prejemu dokumentacije mora upravljavec poskrbeti za vnos spremembe v
interni kataster GIS. |
(7) Geodetske meritve je potrebno izvesti pred zasutjem objektov in
opreme vodovodnega omrežja, vključno s priključki in ostalo
infrastrukturo (signalni in optični kabli, katodne zaščite, praznotoki,
električni priključki, itd.). |
|
6 NADZOR
IN TEHNIČNI PREGLED |
|
117. člen |
(revizija
projektov) |
V primeru
projektov, ki se načrtujejo in projektirajo daljše časovno obdobje od
pet let, mora upravljavec, na podlagi pisne vloge investitorja, izdelati
revizijo projekta v smislu ali je bilo pri projektiranju upoštevano
zadnje stanje komunalne infrastrukture. Po potrebi se izdajo obnovljeni
projektni pogoji. |
|
118. člen |
(nadzor) |
(1) Za vse
vrste posegov na obstoječih vodovodnih napravah, za izvajanje del v
varovalnih koridorjih kot tudi za vsa dela, ki lahko vplivajo na
vodovodne naprave, je med celotno gradnjo oziroma izvajanjem posegov
obvezen nadzor upravljavca. |
(2) Če
pripravo in celoten potek investicije vodi upravljavec, je obseg nalog
in odgovornosti nadzornika določen z veljavnimi predpisi. V nasprotnem
primeru, ko upravljavec ne vodi celotne investicije mora nadzor
upravljavca, ki ga izvaja njegov pooblaščeni nadzornik, naročiti
investitor. |
(3) Nadzor
iz prvega odstavka tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil
izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti vgrajenega
materiala in kakovosti izvedenih del. |
(4) Izvajalec del je dolžen pooblaščenega nadzornika upravljavca najmanj
dva dni pred izvedbo del, obvestiti o nameravanih posegih: |
– o
izvedbi peščene posteljice, |
– o zasipu
cevovoda 30 cm nad temenom cevi, |
– o
tlačnem preizkusu tesnosti cevovoda in vodovodnih objektov, |
– o
dezinfekciji cevovoda in objektov. |
Ob izvedbi
nadzora upravljavec ugotovitve vpiše v gradbeni dnevnik. |
(5) Vse
pomanjkljivosti, ugotovljene med izvajanjem del ali ob zaključku del,
mora izvajalec takoj popraviti. |
|
119. člen |
Ta
pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
Št.
007-3/2015-O604 |
Krško,
dne 4. februarja 2016 |
|
Župan |
Občine Krško |
mag. Miran Stanko l.r. |
|